Poštnina plačama v gotovžni
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
m	
	m
Leto IX. - Štev. 47
Gorica - Četrtek 21. novembra 1957 - Trst
Posamezna številka L. 30
Učite vse narode
'm
Po novi razmejitvi med Italijo in Jugoslavija so v tržaško-koprski ap. administraturi vstali novi verski problemi. Skupno z večino prebivalstva so se v koprskem okraju izselili v Italijo prav vsi italijanski duhovniki, čeprav so povsod ostale večje ali manjše skupine Italijanov. Že itak redki slovenski duhovtiiki so morali prevzeti dušno oskrbo v izpraznjenih župnijah, tako da zdaj opravlja vsakdo po dve ali tudi do tri duhovnije. Na pomoč so priskočili redovniki, ki so prevzeli dušno pastirstvo v Kopru, v Strunjanu in v Piranu.
V	koprskem okraju doživlja versko življenje težko krizo. Slovenski naseljenci se niso še versko znašli. Le malo hodijo v cerkev. l\ajbrže lz strahu, da bi ne izgubili službe, saj so večinoma delavci in nameščenci. Zato pa je veliko otrok ne-krščenih, zelo številne so zgolj civilne poroke in civilni pogrebi.
Italijanski domačini, ki so ostali večinoma zvesti svojim krajevnim navadam in verskim izročilom, pa *e kar zadovoljivo udeležujejo verskega življenja.
In tu vstaja vprašanje: Ali imajo ti italijanski verniki dušno oskrbo v svojem jeziku? Je li v cerkvenem oziru poskrbljeno za italijansko manjšino v Koprščini?
Ap. administrator msgr. Toroš je takoj ob prevzemu cerkvene ju-risdikcije nad tržaško-koprsko administraturo zaukazal, in sicer med svojo prvo slovesno sveto mašo v stolni cerkvi v Kopru, naj vsi slovenski dušni pastirji pridigujejo tudi v italijanščini, kjer koli pride v cerkev primerno število italijanskih Vernikov (nekako 40). Ta ukaz je
Eisenhowerjeva prizadevanja
Ameriški predsednik je v Oklahomi dopolnil svoj prvi govor in opozoril ameriško ljudstvo na žrtve, ki bodo potrebne, če bodo hotele Združene države dohiteti in prehiteti Sovjete na področju raket in u-metnih satelitov. Eisenhower je zagotovil, da se ZDA resno pripravljajo, da bodo izboljšale znanstveno vzgojo svojih kadrov, da bodo sposobni kljubovati vsakemu napadu na svobodni svet. Amerika se je s tem zagotovilom svojega predsednika oddahnila. Sedaj svet ve, da je svobodni svet močnejši od Sovjetske zveze in da jo bo kmalu prekosil tudi na onih področjih, kjer so Sovjeti trenutno na boljšem. V Wa-sliingtonu so mnogi že mnenja, da bi bilo pametno dati nekaterim članicam Atlantske zveze vse vrste jedrskega orožja. Posebno velik uspeh je dosegla ameriška strategija z u-smerjevalnim iztrelkom »Snark«. ki je točno zadel cilj v daljavi 8 tisoč kilometrov.
Poziv demokratom
Ameriški predsednik Eisenhower je povabil k sebi kot svetovalca svojega političnega tekmeca Stevenso-na. Nevarnost, pred katero stoji za-padni svet, je narekovala Eisenho-Werju, da vskladi republikansko in demokratično poliliko na skupno osnovo. SteVenson se je odzval vabilu in izrecno poudaril, da njegovo sodelovanje ne pomeni, da demokrati odobravajo politiko zadnjih let, pač pa spričo resnega položaja hočejo doprinesti svoj delež za o-brambo Zapada. Stevenson si bo prizadeval za tesno sodelovanje preko NATO.
se
ga
vedno v veljavi in duhovniki se zvesto drže.
V	okrožnici, katero je msgr. Toroš poslal dne 19. sept. 1957 vsem duhovnikom goriške in tržaško-ko-prske ap. administrature, je pa o-dredil:
»Kjer koli se z otroki italijanskih staršev lahko osnuje oddelek 10 u-čencev, naj se jim nudi verouk v italijanščini.«
Torej v slehernem naselju, kjer je vsaj deset otrok italijanskih staršev, mora imeti verouk v italijanščini, pa čeprav morda otroci posečajo slovensko šolo ali čeprav obvladajo slovenski jezik. Zadostuje, da so otroci italijanskih staršev in da se z njimi more osnovati oddelek 10 učencev, četudi obiskujejo različne šolske razrede. Vemo pa, da naši duhovniki učijo italijanske otroke v
njihovem materinskem jeziku, tudi če jih je manj kol deset, zlasti ko jih pripravljajo na prvo sv. spoved, na sv. obhajilo in sv. birmo.
Ob tem dejstvu se moramo zamisliti. Tako se godi v komunistični Jugoslaviji, seveda ne po zaslugi komunistov, pač pa zato, ker je ta-mošnja cerkvena oblast pravična in ker izvršuje Kristusov ukaz: »Učite vse narode/« Kako bi bilo lepo, če bi v Italiji in v Avstriji, kjer živi slovenska manjšina, uplahnil šovinistični nacionalizem, ki hoče asimilirati slovensko manjšino, da bi lahko duhovniki nemoteno vršili svoje poslanje tudi do slovenskih vernikov. Cerkvena oblast hoče biti sicer pravična tudi tam, toda zapleteni položaji in neodgovorna vmešavanja le često preprečujejo najboljšo voljo. In tako moramo z bolestnim srcem ugotavljali dan za dnevom, da naši verniki, in še zlasti naši otročiči, ne uživajo še vseh pravic, ki jim izhajajo iz Kristusovega ukaza: »Učite vse narodela
Po Gronchijevem obisku v Turčiji
Predsednik republike Gronchi in zunanji minister Pella sta se vrnila iz Turčije, kjer sta izmenjala poglede s turškimi državniki glede ohranitve miru na Srednjem Vzhodu. Obe državi bosta ostali zvesti svojim zaveznikom. V Atlantski zvezi vidita Turčija in Italija učinkovito sredstvo za zagotovitev svetovnega miru. Obe državi bosta okrepili medsebojne stike na gospodarskem in kulturnem polju.
Predsednik Heuss na obisku v Rimu
V	Rimu se mudi predsednik Za-padne Nemčije v spremstvu zunanjega ministra von Brentana. Nemški predsednik vrača obisk predsedniku Gronchiju, prav tako pa bo obiskal papeža. Po Viljemu II. je to prvi nemški suveren, ki bo napravil obisk v Vatikanu.
Proti raznarodovalni politiki
Južnotirolci protestirajo - Zahteve slovenske manjšine v Avstriji
V	Castel Firmiano pri Boznu, ob ruševinah starega gradu, se je preteklo nedeljo 17. t. m. zbralo okrog 20 tisoč Južnotirolcev, ki so tja prispeli z raznimi in številnimi prevoznimi sredstvi in s posebnimi vlaki. Javne oblasti niso namreč dovolile, da bi se množično zborovanje vršilo v samem Boznu. Manifestacija je bila napovedana od Sudtiroler Volks-partei-ja (južnotirol. ljudske stranke), da bi protestirali proti raznarodovalni politiki italijanske vlade in proti neizpolnjevanju Gruber-De Gasperijevega sporazuma.
Direktni vzrok manifestacije je nudil ljudski gradbeni odbor, ki je bil nakazal neverjetno veliko denarno vsoto (dve milijardi in pol) za zgraditev novega mestnega dela v Boznu s pet sto stanovanji. Čeprav so stanovanja v tem mestu še nezadostna, je verjetno vlada mislila na ta način naseliti veliko število novih italijanskih družin in tako še bolj ponarediti pravi značaj tega južnotirolskega mesta. Zato je na množičnem zborovanju predsednik SV P, dr. Silvius Magnago, obrazložil, da proti takemu početju Južnotirolci upravičeno protestirajo, še posebno ker je tak načrt očividno v nesorazmerju s podobnimi in istočasnimi nakazili v drugih italijanskih mestih. Poudaril je, da je v tem pripravljen sporazumeti se z vlado, če bo ta prepustila njegovi stranki nalogo za sorazmerno razdelitev stanovanj. Nato pa je obtožil italijansko vlado, da ne spoštuje Pariškega sporazuma, posebno ker ni še uvedla resnične enakopravnosti v rabi nemščine in v podeljevanju javnih služb ter ni izpolnila vseh določb na šolskem področju.
»Taktika italijanske vlade,a — je dejal predsednik SVP — »je v tem, da neprestano odlaša v upanju, da oslabi, upor Južnotirolcev. Toda v našem narodu, kljub času, ne bo nikdar opešala narodna zavest. Treba je, da se nam da taka avtonomija, ki bo priznavala Južnotirolsko za nemško zemljo s posebnim značajem.«
»Jasno je, da uživamo svobodo,« je nadaljeval dr. Magnago, »toda, ker smo državljani s posebnimi zna-čajnostmi, ki pripadamo eni izmed manjšin, so nujni drugi posebni zakoni, in dokler se ne bo to zgodilo, ne bo mogoče govoriti o izpolnjevanju Pariškega sporazuma.«
Ob zaključku je predsednik SVP dr. Silvius Magnago opomnil italijansko vlado, da če ne bo poslušala
zahteve Južnotirolcev, se bodo ti o-brnili na OZN in na Evropski svet, da ustvarijo iz tega pravo mednarodno vprašanje, kar bi bilo seveda nerodno in neprijetno za Italijo.
Ogromna množica je sprva ob vzpodbudnih besedah dveh domačinov hotela že korakati v Božen, toda umerjen Magnagov govor je pomiril duhove in se je tako manifestacija zaključila brez incidentov.
Protest Južnotirolcev, ravno ob prihodu v Italijo zahodnonemškega predsednika Heussa, je zelo značilen in bo gotovo imel, vsaj s časom, pozitivne odmeve. Pomemben je tudi za nas goriške in tržaške Slovence, ki, čeprav živimo v svobodi, še v večji meri kot Južnotirolci ne u-živamo vseh pravic in enakopravnosti.
Tiskovna konferenca koroških zastopnikov
V	ponedeljek 18. t. m. so zastopniki slovenske narodne manjšine v Avstriji dr. Franc Zivitter in dr. Joško Tischler ter hrvaške manjšine prof. Bela Schreiner imeli na Du-
naju tiskovno konferenco, na kateri so prikazali položaj jugoslovanske narodne manjšine in njeno zahtevo, da se v celoti izvede čl. 7 avstrijske državne pogodbe. Delegacija koroških Slovencev je pod vodstvom predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Zivitterja in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Tischlerja bila sprejeta pri podpredsedniku avstrijske vlade dr. Pit-termanu, kateremu je obrazložila zahteve slovenske koroške manjšine s prošnjo, da se pri izdelovanju šolskega zakonskega osnutka upoštevajo njihovi predlogi in da se slovenščina prizna za uraden jezik na južnem Koroškem.
