Razne stvari. (R o j a k o m.) V zadnjem času se slišijo zopet vedno bolj pogosto opravičene tožbe, da se Slovencem v različnih uradih krati jezikovna ravnopravnost, in da se njihove jezikovne zahteve od uradnikov ne upoštevajo dovolj točno ali pa celo prezirajo. Da se vsaka taka nepostavnost primerno kaznuje, prosimo svoje rojake, da nam v bodoče vsak nepostaven čin in tudi vsako neumestno opombo, kateregasibodi Slovencem neprijaznega uradnika nemudoma iavijo. Mi bomo potem izročili vsako tako zadevo našim poslancem, da oni v dotičnih ministerstvih dostojno osvetlijo ravnanje jim podrejenih uradnikov. Toda poročati se nam mora popolnoma natančno in resnično, da se poslanci ne osmešijo v ministerstvih s svojimi pritožbami. Tudi v osebnostnih zadevah pri preseljevanju in nastavljanju uradnikov radi posredujemo med rodoljubi in poslanci. Rodoljubi naj pazijo na gibanje osobja pri raznih uradih, naj nam kar najhitreje poročajo o vsakem premeščenju ter nam pravočasno izrečejo svoje želje. Mi bomo njih želje spravili na pravo mesto! Rodoljubi, pazite torej na vsej črti! (U b o g i d i j a k i.) Ravnokar zopet izvemo, v kaki revščini živi letos ranogo dijakov. Nekateri majhni fantje po tri dni v teden nimajo celo hobene hrane. Živijo se le od kruha, ki jhn ga dajejo opoldne bogoslovci. Dečko, ki se uči, ki raste, ki se še razvija duševno in telesno, nima zadostne hrane, mora gladovati. To je britko! Kdor ima usmiljeno srce, naj daruje nekaj, če tudi malo, za našo dijaško kuhinjo. Naša uboga, stradajoča mladina bo hvaležna za vsak majhen dar. (0 s e b n a v e s t.) Deželni poslanec in odvetnik v Ljutomeru, g. dr. Fr. Rosina se je te dni v Gradcu poročil z gospico Lino RobiCevo, hčerjo deželnega odbornika in drž. poslanca gosp. Fr. Robiča. Na mnogo sreče polnih let! (Sv. Marko niže Ptuja.) Sinoči, dne 4. oktobra ob 11. uri je po kratki bolezni umrl gospod Martin Šlajnc, nadučitelj v pokoju. Rajni je bil starosta učiteljev na slov. Štajarskem ter se je narodil v Ljutomeru, dne 31. decembra 1804. Služboval je v Ljutomeru, Spielfeldu, v Ormožu in od 1. maja 1830 pri Sv. Marku. Z odlokom vis. gubernija od dne 3. febr. 1831 stalno nameščen deloval je potem pri Sv. Marku 40 let. Dne 1. nov. 1871 je stopil v pokoj. Naj počiva v miru! (D r. L a v. G r e g o r e c) je v rezkih besedah vprašal (interpeliral) pravosodnega ministra, ali mu je znano, kako se pri sodiščih v Mariboru, Celovcu in Marenbergu nastavIjajo skoro izključno nemški uradniki in kako sta se na čuden naCih nastavila v Ljutomeru in Železni Kaplji nemška notarja ter zahteval od njega pojasnila in opravičenja. Radovedni smo že na ministrov odgovor. (Sv. Tomaž pri Veliki nedelji.) Naš dekan in župnik J. Caf je obhaial letos 251etnico svojega mašništva. Tem povodom so ga vse tomaževske občine imenovale častnim občanom, da mu izkažejo s tem svojo ljubezen. (I z K o z j e g a) nam pošiljajo sledeči popravek: Ni res, da mene ni bilo na dan zadušnice za pokojno cesarico v cerkvi. Prišel sem pet minot pred začetkom sv. ma§e v cerkev in odšel še le ta čas, ko je bilo vse končano. S spoštovanjem Aleksander Stiksa. (Obsojena celiskanemirneža.) Obsojen je bil te dni znani prusofilski kavarnar Gollitsch zaradi razžaljenja nekega Slovenca na 3 gld. kazni. Proti tej res nizki kazni pa se je vložila pritožba. Nadalje je bil obsojen »junak Oechs« na 15 gld. globe, ker je pri zadnji nemški šolski veselici nad nekim slovenskim uradnikom hotel iskusiti svojo vsemogočnost in junaštvo. To je ravno njegova štirinajsta kazen! Pravo plačilo za svoja letošnja junaSka dela pa še le dobi. Heil und Sieg! (I z V e 1 e n j a.) O priliki neke veselice je neka učiteljica, ki je Slovencem že davno zoprna, prezrla večino tukajšnih odličnih