Podpredsednik dr. Pitterman je obljubil, da bo napravil, kar mu bo mogoče, in da bo o tem natančno poročal svoji vladi.
Pričakujemo, da ne bodo odgovorne avstrijske vladne oblasti ostale gluhe do pravičnih zahtev slovenske koroške manjšine in da ji bodo priznale vse tiste pravice in enakopravnosti, ki jih sami zahtevajo za svojo manjšino v Italiji.
Kriza v Atlantski zvezi
Medtem ko še traja odmev opo-minjalnega izstrelka ruskih satelitov in se mogočnež Hruščev sarkastično in zmagovito smehlja Zapadu, je nastala nenadna razpoka v »Atlantski obrambni skupnosti«. Francija grozi, da se umakne iz NATO, ki ravno te dni zaseda v Parizu, da najde pot popolnega sodelovanja in enotnega vodstva v obrambi Zapada. Zakaj Francija grozi zapustiti svoje zaveznike? Velika Britanija namreč in ZDA so, na prošnjo tunizijskega predsednika Burghibe, poslale Tuniziji nekaj lahkega orožja, ne da bi prej o tem obvestile francosko vlado. Ta se je čutila prizadeto in je zato poslala protestno noto v Washington in London ter je ukazala svojim zastopnikom, naj se umaknejo iz parlamentarne konference NATO v Parizu. Večji del francoskega tiska je podprl vladno akcijo in dvignil svoj ogorčeni glas ter označil anglo-ameriško pošiljko orožja Tuniziji za izrazito protifran-cosko dejanje. Ob koncu se je še ponovno oglasil sam predsednik francoske vlade Gaillard, ki je na seji skupščine slovesno izjavil, da se ne bo Francija udeležila niti višjega zborovanja predsednikov vlad članic
politiki, v korist tudi njene same neodvisnosti in demokracije. Toda Francija tega ni videla, ker je pač gledala, kakor vedno, zgolj na svojo korist in na svoj prestiž in se je zato dvignila tako grozeče proti svojim zaveznikom.
Za tem ogorčenjem in strahom se skriva tudi druga skrb, namreč Francija se boji, da bi pod pritiskom Amerike zgubila gospodarski monopol na sosednem severnem delu Afrike. Silno jo tudi skrbi, po tem novem koraku Anglo-amerikan-cev, kakšno stališče bodo ti zavzeli glede alžirskega vprašanja, ki bo v kratkem prišlo na razpravo pred Združenimi narodi.
Upajmo, da bo potovanje zunanjega ministra Pineau-ja v Washing-ton z zagotovili britanske vlade, kakor tudi ob posredovanju italijanske vlade, pripomoglo k ublažitvi francoske jeze, v splošno korist a-tlantskega zavezništva.
NATO, ki je določeno za 15. decembra, »če ne dobi zadoščenja«.
Kaj je pravzaprav zbodlo Francoze ,da so tako ostro in ogorčeno poskočili? Anglo-ameriško pošiljanje orožja ne predstavlja za Francijo nobene nevarnosti, ker je predsednik Burghiba zagotovil, da bo ono orožje služilo le za notranjo varnost in vzdrževanje reda in miru v državi, ki je pred nedavnim postala neodvisna in suverena. Tunizija je že pred časom zaprosila tudi Italijo in Belgijo za dobavo orožja, toda obe, da ne bi vznemirili Francijo in da bi ohranili družinski ljiir v Atlantski zvezi, sta začasno odklonili. Francija je bila obljubila, da bo sama nabavila Tuniziji potrebno o-rožje. Toda minilo je precej časa in dogodki na Bližnjem in Srednjem Vzhodu so jasno opozarjali zapad-njake na nevarnost, da bi Sovjetska zveza s pomočjo Egipta dobila popoln vpliv na novoustanovljeno severnoafriško republiko in da bi se tako s Tunizijo lahko polagoma zgodilo isto, kar s Sirijo. Zato so ZDA in Velika Britanija brez odlašanja in posvetovanja poslale na-prošeno orožje Tuniziji, da bi jo ohranile vezano in zvesto zapadni
Hruščev vabi
Nove Hruščeve izjave ne povedo ničesar novega. Ponovno je potrdil, da je pripravljen na tekmo med sovjetskimi raketami in ameriškimi usmerjevalnimi izstrelki. Hotel pa je pri tem povedati, da bi zmagovalec vsilil premagancu svoje pogoje za ureditev svetovnih zadev. Ponovno je Hruščev postavil predlog, naj bi si Amerikanei in Sovjeti porazdelili vplivna področja. Potem, pravi Hruščev, bi bil mir, saj se male države ne bi smele razburjati, če bi veliki uredili svoje račune. Ta ponudba je zelo zvita. Oba velika bi nujno morala za nekatera področja barantati. To pa bi pomenilo za nekatere podložniške države veliko žrtev, ker bi nujno morale vedno ostati kremeljski sužnji. A-ineriki se je Hruščev hotel prikupiti z izjavo, da bi utegnila Evropa postali pokopališče v primeru vojne. Takoj nato pa je grozil Ameriki sami, ko je dejal, da bi se vojna prenesla tudi na ameriško področje.
Novi Kominform ?
Predstavniki komunističnih partij raznih držav se še vedno zadržujejo v Moskvi, kjer imajo tajna posvetovanja. Angleško časopisje namiguje, da je zelo verjetno, da bodo ob tej priliki ustanovili novo mednarodno komunistično centralo, ki bo podobna nekdanjemu Kominformu. Novi Kominform bo milejše oblike, kot je bil nekdanji, to pa zalo, da bi se v tej družbi dobro počutile tudi Jugoslavija, Poljska in Kitajska, ki hodijo v komunizem svoja pota. Z milejšo obliko bi Sovjetska zveza lažje pronicala tudi v Indijo ter v dežele Srednjega in Daljnega Vzhoda.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Popustila je napetost na Srednjem Vzhodu
Vihar med Turčijo in Sirijo polagoma pojenjuje. Sedaj se je težišče pomaknilo na Jordanijo. Nasser vabi po radiu in tisku, naj ljudstvo strmoglavi jordansko vlado, ubije kralja Husseina, češ da je izdajalec.
V	resnici pa je Jordanija s sedanjim režimom na poti Nasserju za neposredno zvezo s Sirijo. S tem pa bi bila pretrgana neposredna zveza med Zahodu naklonjenim Libanonom ter njegovima arabskima prijateljicama Irakom in Saudovo Arabijo. Sirija in Egipt bi lahko Jordanijo uničila, če je ne bi branila Irak in Saudova Arabija.
NAS TEDEN V CERKVI
24. 11. nedelja, 24. pob.: sv. Janez od Križa, s poz.; sv. Krizo gon, m.
25. 11. ponedeljek: sv. Katarina, d., m.
26. 11.	torek:	sv.	Silvester, opat
27. 11.	sreda:	sv.	Valerijan. šk.
28. 11.	četrtek: sv. Gregor III.,	p.
29. 11.	petek:	sv.	Saturnin. šk.,	m.1
30. 11. sobota: sv. Andrej, apostol
*
SV, VALERIJAN, škof oglejski, sovrstnik sv. Hieronima, Avguština in Ambroža.
Tedaj se je širila arijanska kriva vera, ki je tajila, da je Jezus pravi Bog. Veliko se je trudil, da je to zmoto v naših krajih zatrl.
Na cerkvenem zboru škofov v Rimu pod predsedstvom papeža Damaza, ki se ga je udeležil tudi Valerijan, so to zmoto slovesno obsodili. Pisali so skupno pismo svete-
mu Baziliju, škofu, ki je bil eden glavnih boriteljev za pravovernost na Vzhodu, in mu sporočil, da so edini v nauku, kot ga je nicejski vesoljni cerkveni zbor potrdil, obenem pa ponovno obsodili Arija krivoverstva. Sv. Baziliju je bilo to pismo v veliko tolažbo.
V svoji oglejski škofiji je sv. Valerijan tako modro in goreče vladal, da je pričal sv. Hieronim: »Oglejska duhovščina je kakor zbor angelov.«
Doživel je visoko starost.
Ob času sv. Valerijana je dobil hudobni duh pomagače, da so tajili Kristusa, sedaj ima nove v brezbožnem materializmu, ki ga širi predvsem komunizem, da tajijo Boga. No, žaba se napihuje, dokler ne poči. Bog pa ostane, ker je večen. In Jezus? Jedrnato pove sv. Pavel: »Kristus včeraj, danes in vekomaj!«
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je rekel Jezus svo-\ IJ jim učencem : »Kadar bo-ste videli gnusobo	opustošenja na svetem	kraju,
napovedano po preroku Danijelu,
— kdor bere, naj razume — takrat naj beže	v hribe, kateri so	v Judeji; in	kdor je na strehi, naj	ne hodi
doli, da bi kaj vzel. iz svoje hiše; in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh. Molite, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali na soboto; zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko bi ne bili tisti dnevi okrajšani, bi ne bil otet noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo tisti dnevi okrajšani. Če vam tedaj kdo poreče: ’Glejte, tukaj je Kristus,' ali:	’Tam je,' ne verjemite.
Vstali bodo namreč krivi kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, če bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ako vam torej poreko: 'Glejte, v puščavi je,’ ne hodite ven;
’Glejte, v hramu je,’ ne verjemite. Kakor namreč blisk pride od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. Kjer koli je mrtvo truplo, tam se bodo zbrali jastrebi. Takoj po stiski onih dni pa bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe in zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji: in videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba, z veliko močjo in slavo. In poslal bo svoje angele ob mogočnem glasu tromb in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraju neba. Od smokvinega drevesa pa se učite prilike:	Kadar postane njegova veja
že muževna in poganja liste, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi: kadar boste videli vse to, vedite, da je blizu pred vrati. Resnično povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.a
*
Zveličar, vsevedni in nezmotljivi nebeški Prerok, prerokuje dvojno strašno razdejanje: porušenje Jeruzalema in konec sveta. Prvo se je že zgodilo. Drugo še čaka na svoje uresničenje. Nihče od ljudi ne ve, kateri dan bo nastopil konec sveta
— to je nam zemljanom prikrito, za to ve samo Bog —, a ni nobenega dvoma, da ta svet z vsemi svojimi stvarmi nekoč premine. Kakor se je
Žrtve zadnje vojne — 55 milijonov
Informacijski urad Zahodne, Nemčije je izdal poročilo o dokončnem številu žrtev zadnjo vojne. Šest milijonov in 600 tisoč tiemških vojakov in civilistov je umrlo v zadnji vojni, ali pa so med izgubljenimi. Ugotovili so smrt 3 milijonov vojakov, medtem ko je pogrešanih milijon in 300 tisoč vojakov. Med civilisti je bilo 2 milijona in 300 tisoč mrtvih ali pogrešanih.
Število mrtvih ali pogrešanih po vsem svetu v teku druge svetovne vojne pa je doseglo, po poročilih nemškega informacijskega urada, strahovito število 55 milijonov. — In ob tem številu žrtev je še kdo, ki bi si upal začeti novo vojno?
namreč izpolnila prva Jezusova napoved, tako se bo tudi druga, t. j. tista o koncu sveta in o drugem ter zadnjem Kristusovem prihodu.
Isti Bog. ki je svet iz nič ustvaril, ga bo zopet pokončal. Mi ljudje, posebno tisti, katerim dobro gre, si ne želimo ne smrti in ne sodnega dne. Ljudje so na splošno zelo
navezani na ta svet in njegove dobrine. Vsi skupaj preradi pozabljamo, da je naše življenje tukaj na zemlji le kratkotrajna preizkušnja in priprava na drugi svet. Mi smo ustvarjeni za nebesa. Samo tam bomo našli in uživali popolno srečo brez konca in kraja. Zemeljsko življenje nam prave sreče ne more dati, ker je nepopolno, umrljivo in prehodno. Mi smo na poti v večnost, romarji k večnemu cilju. Naš cilj so nebesa in tega cilja nikakor ne smemo zgrešiti ali izgubiti. Ta nesreča bi 'bila prehuda in nepopravljiva. Treba je priti do cilja, na vsak način moramo doseči nebesa! Nebesa, to bodi naša največja skrb!
Zatorej uredimo naše življenje po telile resnicah: gotovo je, da pride konec sveta, čeprav ne vemo točno kdaj. Če ta ne pride kmalu, pa pride gotovo naša smrt, katere ura je neznana. S smrtjo pride sodba in po sodbi ali večno plačilo ali večna kazen. Ker ne vemo ne za sodni dan ne za uro naše smrti, je edino pametno, da smo vedno pripravljeni.
To pomeni, da neprenehoma skrbimo za to, da bo naša vest, naša duša vedno čista in brez greha, zrela za nebesa. Bodimo oprezni: en sam greh nas more za vedno pogubiti. Molimo torej in sveto živimo! — Na dan sodbe, reši nas, o Gospod!
C^J~ tim — mo i
molet t ta
r
attela .
»la® a
jz življenja Ctr|
RAZSTAVA ZNAMK VERSKEGA ZNAČAJA
V benediktinskem samostanu Einsiedel-nu v Švici so priredili mednarodno razstavo znamk verskega značaja. Razstavo je priredil švicarski odsek mednarodne Zveze sv. Gabrijela, ustanovljene leta 1954, ki zbi ra samo znamke verskega značaja. Pokroviteljstvo Zveze ima newyorški kardinal Spellman.
KITAJSKI KARDINAL NA FORMOZI
Kardinal Thomas Tien, nadškof iz Pekinga, ki je že mnogo let v ZDA, je dne 13. septembra obiskal Formozo. Odličnega kardinala je sprejela ob njegovem prihodu na otok Čang Kajškova vlada, zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti ter nad 1000 katoličanov iz Tajpeha. V p el ek 20. septembra je daroval slovesno sveto mašo v cerkvi, ki je posvečena Kraljici Rožnega venca. Cerkev so pred kratkim zgradili misijonarji. Dva lisoč kristjanov in kate-humenov je ta dan priredilo kardinalu Tienu umetniško akademijo, ki je obsegala plese, pesmi in glasbene točke. Kardinal je v teku svojega bivanja na otoku obiskal vse cvetoče katoliške skupnosti Kitajcev.
TRG KARDINALA TISSERANT-A
V teku proslav 800-letnice svetišča v Marijinem Celju so preimenovali trg, ki se nahaja pred" Marijino baziliko. Trg se bo imenoval »Trg kardinala Tisseranta«, zato ker je ta kardinal predsedoval zaključnim jubilejnim slovesnostim.
ŽENA V DOBI TEHNIKE
Monakovski nadškof kardinal Wendel je opozoril na nevarnosti tehničnega napredka za družino. Govoril je na zborovanju Zveze bavarskih katoliških žena. Med drugim je rekel: Srce žene se ne sine popli-t vi ti v dobi tehnike in avtomatizacije. Žene morajo nadaljevati z ohranjevanjem darov svojih sre in z ljubeznijo voditi družino. Zaradi zmanjšanja delovnih ur, ki dovoljuje možem več prostega časa, dobiva naloga žene novo važnost, da mož ne izrablja svojega časa s tein, da bi živel kolektivistično in mehanično življenje.
TUDI ZA MOHAMEDANCE NI SVOBODE V RUSIJI
Maulana Abdul Wahab, ki je z neko večjo delegacijo iz Pakistana obiskal sovjetsko Rusijo, je dopisniku levičarskega lista iz Karačija izjavil tole:
»Ni možno reči, da v Rusiji vsi brez izjeme in ibrez ozira na vero ali stan uživajo enako svoibodo. Vsaka stvar jc pod najhujšo kontrolo komunistične stranke. Nekaj mošej je zadnje čase vlada spet odprla in obnovila. Mnogo mošej pa je še v žalostnem stanju. Samo stari molijo v mošejah, mladine je kaj malo videti v svetiščih. Vzigoja v kateri koli šoli je protiverska in komunistična. Novi rod zato kaj malo pozna verske probleme in težnje po veri ne čuti.« Kar se tiče časopisja je izjavil približna takole: Ni niti ene tiskarne, ne časopisa, ki bi bil v rokah mu-
slimanov. Vse je zasegla država in vse služi komunistični propagandi. Kar je vlada dala tiskati v arabščini, je bilo polno napak. Ni možno uvažati knjige v arabščini iz katere koli države. Dovoljenje za romanje v Meko je redko dano, največkrat odbito. V takih okoliščinah, je dodal Wahab, je verska svoboda nemogoča. Ni si možno predstavljati verske svobode, brez .svobode pouka in oznanjevanja. Razmere pa so ugodnejše za pravoslavje in za judovstvo, ne pa za muslimane. Končal je Wahab svojo izjavo, d a je pravi čudež, da po 40 letih komunističnega nasilja in vladanja še niso uničili v celoti muslimanstva in muslimanov.
ČUDNA VERSKA SVOBODA
V BOLGARIJI
V decembrski številki lista »Duhovna kultura«: ki ga izdaja pravoslavna Cerkev v Bolgariji, je ta poiskusila doseči nekoliko svobode pri poučevanju. Mesečnik je napadel politiko, ki hoče vpeljati v šole izključno brezbožni svetovni nazor o življenju na zemlji in je obžaloval, da je vse to pripeljalo ljudstvo do velike duhovne revščine. Zato pa iz šole prihajajo ljudje, trdi, neusmiljeni, neizprosni, katerim manjka v pravem pomenu besede čut človečnosti in ne znajo presojati resničnih vrednot človeka.
Nekateri listi so močno napadli tako pisanje in Duhovna kultura je v svoji junijski številki v drugem članku preklicala vse prejšnje pisanje, češ da je bilo polno neresničnosti in slabih namenov. Uredništvo lista je izjavilo tudi, da ni imelo namena upreti se ustavnemu redu v šolah ne razpravljati o problemu verske vzgoje. Nekateri sklepajo, da je bilo treba mnogo pritiska, ker je popravek članka prišel šele pol leta kasneje.
KATOLIČANI V WASHINGTONU
Nadškof v Washington.u je izvedel štetje v svoji škofiji. Našteli so 111.000 katoličanov. Število katoliškega prebivalstva v mestu vedno narašča. V' zadnjem času so za potrebe škofije zgradili 5 novih cerkva. Računajo, da je od 170 milijonov ameriških prebivalcev 40 milijonov katoličanov.
PRAZNOVANJE BOŽICA
Glavni odbor bavarske Katoliške akcije je izdal poziv na vse organizatorje javnih prireditev za božične praznike, naj varujejo sveti značaj božiča.
SVETI OCE SE IE VRNIL V VATIKAN
Sv. oče se je dne 16. novembra vrnil iz Castelgandolfa v Vatikan. V Castelgan-dolfo je sv. oče bival čez poletje od 24. julija.
MISIJONAR S KITARO
Francoski jezuitski duhovnik Duval je poznan po vsem svetu kot misijonar s kitaro. Slaven je postal kot avtor mnogih leipih pesimi. Petje mu prinaša precej dohodkov, ki jih uporablja za cerkvene ustanove. Pred kratkim je daroval 2 milijona za zgraditev nove kapele na Madagaskarju.
Kakor smo že omenili, je sveti oče izdal v mesecu septembru dolgo encikliko, ki obravnava važna vprašanja o kinu, radiu in televiziji. Ni prvič, da se papež bavi s takimi stvarmi. Že večkrat je poudaril potrebo, da imajo verniki jasne pojme o moralni vrednosti tega. kar jim nudijo ta obveščevalna sredstva, ki imajo tako pomemben vpliv na človeško javnost. Že večkrat je pokazal, kako naj se ta sredstva rabijo, da bodo človeštvu koristila na poti do popolnosti, do zdravega moralnega življenja in do dejanj ljubezni, ki imajo svoj začetek in podlago v Bogu.
Ni dvoma, da je treba o takih vprašanjih govoriti. Saj mladina danes živi skoraj izključno od tega. kar vidi v kinu ali na televiziji, in od tega, kar sliši po radiu.
To je njena šola. Včasih dobra šola, še večkrat pa slaba in kvarna. Tu se navdušuje za pevce, za filmske igralce in igralke, ki jih posnema v življenju. Njihov vzgled je odločilen v govorjenju, v obleki, v besedah, v razmerju fanta do dekleta in obratno, v zakonski zvezi in tako dalje. Ne vpraša se, če je prav in moralno dobro. Samo da ugaja, pa je v redu.
Lansko leto sem nastavil svojim dijakom in zlasti dijakinjam različna vprašanja, na katera so mi pismeno odgovorili. Zanimal me je posebno njihov odnos do filma.
Večkrat sem pojasnil, zakaj posebna cerkvena komisija izreče sodbo o moralni vrednosti posameznih filmov. Zakaj nekatere označi kot dobre, druge kot primerne samo za zrele in trezne ljudi, tretje pa izključi kot slabe in moralno pohujšljive. Tak pogovor je v razredu potreben, u tiuli hvaležen.
Vprašal sem torej svoje dijake, ali se jim zdi primerna in potrebna taka sodba. Odgovor je bil pri vseh: Da.
Zanimala me je še neka druga zadeva. Zato sem vprašal, ali se pri izbiri filma ozirajo na to sodbo. Na splošno so odgovorili, da ne.
Prepričan sem, če bi stavil tako vpra-
šanje tudi vsej naši mladini, bi dobil precej takih odgovorov. Vedo, da ni prav in da	ni	r redu, a kljub	temu	gredo v
nevarnost	in pustijo, da jih	»tuja	učenost«
zajame in uniči v njih veselje za ideale lepega	in	čistega življenja.
Film	je	dandanes nekaka	življenjska po-
treba. Še večja potreba pa je, da predvsem mlade ljudi navadimo na trezno in zrelo presojanje tega, kar jim muli filmski svet.
Lojze
RAZOČARANJE V FILMSKEM SVETU
Moderni svet, posebno Še mladi ljudje najbolj zavidajo, a se obenem tudi naj* bolj navdušujejo za filmske igralce. INa platnu so nekateri res umetniki, ne pa tako za kulisami, v resničnem življenju. Novo razočaranje je svet doživel v teh dneh ob novici ločitve med Ingrid Bergmanovo in režiserjem Robertom Rosselinijem. P° sedmih letih slkupnega življenja sta dognala. da nista več za skupno življenje, ker ju ločita različna značaja in interesi.
Bergmanova se je kot ločenka poročila z Rosseliinijem leta 1950. Z njim je imela tri otroke, ki ibodo ostali pri materi, a bodo morali do 18. leta študirati v Italiji da bi talko ne pozabili italijanščine. Oče bo zanje plačeval 600 tisoč lir mesečno. Bergmanova se sedaj nahaja v Londonu, kjer bo snemala nov film. Novinarji so izjavili, da je Bergmanova prispela v London sama, žalostna in postarana in da je prvič v resniei kazala svojih 42 let. Bergmanova je zapustila svojega moža, švedskega zdravnika Petra Lindstroma in hčerko Pio, ki jo je imela z njim, ter se združila z Rosseliinijem, tki je tudi imel sina iz prvega zakona. Kako naj v tem slučaju se govorimo o ljubezni, predvsem o materini ljubezni? Sedaj se je življenje nad njo bridko maščevalo. Resnica ostane le ena, da ni mogoče graditi svoje sreče na nesreči drugih, predvsem pa da ni sreče tani? kjer človek ne spoštuje božjih zakonov.
SATELIT - KONEC BOGA ?
Pred nekaj dnevi sem se peljal v karieri in poslušal pogovor dveh nepoznanih oseb. Govorila sla o ruskem satelitu in o posledicah, ki jih bo ta iznajdba imela za vero, zlasti za verovanje i) Bogu. Stvarnika nebes in zemlje.
Eden je bil mnenja, da bo vera pri tem trpela, ker bosta sčasoma človeška znanost ali človeški razum tako napredovala, da bo treba Boga izključiti iz človeškega življenja. Da bodo peli zmago komunisti in materialisti, ki so že zdavnaj odpravili Boga iz svojega sistema. Človek sam bo postal stvarnik.
Drugi pa ni bil tega mnenja. Menil je, da bo baš obratno. Da šele take iznajdbe pokažejo, kako je človeški razum omejen. Kako vse dokazuje, da je bil potreben za ureditev sveta še mnogo večji in sposobnejši razum, kakor je danes človeški. Kaj pa je človek naredil? Ali ne krožimo mi ljudje okoli sonca na naši zemlji kakor psička hajka na Sputniku IH? Če je bilo treba že za odkritje sputnika toliko pota in denarja in človeške iznajdljivosti, koliko učenosti in modrosti je bilo
STANOVANJA USLUŽBENCEV
BAZILIKE SV. PETRA
Kardinal Tedeschini je blagoslovil veliko novo stavibo. v kateri ibodo našli udobna stanovanja uslužbenci cerkve sv. Petra v Rimu, tako imenovani sampietrini. V zgradbi je 55 stanovanj. Pobudo za zgradbo stanovanj je dal sv. oče, ki je tudi prispeval za kritje stroškov 32 milijonov lir. Nova zgradba je blizu cerkve sv. Petra.
BENEŠKI PATRIARH BO POSVETIL
NOVO BAZILIKO V LURDU
/
Novo baziliko v Lurdu, ki bo posvečena v čast sv. Pij li X. bo 25. marca prihodnjega leta posvetil papežev legat, beneški patriarh kardinal Roncalli. To obvestilo je dal lurški škof msgr. Theas.
ANGLEŠKE BOLNIČARKE
Večina angleških bolničark je katoličank in sicer 70 odstotkov. Med njimi je kar polovica Irk. Ob priliki škofijskega zborovanja zveze katoliških bolničark v Notiti-ghamu je. škof zbrane bolničarke spomnil na dolžnosti, ki jim jih nalaga vera.
treba za vsemirje, ki skoraj ne pozna mere in omejitve. Vsako človekovo novo odkritje je dokaz človekove umnosti, a je obenem klic po večnem Stvarniku.
To je bil pomenek dveh potnikov. Ne vem, kako sta končala, ker sem prej izstopil.
Mi kristjani se veselimo vsakega novega odkritja. Vsak napredek je nov od svit človeškega razuma, ki je ustvarjen po božji podobi. Ne bojmo se! Še nobeno znanstveno odkritje ni Boga spravilo s prestolu in ga tudi ne bo. Marsikatera znanost se je razvila, ker je iskala dokazov. da Boga ni. Še nobenemu ni uspelo dokazati, da Boga ni. Znanost je napredovala, a tudi Bog se je človeškemu spoznanju vedno bolj bližal.
Pred nekaj leti je imel v Trstu predavanje o astronomiji prof. Ar-mellini, ki je do nedavnega bil ravnatelj rimske zvezdarne. Govoril je o nastanku zvezd in o sedanjem njihovem stanju. Učeno predavanje svetovno znanega astronoma so vsi številni poslušalci z zanimanjem poslušali. Malokdo pa je pričakoval, da bo učeni mož končal z besedami: Današnja znanost ne samo ne izključuje Stvarnika, ampak ga celo zahteva. Hotel je reči, da ni mogoče razložiti svetovnega razvoja brez Boga Stvarnika.	Dr.
Senator Luigi Stunzo
Senator Luigi Sturzo je ustanovitelj italijanske dem o krščanske stranke. Sedaj ima 86 let. Ko je prihajal pred štirimi leti k sejam senata, je bil vedno skrbno zavit v volnene odeje. Pred dvemi leti, ko mu je bilo 84 let, je prišel vseeno v senat, da je dal svoj glas za Segni-ja, ki je sestavljal vlado. Takrat je prišel brez odej. Ostro je nastopil proti strankam, ki ne čutijo odgovornosti pri sestavi vlade.
Letos ima 86 let. Nastopil je pri sestavljanju Zolijeve vlade. Napadel je stranke, pa tudi državnega predsednika Groncbi-ja, ki je ukazal Zoli-ju, naj obdrži predsedstvo vlade. Pri tisti priliki jc bil v senatu brez odej in odložil je celo svoj plašč. —" Prijatelji se vprašujejo, kako bo stari senator nastopil čez dve leti? Nasprotniki pa so v skrbeh.
j^eto IX. ■ 1957 - Stev. 47
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
SNG, morala, vera in tržaški radio
' Slovensko narodno gledališče v Trstu
SNG — je »kulturna« ustanova, ki jo vzdržuje jugoslovanska komunistična vlada 2 žulji zasužnjenega slovenskega naroda. Vse podobne »kulturne« ustanove služijo najprej ciljem komunistične propagande, sele potem čemu drugemu.
Eden izmed ciljev te propagande tam, *jer komunizem še nima oblasti, je razkrajati krščanski moralni red ter tako zlasti v mladih srcih pripravljati tla za zakoreninjenje brezbožnega komunizma. Zato tudi deli SNG brezplačno vstopnice na slovenskih višjih šolah dijakom. Tudi za »Strast pod bresti«. Letošnjo jesen namreč igrajo v Trstu in na deželi igri »Strast pod bresti« ter »Nasi ljubi otroci«. Kjer se je doslej to zgodilo, je duhovščina razglasila s prižnice, da sta ti deli, posebno se »Strast pod bresti« po sodbi »cerkvene oblasti nemoralni in posebno mladini škodljivi«.
Kljub jasni in odločni obsodbi cerkvenih krogov slišimo dan za dnem, kako dela Radio Trst A v svojih obvestilih reklamo za nemoralno igro. In vendar je tudi med slovenskimi katoličani v Italiji na tisoče radijskih naročnikov, ki pomagajo s svojimi prispevki vzdrževati državno radijsko ustanovo!
Razen tega pa prihaja ta igralska skupina še na radio igrat za praznike (n. pr. okoli Vseh svetih).
Ti nastopi so plačani. Radijska ustanova torej z denarjem podpira komunistično »kulturno« ustanovo, ki dela. kar je bilo povedano prej!
Poleg tega moramo zadnje čase proti koncu oddaj vsak večer poslušati dekla-ttiatorja, ki nas s svojim imenom neprijetno spominja, da pripada ravno tej druščini.
Predzadnjo soboto je Slovensko narodno gledališče prvič uprizorilo »dramo« Josipa Tavčarja »Prihodnjo nedeljo«. Po sodbi literarnih izvedencev ni delo v umetniškem oziru dosti vredno. Po vsebinski strani pa predstavlja propagando za socialistični »raj« v zasužnjeni Sloveniji. Vse, kar diši po Trstu, Italiji, po zahodnem svetu in zahodni miselnosti, je pisatelju in igralcem ^predmet za karikaturo. Moralni ljudje
V	tej »drami« so samo tisti, ki so »socialisti«, ali ki hrepene po Ljubljani. Ti govore takole: »Jaz nisem hodil v gimnazijo, toda vseeno vem, da moramo srečo iskati tam, kjer je sreča vseh ljudi, to je, v socialističnem življenju... Razredna borba je borba za poštenost v življenju... Pomlad je tu. V Trstu je ne vidiš. V Ljubljani pa mora biti krasno. V Tivoliju so gotovo še vsa drevesa zelena...«
Doslej smo bili edino od sovjetskih literarnih propagandistov vajeni slišati, da imajo samo v socialističnem »raju« drevesa Čudovito navado, da spomladi ozelene. Zdaj sta nam to odkrila še Josip Tavčar in Slovensko narodno gledališče!
Da je v tej svojevrstni »drami« tudi vera deležna primernega počeščenja, je jasno. Glavni junak, oziroma glavna šleva v igri, pripisuje svojo življenjsko nesrečo vzgoji v mladih letih, ki ga je silila, da je »moral vsako nedeljo k obhajilu« in da so ga »za najmanjšo besedico, ki ni bila v skladu z najstrožjimi moralnimi predpisi, kaznovali z neusmiljenim pretepanjem...«
Druga junakinja v tej propagandni mojstrovini pa modruje takole: »Da bi prej
dobila (trinajst na Totocalciu, op. pis.), sem ta teden prosila Boga tudi po italijansko... ker mislim, da prej usliši, če ga kdo prosi po italijansko. Tudi papež je Italijan...«
In za to svojevrstno »umetnino« je Radio Trst A delal tako reklamo, kakor še nikoli za noben pravi in resnični slovenski kulturni dogodek. Opozarjali so nas nanjo kar naprej pred dvema mesecema, ko bi bilo komunistično Slovensko narodno gledališče moralo otvoriti z njo svojo letošnjo sezono. Naznanjali so jo pred premiero v kulturnih oddajah, delali in še delajo zanjo propagando v obvestilih. V eni preiteklih nedelj so ji posvetili glavni del oddaje »Kdo, kaj, zakaj« in (privlekli pred mikrofon celo glavne igralce, da so nam razlagali svojo modrost.
»Drama« je pri resnem občinstvu, ki je
tej reklami nasedlo, doživela polom. Tisti ljudje na radiu, ki so za to pretirano propagando odgovorni, so hoteli imeti baje v petek potem še dobro kritiko.
Ali se tisti, ki so v zadnji instanci odgovorni za delo in usmerjenost slovenske postaje, zavedajo, da predstavlja tako ravnanje zavajanje katoliških slovenskih poslušalcev v zmoto o gledališkem komadu, ki je umetniško nebogljen, vsebinsko ,pa z vseh vidikov oporečen? Ali ne vidijo, kako jim spretna komunistična režija leže v oddaje rdeča kukavičja jajca? Ali jim je res vseeno, če Radio Trst A s takim početjem in z reklamo žali dan za dnem verska čustva velikega dela svojih poslušalcev ?
Slovenski katoličani na Tržaškem in v Italiji z ogorčenjem in žalostjo protestiramo proti temu. Pozivamo tiste, ki so ' v zadnji instanci odgovorni za slovensko radijsko postajo, naj vendar stopijo na ypr-ste ljudem, ki izkoriščajoč njihovo dobro vero radijske oddaje zlorabljajo v take žaljive in škodljive namene. V nasprotnem primeru ne bomo mogli več misliti, da gre še za dobro vero!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
EVROPSKI PROMET
Sedaj, ko se veliko govori o združeni Evropi, je zanimivo primerjati stanje v tej in oni evropski državi, ki naj bi kdaj tvorile Združeno Evropo. Za danes objavljamo statistiko o prometu.
AVSTRIJA ima 84 tisoč kv km, 7.100.000 prebivalcev ter 213.000 motornih vozil, fino vozilo pride torej na 33 oseb.
BELGIJA:	30.500	kv km površine,
8.900.000 prebivalcev, 653.000 motornih vozil, ali eno na 13 prebivalcev.
FRANCIJA: 551.000 kv km, 42,700.000 prebivalcev, 4,210.000 motornih vozil, ali eno na 10 prebivalcv.
ZAPADNA NEMČIJA: 245.000 kv km,
50.300.000 prebivalcev. 2,146.000 vozil, ali eno na 23 prebivalcev.
ITALIJA: 301.000 kv km. 46.600.000 prebivalcev, 1,253.000 vozil, ali eno na 37 prebivalcev.
HOLANDSKA: 34.000 kv km, 10,800.000 prebivalcev, 396.000 vozil, ali eno na 27 prebivalcev.
VELIKA BRITANIJA: 242.000 kv km. 50,000.000 prebivalcev, 4,745.000 vozil ali eno na 11 prebivalcev.
ŠPANIJA:	505.000 kv km, 2^,000.000
prebivalcev, 217.000 vozil, ali eno na 120 prebivalcev.
ŠVEDSKA: 449.000 kv km. 6.900.000 prebivalcev, 775.000 vozil, ali eno na 9 prebivalcev.
ŠVICA: 41.000 kv km, 4.700.000 prebivalcev, 325.000 vozil, ali eno na 14 prebivalcev.
Po dohodkih na osebo so države razvrščene takole: Švedska 700.000 lir na leto: Švica 681.000:	Velika	Britanija	612.000;
Belgija 560.000: Francija 510.000: Zapadna Nemčija 410.000: Holandska 372.000: Avstrija 280.000:	Italija 234.000:	Španija
150.000 lir.
Davčna bremena na motorna vozila so največja v Italiji, najnižja na Holandskem.
Z ozirom na dolžino cestnega omrežja pride največ avtomobilov na Holandskem in sicer 28 na vsak km ceste, najmanj v Španiji in sicer 2 avtomobila na km ceste.
Največ avtomobilskih cest ima Velika Britanija, najmanj. Španija.
Kot vidimo, je motorizacija v raznih deželah Evrope zelo različno razvita, kakor je pač razvita njih industrija. Vidimo tudi, da ima Italija razmeroma malo motornih vozil v primeri z ostalimi zapadnimi
evropskimi državami, čeprav je po vojni v tem oziru zelo napredovala. Zato se obetajo v Italiji še boljši časi motorizaciji in še hujši cestnemu omrežju, ki je že danes preobremenjeno. Zato bo morala država še zelo povečati in izboljšati svoje cestno omrežje, da dohiti najbolj razvite evropske države. To velja posebno za južno Italijo.
Mešana komisija za manjšine zaključila z delom
V	soboto 16. novembra zvečer so se v Beogradu zaključila 'pogajanja italijansko-jugoslovanske mešane komisije, ki je razpravljala o narodnih manjšinah v bivši coni A in B. Ob zaključku pogajanj je komisija izdala sledeče uradno poročilo: »Od 6. do 16. novembra se je vršilo v Beogradu drugo zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije, določeno po posebnem statutu, vključenem v Londonski memorandum. Razpravljali so o zadevah predloženih od obeli vlad in sicer o šolskem in jezikovnem vprašanju obeh et-niških skupin, ki sta pod jugoslovansko in italijansko upravo. Vzeli so v poštev tudi nekatera vprašanja predložena komisiji od posameznikov in ustanov. Tozadevni zapisnik o poteku pogajanj sta po dpi-sali obe komisiji, nakar bo predložen obema vladama v dokončno odobritev. Pogajanja so potekala v medsebojnem razumevanju in pozitivnem sodelovanju obeh komisij.«
Predsednik italijanske delegacije Pasqui-nelli je izjavil zastopnikom ANSE-, da sta obe delegaciji v teku zasedanj naredili vse, da bi povoljno rešili vsa predložena vprašanja v korist obeh etniških skupin. Isto je izjavil tudi predsednik jugoslovanske delegacije Mitja Vošnjak.
ŽALOSTNI KONEC LAJKE
Ves svet se je v teh dneh zanimal za usodo psičke Lajke, morda z vse večjim zanimanjem, kakor če bi se šlo za umiranje tisočev oseb.
Lajka, psička velikega Sputnika, je po izjavah ruskih znanstvenikov poginila zaradi pomanjkanja zraku, v trenutku ko so aparati kisika prenehali delovati.
f IVAN DEŽELA
V Godoviču pri Idriji so pretekli teden pokopali župnika č. g. Ivana Deželo. Doma je bil iz Ledin nad Idrijo. Skoro 40 let je župnikova! v Godoviču. Obolel je na raku. Več mesecev je bil v bolnici, a umrl je doma v svoji župniji. Star je bil 70 let. Naj v miru počiva po dolgem trudapolnein delu in obilnem trpljenju.
GROB SE ZA GROBOM VRSTI . . .
Goriški Slovenci se še dobro spominjamo nove sv. maše na Kapeli, ki jo je imel dne 25. marca 1947. leta frančiškan ,pater Mavricij Zupan. Na vernih duš dan zjutraj je čakalo mnogo ljudi za sv. spoved v cerkvi Matere Milosti v Mariboru, kjer je zadnji dve leti deloval p. Mavricij. Ker ga ni bilo v spovednico, se je čudno zdelo drugim sobratom, da bi pater tako dolgo ostal v postelji. Šli so ga klicat in ga presenečeni našli mrtvega v postelji. Zadela ga je kap .prav v trdnem spanju, ker je oči imel zaprte, kakor pri najbolj sladkem spanju. Na praznik Vseh svetnikov je imel še večerno sv. mašo in pridigo. Sicer so že opazili, da nekaj ni bilo z njim v redu, ker mu je večkrat pri pridigi glas odpovedal. Nič pa niso slutili, kaj to pomeni, ker je bil tudi pri večerji in vse, dokler ni šel k počitku, s svojimi sobrati v živahnem razgovoru, kakor vedno. Bil je delaven, neutrudljiv in zelo priljubljen pri vernikih. Z njim je frančiškanski red izgubil dobrega delavca v vinogradu Gospodovem. Izguba je tem lvujša, ker itak že primanjkuje duhovnikov. Pogreb se je vršil 5. novembra v Ljubljani, kamor so ga na željo staršev pripeljali iz Maribora.
V petek dne 8. nov. pa je bil še en pogreb slovenskega duhovnika v Ljubljani. Župni upravitelj na Kapeli pri Radencih, salezijanec dr. Lojze Kuk, je iskal zdravniške pomoči v Ljubljani. 'Neozdravljiva bolezen, rak v grlu, ga je spravila v prerani grob. Bog naj obema da večni mir in pokoj!
KONCERT ZBORA »GALLUS«
Priznani slovenski pevski zbor »Gallus« v Buenos Airesu je tudi letos imel svoj vokalni koncert, katerega se je po poročilu »Svobodne Slovenije« udeležilo okoli tisoč poslušalcev, med temi tudi dosti Argentincev. Zbor, ki ga vodi dr. Julij Savelli, je pripravil, kot običajno, tak spored, ki je najbolj primeren za slovensko občinstvo: zbral je sikupaj umetne in narodne pesmi v priredbi priznanih slovenskih skladateljev. V prvem delu koncerta so bili zastopani skladatelji Foerster, Adamič. Mirk in Jereb. Narodne pesmi pa je zbor izvajal v' priredbi skladateljev Kernjaka. Dolinarja, Renerja ter drugih. Novost koncerta pa je bil novoustanovljeni Gallusov mladinski zbor, ki je žel seveda veliko odobravanja s strani občinstva.
Zbor »Gallus« se je obdržal ves čas svojega obstoja na zelo visoki ravni. Njegovo kvaliteto pozna tudi argentinska javnost in ostale narodnostne skupine, živeče v Argentini.
MESEC OKTOBER MED KANADSKIMI SLOVENCI
Slovenci v Torontu so se vsak večer v mescu oktobru zbirali v slovenski cerkvi k molitvi rožnega venca. Sredi meseca pa je cerkveni odbor priredil v cerkveni dvorani svojevrstno prireditev za širšo slovensko javnost. Čisti dobiček prireditve je bil namenjen za nove orgle, ki jih nameravajo postaviti v slovenski cerkvi.
SLOVENSKI SMUČARJI V ARGENTINI
V mesecu septembru so se vršile v znanem gorniškem središču Bariloehah tekme v smuškem teku za državno prvenstvo Argentine za 1. 1957. Kot že prejšnja leta, je tudi toikrat sodelovalo več slovenskih športnikov, katerih imena v argentinskem belem športu niso nova. V prvi kategoriji je zmagal Slovenec Frank Jerman (treba je poudariti, da so na tekmah sodelovali tudi skandinavski tekmovalci!). V drugi kategoriji pa je v slalomu in smuku odločno zmagal Franc Budinek s časi, ki ga uvrščajo med tekmovalce prvega razreda. Poleg tega je Slovence častno zastopal tudi dr. Grzetič.
Omeniti moramo, da raste v bariloškem slovenskem okolju tudi nova smučarska generacija, ki obeta še dosti uspehov na belih poljanah.
VLOMILCA SO FOTOGRAFIRALI
Pred nekaj tedni so roparji vdrli v slovensko posojilnico v Clevelandu (USA) in izropali blagajno. Odnesli so precejšen plen, ki se ga pa niso dolgo veselili. On-dotna posojilnica, ki je zelo moderno podjetje, je namreč imela v blagajno vgrajeno posebno filmsko napravo, iki je filmala roparje med delom. Posnetki so jako dobro* uspeli in tako je policija mogla takoj razpoznati obraze zlikovca in njegovih dveh pomočnikov. Bil je to 24-letni Števen R. Thomas, ki ga je potem varnostna oblast začela takoj zasledovati. Ko je zločinec iz časopisov zvedel, da je nehote postal filmski »zvezdnik«, se je sam predal policiji. Sodišče ga je obsodilo na 10 let ječe.
V	BEOGRAJSKI PORODNIŠNICI
Posebna komisija, sestavljena iz medicinskih profesorjev in funkcionarjev ministrstva za zdravstvo ter drugih predstavnikov oblasti, je izdala uradno poročilo o tragičnih dogodkih, ki so se zgodili v beograjski porodnišnici v teku zadnjega meseca in po (katerih je zaradi epidemije umrlo 40 novorojenčkov.
Po tem poročilu je od 1. oktobra do 15. novembra umrlo 40 otrok. Njihovo smrt je povzročil virus »Klepsiel«. Llgo-tovili so, da je temu tragičnemu slučaju pripomoglo pomanjkanje osebja, zdravil in primerne hrane za novorojenčke.
V Beogradu se širijo govorice, da je število mrtvih otrok mnogo višje in da je doseglo bržikone 75 mrtvih.
NEPOTREBNO RAZBURJ ANJE
Angleške organizacije za varstvo živali se zelo razburjajo zaradi psička, ki so ga ruski učenjaki poslali v vsemirje. Bolj koristno bi bilo, če bi se člani teh organizacij tako razburjali zaradi ljudi, ki trpijo po komunističnih ječah. Verjetno ti ljubitelji živali tudi . niso poslali nobenega protesta angleškemu poveljniku, ko je ob koncu vojne izročil v komunistično klavnico
12.000	slovenskih fantov. Zanje pač lestvica vrednot ne obstoja!
ZAKLJUČEN PROCES PROTI POLKOVNIKU ABELU
V	New Yonku se je dne 15. novembra zaključil proces proti polkovniku Rudolfu Abelu, obtoženemu, da je deloval v vohunski službi v korist Sovjetslke zveze. New-vorško sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 30 let ječe ter 8 tisoč dolarjev denarne kazni.
R. L.:
uismo iz Nemčije
THERESE NEUMANN
Svet, v (katerem živimo, obstoji iz vidnih in nevidnih stvari, trajnih ali ponavljajočih se pojavov. Kar imamo vedno pred očmi ali kar se ponavlja v daljših ali krajših presledkih, nas ne zanima, imamo za nekaj vsakdanjega. Samo ko se prika-že nekaj drugačnega, izven navadne oblike, česar nismo vajeni, nas začne zanimati, nam vzibuja pozornost. Ako se da stvar razložiti na naraven, nam doumljiv način, prav, če pa tega ne moremo razumeti, pravimo navadno, da je to čudež.
Ako vzamemo pa stvar bolj resno, najdemo, da je vse, kar nas obdaja, čudež, samo da tega ne opazimo, ker nam je vedno pred očmi. Prostor, na katerem stoji debelo drevo, je bil pred 50 leti še prazen. Kako je prišlo drevo sem? Nobeden ga ni naredil, samo je zraslo, pravimo. Vidimo cvetico, ki se je v nekaj dnevih razevela v najlepše oblike in barve. Zrasla je. Ali ni to čudež? Znanstveniki sicer znajo povedati, iz česa je sestavljena in Zakaj raste, ne morejo pa napraviti naj-
manjše bilke, ki bi rasla, imela življenje v sebi.
Tudi v naravnem redu je vse, kar nas oddaja, čudež, ker Bog ni ustvaril svet enlkrat, kot mojster, ki enkrat zgradi hišo in se zanjo ne briga več. Stvarjenje se nadaljuje vsak dan, vsako uro.
Vsakotoliko se pa »vrine« v naravni red kak dogodek ali pojav, nekaj nerazumljivega, kar priča, da obstoji še drugi, nadnaravni red, višja sila, kateri so podvrženi naravni zakoni.
Tak pojav, ki že nad 30 let drži v napetosti cerkvene in znanstvene kroge, kakor tudi ostali svet, je Konnersreuth. majhna vas na Bavarskem, ali bolje rečeno, ena oseba tega kraja, Terezija Neumann.
*
Najbrž se ni v zadnjem stoletju o nobeni ženski toliko pisalo, govorilo in razpravljalo. Poročila, mnenja in izjave si pa vedno nasprotujejo, kar je naravno, ker se svet ob vsakem vprašanju deli v dva tabora. Večina pa priznava, da življenje Terezije Neumann stoji pod vplivom višje nepoznane sile.
Ta navadna kmečtkai žena, rojena 9. a-prila 1898. ima na rokah, nogah in prsni strani »stigmate«, znake ran našega Gospo-
da. Na rokah in nogah kvadratne, v velikosti 1 em, na levi prsni strani pa večjo podolgovato rano, kakor od noža ali sulice.
To samo na sebi ni še nič posebnega, ker se to v zgodovini Cerkve večkrat ponavlja. Imel je »stigmato« sv. Frančišek in drugi svetniki in svetnice. Danes jih ima tudi italijanski pater Pio blizu Bari.
Te rane se vsalk petek osvežijo, »oživijo«, začnejo krvaveti, tudi iz obraza in oči prihajajo krvave kaplje, krvavi pot. Začno se »pasijoni«, trpljenje in umiranje, ki se konča z navidezno smrtjo ali nezavestjo.
V	Konnersreuthu ne manjka nikoli obiskovalcev, posebno oh petkih. Največ jih najdemo na veliki ipetek. Letos jih je prišlo nad 4000, ki so bili priča Terezijinega »pasijona«, njenega umiranja, ki je ta dan najtežje, da na koncu obleži kakor mrtva. Ko se zave, ja tako slaba, da ne more niti sedeti v postelji. Le polagoma se ji vračajo moči, rane se začnejo celiti, dokler ne ostane samo znak, brazgotina.
Ran ne skriva in ne kaže. Noai vse kot nekaj naravnega. Še zoprno ji je, ko jo pridejo ljudje gledat; večkrat jih skoraj brezobzirno odpravi, ker se ji zdi, da pridejo samo za »komedijo«.
Drugače — kolikor ji moči dopuščajo — opravlja božja dela, obiskuje bolnike in
umirajoče, skrbi za otroke ali pomaga v cerkvi. Nima na sebi prav nič nenavadnega. »svetniškega«, čudovitega. Navadna kmečka žena kot toliko drugih.
Bila je najstarejša od 11 otrok. Očetu, krojaču, je pomagala vzdrževati številno družino. Delala je z materjo po polju. Pozneje je služila za hlapca, orala, kosila, vozila s konji, sploh opravljala vsa moSka dela, ker je bila čvrsta in močna.
V	mladosti je želela v samostan; šla bi rada za misijonarko, a ker jo je zadelo toliko bolezni, tega ni mogla več. Bila je n. pr. pet let popolnoma slepa; pri padcu si je zlomila hrbtenico; imela je rano v želodcu, leva noga se ji je tako skrivila, da je prišla pod desno roko itd. Od vsake bolezni posebej je potem čudežno ozdravela. Večkrat prej in še dandanes trpi za druge. Vzame »nase« bolezen nekoga, ki potem naenkrat ozdravi, ona pa mora potem več ali manj časa nositi tisto bolezen. Največkrat za spreobrnitev oseb. ki so ji osebno poznane ali je zanje na-prošena od drugih.
*
Čudovite so njene zamaknjenosti. Ne kot pri drugih svetnikih, ki so bili zamaknjeni navadno v cerkvi ali med molitvijo.
Na vseh mogočih 'krajih in časih, brez vsake zveze. Večkrat med delom. Včasih, ko ima otroka v naročju, otrpne, kakor bi umrla. Otrok zdrkne na tla, medtem ko ona ni več od tega sveta. Postane popolnoma neobčutljiva, lahko se jo zbode z iglo ali vreže z nožem, nič ne čutii. Vendar ne postane trda kot pri božjasti. Telo je prožno in mehko kot prej.
V	zamaknjenosti vidi dogodke, iki se vršijo daleč proč, ali pa so se zgodili pred dolgim časom. Vidi, kot da je tudi ona zraven, nekaka priča, kar se odigrava. Pri prvem delu »pasijona«, fc.i ga je živela v duhu, je dobila »stigmate«, znake ran. Pozneje je v več presledkih videla celo Kristusovo trpljenje, slišala besede, ki so bile izgovorjene v aramejskem jeziku, opisala celo osebe, kot n. pr. o Judu Iškarjo-tu, da je imel rdeče lase. Tudi druge dogodke, n. pr. beg sv. Družine v Egipt, je prav natanko označila. Ko se »zbudi« iz zamaknjenosti, ve za vsako podrobnost. Tako je natančno ponovila pridigo, iki jo je imel apostol Peter na binkoštni praznik, katero je videla in slišala, bila prisotna. To pridigo je potem njen brat Ferdinand posnel na gramofonsko ploščo.
( Nadaljevanje )
Srebrna poroka na Placuti
Te dni se dopolnjuje 25 let. odkar sta si obljubila pred božjim oltarjem zakonsko zvestobo g. Jožef Macuz, cerkovnik stolne cerkve v Gorici, in njegova zaročenka g. Frančiška Ferjančič. Poročil ju je v nevestini župniji Št. Vid pri Vipavi letošnji zlatomašnik č. g. Ivan Kovač.
Srebrno poroko sta obhajala v župniji sv. Vida na Placuti dne 14. nov. in ne v stolnici, ker je bil naš Pepi tam rojen,
krščen, prvikrat obhajan in so vsi njegovi mladostni spomini navezani na Plaouto.
Srebrni poročni obred se je vršil v pravem krščanskem duhu, iki že 25 let preveva vso družino. Oče in mati sta s svojimi šesteremi otroki med mašo prejela sv. obhajilo in sta se tako najlepše zahvalila dobremu nebeškemu Očetu za vse dušne in telesne dobrote, ki sta jih prejela tekom svojega zakonskega življenja. Tako je prav, saj je hvaležnost do Boga obenem najboljše priporočilo za nadaljnjo božjo pomoč.
Slavljencema, ki sta zvesta bralca našega »Katoliškega glasa«, prav iskreno čestitamo in vsej družini želimo obilnega božjega blagoslova za novih 25 let in čez do pozne starosti.
Šolske štipendije
Pridni dijaki revnih družin imajo tudi letos pravico, da se lahko udeležijo natečaja za šolske štipendije. Država je dala v ta namen na razpolago 1,440.000 lir za vse vrste srednjih šol, razen za višje, za katere je razpisanih 810.000 lir. Potrebna navodila dajejo ravnateljstva šol. Rok za prijave zapade dne 30. novembra.
Nov grob
Ko smo v sredo list zaključili, je dospela vest, da je umrla gospa Ivana Piščanc rojena Pipan, mati pokojnega gospoda Ladota in naše upravnice gospodične Zore. Pogreb bo v petek dopoldne.
Brezplačno cepljenje
Goriška občina je dala brezplačno na razpolago cepivo proti davici. V zadnjem času so namreč v našem mestu zaznamovali več primerov te bolezni. Cepljenje se vrši v zdravstvenem uradu v ulici Mazzini Otb delavnikih od 16. do 18. ure. Zdravstvene oblasti zlasti priporočajo, naj starši dajo cepiti svoje otroke, ki hodijo v prve
razrede osnovne šole. Cepljenje proti kozam ni učinkovito proti davici.
Gabrje
V	nedeljo zvečer okrog 20. ure se je na glavni cesti blizu mosta čez Vipavo ponesrečil Milan Pavletič, star 51 let, doma iz naše vasi. Zadel je ob avto, ki mu je prihajal nasproti, in pri tem tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. Prepeljali so ga v mestno bolnico v Gorici. To-
Kakor ob času fašizma
Generalni vladni komisar v Trstu je obnovil fašistični zakon, ki prepoveduje kr-ščenje novorojenčkov z neitalijanskimi i-meni. Ta zakon, ki ga je Zavezniška vojaška uprava v Trstu odpravila, je sedaj zopet prišel do veljave. Pri tem bodo prizadeti edinole slovenski starši, ki ne bodo smeli več dajati svojim otrokom pristno slovanska imena.
Nasilno prekinjena delavska demonstracija
V	soboto 16. novembra je bilo tržaško mesto ponovno pozorišee nemirov in izgredov, ki jih ne bo tako kmalu pozabilo. Tržaška policija, ki si je že večkrat prisvojila primat brutalnosti,- je znova uporabila silo, da je udušila manifestacijo delavcev iz tržaških ladjedelnic, ki že mesece čakajo na pravično rešitev spora med njimi in delodajalci.
Po sklepu obeh sindikalnih organizacij so delavci iz ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Roka in Tržašlkega arzenala stavkali tudi v soboto. Potem ko so se zbrali pred svojimi obrati, so v dveh skupinah odšli proti sredini mesta in razdeljevali mimoidočim lepake. Njihova manifestacija sicer ni ibila dovoljena, a ni bilo prvič v zadnjem času, da so delavci v mestu na ta način pokazali svojo nezadovoljnost. Policija jih je vse doslej spoštovala in jih ni skušala s silo razkropiti. V soboto pa je bila drugačnega mnenja. Stavkujoči delavci, ki so se zbrali pred Delavsko zbornico, so srečno dospeli na trg Unita, čeravno v spremstvu policije, ki jih je opozorila, naj spoštu-, jejo red in mir. Druga skupina delavcev, ki je izpred sedeža CGIL tudi hotela do-
da ni se več zavedel. V ponedeljek je u-nirl. — Pokopali smo ga na našem pokopališču v torek ob veliki udeležbi ljudstva. Ponesrečil se je ravno na svoj rojstni dan. Preostalim naše sožalje.
Novi doktor
Pretekli petek je na vseučilišču v Trstu promoviral za doktorja klasične filologije naš goriški rojak g. Slavko Bratina, profesor na višji gimnaziji v Gorici. Čestitamo!
Št. Maver
Že dolgo se nismo oglasili v našem dragem KG. Danes pa ne moremo več zadrževati vesele skrivnosti. Zato povemo, da bomo prihodnjo nedeljo, ko obhajamo praznik sv. Mavra, imeli nadpastirski o-bisk. G. nadškof bo ob tej priliki birmo-val naše otroke. Poleg tega bomo združili s tem še zahvalno nedeljo. Pri slavoloku pred cerkvijo bo sprejem prevzvišenega g. nadškofa približno ob 8.45. nato sledi slovesna sv. maša. Po maši pojde prevzvišeni obiskat naše rajne na pokopališče. Popoldne ob 3h bomo imeli blagoslov.
Upamo, da nam bo naš farni patron sv. Maver naklonil lepo in nepremrzlo vreme za to naše praznovanje. Saj je že skoro 50 let, kar nas je zadnjič ohiskal škof. Zato pričkujemo dosti obiskovalcev na ta naš praznik. Naša cerkvica na prijaznem griču ob Soči vljudno vabi vse.
seči trg Unita, pa ni imela te sreče. Na trgu Goldoni jim je policija ukazala, naj prenehajo s povorko in naj se razkropijo. Stavkujoči so se uprli, policija se je znašla v splošni zmešnjavi in začela uporabljati solzilne bombe. Dve uri je trajal boj med policijo in stavkujočimi, ki so se branili s stolicami in mizami, pobranimi po barih na trgu Goldoni in trgu Garibaldi in pozneje v sredini mesta, kamor se jo bitka premaknila. Več oseb je bilo ranjenih, predvsem med policisti, vendar bi lahko bilo število ranjenih mnogo večje, če pomislimo, da so bile te raibuke v sredini mesta ob urah, ko je po ulicah največ ljudi. Brutalni nastop policije je ogorčil ne samo delavce, temveč vse mesto. Delavska zibornica je poslala rimski vladi protestno brzojavko. Protestne note sta izdali tudi obe sindikalni organizaciji in zatrdili, da delavci tržaških ladjedelnic ne bodo prenehali v pravičnem boju za svoje pravice.
Ravnateljstvo Delavske zbornice, ki se je zlbralo še isto popoldne na izredni seji, je sklenilo, da bo v četrtek 21. novembra proglašena splošna stavka.
Za istrske begunce
Poslanska zbornica je odobrila osnutek zalkona predloženega od italijanske begunske organizacije, ki daje beguncem iz hiv-še cone B, ki je zdaj pripadla Jugoslaviji, prednost, da jih morajo obvezno sprejeti na delo. Osnutek zakonfr mora odobriti še senat, kar pa se bo verjetno zgodilo v najkrajšem času.
Novi zakon št. 2804 določa, da naj se prištevajo med invalide vsi brezposelni italijanski državljani z ozemlja, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji. Ker
pa je za vse delodajalce, ki imajo več kot petdeset nameščencev obvezno, da morajo sprejeti v službo invalide v višini 10 od sto • med nadaljnjimi novimi uslužbenci, bo to pravilo veljalo sedaj tudi za istrske begunce in sicer za dobo dveh let po uzakonitvi novega osnutka.
Gospodinjski tečaj
Že dolgo je bila srčna želja tukajšnjega predstojništva, obnoviti gospodinjske tečaje, ki so skozi dolgo vrsto let delovali v Tomaju na Krasu in vzgojili nešteto poštenih deklet, skrbnih, vernih gospodinj, pa tudi celo vrsto vzornih redovnic, ki so delovale in še neutrudno delujejo v. slovenskih vzgojnih zavodih za versko in nravno vzgojo naše mladine.
Letos dne 1. decembra upamo, da bo ta naša srčna želja postala dejstvo. V Trstu v provincialnem domu bo ta dan otvorjen prvi gospodinjski tečaj. Dekletom bo nudil priliko, da se poleg tkuhinjstva priuče vsega, kar je dobri krščanski materi in gospodinji potrebno:	gospodinjstva, hrano-
znanstva, nege dojenčkov, pa tudi lepega vedenja, vzgojeslovja in raznih praktičnih vaj.
Kako je bilo lepo v onih zlatih časih, ko je bila mati središče toplega družinskega življenja, ko je polagala vso pozornost, vse trude in skrbi v to, da bi bilo v družini res lepo, prijetno, sončno.
Vzgajati dekleta v to, je prvi in glavni namen naših gospodinjskih tečajev.
Vljudno in prisrčno vabimo vsa dekleta od 16. leta dalje, ki žele tečaj obiskovati, naj se vpišejo najikasneje do sobote 30. novembra. Zavod bo nudil udeleženkam stanovanje, hrano in pouk. Sprejemajo se tudi zunanje gojenke. Vsa nadaljnja pojasnila dobite pri vodstvu zavoda.
Skedenj
Verujem v občestvo svetnikov...
Kolika sreča je biti ud sv. kat. Cerkve, je pokazal veličasten pogreb, ko smo spremili 'k večnemu počitku pok. Marijo Kofol, dolgoletno kuharico preč. msgr. Ukmarja.
Ce so lepe in veličastne že molitve katoliškega obreda, je pogreb s sv. mašo višek zemeljske pozornosti, ki jo more sv. Cerkev izkazati svojim vernikom, preden položi pokojnikovo truplo v hladni grob. In te pozornosti je bila v polni meri deležna po-kojna Marija.
Pokojna Marija Kofol se je rodila pred 73. leti v Lomu nad Kanalom. Službo pri msgr. je sprejela pred dobrimi 40. leti na posredovanje pok. msgr. Guština, h kateremu se je msgr. Ukmar obrnil, da bi mu preskrbel zanesljivo postrežnico. Bila je dobra in pridna gospodinja, vsa osredotočena na svoje domače delo. Revežem je rada pomagala in če je le bilo kaj kuhanega v lopou, je postregla tudi z gorkim prigrizkom. Bila je 49 let članica Marijine družbe. Zabav ni poznala, ne kina: e-dino njeno razvedrilo so bile predstave v M. domu, kamor je najraje zahajala, in pa rože na vrtu, ki jih je z veliko ljubeznijo gojila. Rada se je mudila v cerkvi, ' kjer je bila tudi pri več sv. mašah in samo evharistični Bog, skrit v tabernaklju, pozna vse njeno dušno bogastvo, težave in bolečine, ki so tudi njo, kakor slehernega Adamovega potomca trle, ter jo slednjič položile na bolniško posteljo. Vsako leto je opravljala celotedenske duhovne vaje v Mar. domu in dasi že priletna in slabega zdravja, je vsako jutro peš prehodila . precejšnjo pot iz Skednja v Mar. dom, ker
v zgodnjih jutranjih urah ni bilo tramvaja. Tudi te žrtve so bile dobro naložen kapital, ki ga sedaj uživa v srečni večnosti.
R A J B E L J
STAVKA SE IE ZAOSTRILA
Stavka v našem rudniku traja že poldrugi mesec. V preteklem tednu smo beležili poskus poinirjenja. Dne 12. nov. smo imeli veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo vse delavstvo in tudi mnoge žene ter hčere rudarjev. Prišli so tudi ljudje iz Kanalske doline in celo iz Jugoslavije neka skupina, ki se je slučajno mudila pr* nas. Na zborovanju so govorili zastopniki obeh sindikatov, CGIL in CISL. Oboji so poizivali delavstvo k vztrajnosti in k miru. Poseben poziv so naslovili na uradnike iu tehnične vodje, ki se stavke nočejo udeleževati, naj vendar spregledajo in se pri* družijo delavcem. A zdi se, da so ti gospodje kot pes, ki je pripravljen vsakemu gospodarju nositi medaljo, da je le močnejši od drugega. Na tem zborovanju so nam povedali, da je videmski prefekt pozval obe siprti stranki na posvetovanja v Videm. Mi smo ta poskus poravnave sprejeli z zadoščenjem ter imenovali naše zastopnike. Ker pa imamo izkušnje s temi stvarmi, smo našim pooblaščencem dali samo 48 ur časa, da se lahko pogajajo* sicer stopimo zopet v stavko.
Pogajanja so se res začela, toda po dveh dneh, 14. in 15. nov., so se končala brez vsakega uspeha. Takoj je bila napovedana 48-urna nepretrgana stavka. Oblasti so zato v soboto našo vas zastražile in prav tako vse rudniške objekte. Oboroženi ka* rabinerji so se-daj povsod iprav tako kakor med vojno. Ljudje so pa mirni. Koga se kapitalisti boje, da so dali zastražili mirne ljudi? Mar svoje vesti?
*
Zabeležiti moramo tudi težko nesrečo? katere žrtev je postal vodja tukajšnje reševalne hribolaške skupine. Vozil se je z motorjem na Trbiž, ko je na ovinku pri Mrzli vodi prišel pod težak kamion, ki mu je zdrobil nogo. Sedaj se zdravi v bolnici. Želimo mu, da bi čiinprej ozdravel.
OBVESTILA
SKPD v Gorici obvešča svoje člane, da se bo vršil občni zbor društva dne 27. novembra 1957 ob 20.30 na Placuti.
DAROVI
ZA ALOJZI JE VIŠČE: D. C. 500; N. N, 1500; Slovenka iz Bologne 5000; Gabrijela Mikulus 3000; družina Kusič namesto cvetja na grob g. Elizabete Lapanja 2000; v spomin pok. Ide Stibilj iz Renč daruje N. N. 2000 lir.
Bog povrni vsem plemenitim dobrotnikom, pokojnicama pa daj večni mir!
ZA SLOV. SIROTIŠCE: V spomin pok. Ide Stibilj iz Renč daruje N. N. 2000 lir.
Bog povrni!
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/« davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZBOR »LOJZE BRATUŽ"
Slovenskega katoliškega prosvetnega društva iz Gorice priredi
na Placuti v dvorani Brezmadežne v soboto 23. ob 20.30 in v nedeljo 24. novembra ob 16.30 pod vodstvom Mirka Fileja
PEVSKI KONCERT
umetniških pesmi uglasbenih na besedilo pesnika S. Gregorčiča.
Na sporedu je razen pesmi tudi kantata P. H. Sattnerja »Jeftejeva prisega«. Solistične kose pojejo Mira Brajnikova, Vence Gorjan ter Silva Reja. Povezavo oskrbela Ljubka Šorlijeva,	Pri klavirju Lojzka Bratuževa.
f Vstopnice dobite v trgovini Kosič ter eno uro pred koncertom pri vhodu dvorane.
Prihodnji teden izidejo knjige Mohorjeve družbe za leto 1958
Wilhelm Hiinennann:	31
iNa božjih okopiP}
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»Pijan si!« mu je grozil drugi. »Stotnik te bo dal ukloniti, da boš kriv, če te bo slišal.«
»Stotnika sploh ni tukaj. Gotovo je pri najljubši svojega srca,« se je hihital pijanec. »Pazite, da ga ne srečate, ko j>e vrne. Kadar je pijan, prekleto hitro zgrabi za pištolo. Toda Marat je bil krvoločen pes. Buldog1) je bil kot tisti tain gori.« Omaliovaje se je vzravnal in odkolovratil tja čez proti pasjemu hlevu, v katerem je bil zaprt velik pes angleške pasme. Široko se je ustopil tja pred kletko, potegnil revolver izza pasu in blebetal; »Marat, prokleti pes! Ustrelil te bom!«
Nekaj drugih je prišlo zraven in vsi so se drli od zadovoljstva nad smešnim prizorom. Nenadoma pa je nekdo odprl vrata pasjega hleva in na pijanca je po bliskovo planil pes s krvavimi očmi ter ga z zobmi zgrabil za roko. Pijanec je od bolečine zakričal. Potem je počil strel, ki je žival podrl.
Ranjeni je tulil in odtaval. Za njim je donel razuzdan krohot.
1) neka pasja pasma.
Ta dogodek pa je bil kmalu pozabljen. Zopet so napolnili kelihe. Rdeče vino je teklo v potokih. Ropot je postal vedno bolj živalski in surov. Divja tolpa je začela tuliti strahotno pesem:
Tako je prav! Taiko je prav!
Duhovnike na laterne!
Tedaj so se odprla vrata, ki so držala iz poslopij zadaj na samostansko dvorišče. Neka stara ženica je stopila k razgrajajoči tolpi.
»Kaj hoče baba tukaj?« se je hehetal eden.
»Državljani! Vojaki!« je rekla žena s tresočim se glasom. »Tam gori leži hudo bolna ženska. Ali ne morete biti malo mirnejši? Morda bi vsaj peli ne?«
»Ta pesem ti pač ne ugaja, kaj?« je surovo zakričal eden izmed vojakov. »Pa ti mora ugajati, državljanka! Lepše godbe za umiranje je pač ni! Hej, vi tam!« je zaklical tovarišem. »Zapojte vsi z mano! Tam gori leži bolna baba, ki želi slišati to pesem. Vsi skupaj torej!« In sedaj so se na vse kriplje drli vsi vojaki:
Tako je prav! Talko je prav!
Duhovnike na laterne!
Stara ženica se je jokaje splazila proč.
Tisti trenutek je šel mimo železnih vrat, ki so ločila samostansko dvorišče od ceste, mož v razcapani obleki. Ko je zaslišal pesem, je malo postal.
»Satanova kohorta!« je zagodrnjal sam pred se. »Vaše laterne ne bodo gorele nič svetleje, če boste obesili nanje duhovnike!« Nato je šel mirno naprej po svoji poti. ki ga je peljala v bolnico za neozdravljive. Bil je duhovnik Peter
Coudrin, ki je v pozni večerni uri prišel iz Montbernage v mesto, ker je nekaj na smrt bolnih želelo njegove pomoči. Sedaj nikoli več ni šel čez most; eden izmed fantov ga je v temi s čolnom prepeljal čez reko. Tako je ušel rdečim vohunom, ki so še vedno zaman prežali nanj.
Pozno ponoči je Coudrin zapustil bolnico za neozdravljive.
»Ah, prečastiti,« je rekla sestra Ave, ko se je duhovnik pripravljal na odhod. »Danes zvečer je bil tu nekdo, ki me je prosil, naj vas pošljem k neki hudo bolni ženi, ki vas želi videti.«
»Kje pa je?« je vprašal duhovnik.
»Saj to je strašno,« je odgovorila sestra vsa nesrečna. »V majhni podstresni sobi v zadnjem poslopju v samostanu Svete Trojice. Sami pa veste, da tam stanujejo Westerman-novi vojaki. Če spoznajo, da ste duhovnik, boste izgubljeni.«
»\ samostanu Svete Trojice?« je ponovil duhovnik počasi.
»Povedati sem vam morala, prečastiti,« je spet začela sestra. »Toda rajši ne hodite tja! Prenevarno je.«
Peter Coudrin pa je redovnico resno pogledal in rekel:
»Odrešenika bi nesel tudi v pekel, če bi s tem lahko rešil kako človeško dušo.«
Sestra Ave je osramočena povesila glavo.
»Da! Morda morate res iti tja. Ob dveh vas bo pri samostanu Svete Trojice čakala neka žena, ki bo odprla velika vrata in vas bo peljala k bolnici. Toda bodite previdni! Ponoči teka po dvorišču strašanski pes.«
(Nadaljevanje)