oseb, a nasprotno je privabila vso nemškonacijonalno gardo, nekega mlinarja, nekega špeharja itd., ki niso sicer v nikakoršnem obziru pripomogli k boljšemu razvoju veselice, a ki so poslej po preobilnem vžitju gratispiva rogovilili na nedostojen način, ker jim je menda patrijotična veselica bodla v oči! 7 (I z K o'n j i c) se nam piše: Zadnja številka Vašega lista omenja svečanih zadušnic po naši nepozabni cesarici. Resnici na ljubo bodi povedano, da smo pri tem žalostnem opravilu z opravičeno ogorčenostjo pogrešali tukajšnjega c. k. sod. pristava dr. Zangerja in pa bivšega župana dr. Simonitscha, kateri še vedno med nami s svojim uplivom župani. Zlasti poslednjemu ta odsotnost čudno osvetljuje lice. Grajal je namreč cerkveno predstojništvo, zakaj ob uri pogreba ni dalo zvoniti, a sedaj ga ni bilo blizo. Tam, — g. Simonitsch že ve kje, — kjer se zgražajo nad veleizdajskim Wolfovim početjem in ga obsoiajo, tam hoče veljati za poštenega Avstrijca, a kedar pride Wolf ukaželjnih Konjičanov učit, tedaj ga vidimo na čelu zbranim Germanom, in ko s protiavstrijskim tulienjem opojeni učenci dvignejo Wolia na rame, tedaj naš eksžupan ploska in z gromkim glasom hajla, da je strah. Kako že učeni svet tako ravnanje imenuje? (0 b č i n a S1 a t i n a) ie izročila po drž. poslancu 2ičkarju prošnjo do državnega zbora, ki naj z vso močjo dela na to, da se cena soli za živino zniža, in da se po jednaki znižani ceni prodaja v vseh založnih prodajalnicah. Kakor izvemo ravnokar, je tudi posl. vit. Berks v imenu vranskega okraja predložil državnemu zboru jednako prošnjo. (Iz Remšnika) natn pišejo: 3. sept. je pogorela s hlevom vred hiša posestnice Julije Erjavec roj. Placet. Poslopje je bilo 1. 1897 na novo postavljeno. Jurij Emerik, nekoliko prismojen fant, koiemu je bila tela, je hotel pri skednju pod stopnicami ose posmoditi, a ker je seno viselo nad osami, je bila kmalu cela hiša v ognju. Na srečo je bila zavarovana za 800 gld. Zopet oporain, da je otrokom treba užigalice prepovedati. Udova je nosila vreče in kar se je dalo iz goreče hiSe ter se je zraven hudo opekla. Bila je že previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Sicer je še živa, vendar hudo trpi. Upanja je malo, da bi okrevala. (N e m š k a o m i k a.) Lepa stavba Narodnega doma našim Nemcem ne dovoli mirnega spanja. V mesecu septembru je siloraa vlomila v Narodni dom pijana nemška druhal, med kojimi so se nahajali nek nemški odvetnik, nek mariborski občinski svetovalec, nek c. kr. pošlni asistent in nekaj po stanu od teh gospodov sicer različnih, po omiki in mišljenju jim enakih barab. Ko so prišli na balkon, peli so tamkaj velikonemške pesni ter govorili Slovencem smrtne govore. Ko pa so izpraznili zakladnice svojega duha, storil je naš občinski svetovalec nekaj raz balkona, pri katerem poslu še se vsak tudi najbolj neolikan in priprost pastir skrije kam za kako drevo. Glejte tukaj zopet visoko stopinjo nemške omike! — Pred kratkim se je izvršil nov napad na Narodni dom. Nekaj mestnih barab se je zbralo pred stavbo ter metalo v njo kamenje. Gotovo bi nikdo ne zvedel za napadovalee, da ni jednega zgrabil sosedov pes ter ga držal tako dolgo, da je prišel zraven policaj ter ga odgnal v zapor. (S1 a v a !) Prošnjo na dotična c. kr. ministerstva za nadsodišče in slovensko vseučilišče v Liubljani, za slovenske napise, slovenskega zmožne uradnike in slovensko klicanje postaj na novi železnični progi Spodnji Dravograd Velenje so do sedaj vložili: okraini odbor Slovengradec, in vrle občine: Podgorje, Golavabuka, Šmartin, Lehen, Pameče, Št. Jan pri Spodnjem Dravogradu, Stari trg. Za slovenski poštni pečat in slovenske napise pri pošti v Slovengradci so prosili okrajni odbor v Slovengradci, in občine: Golavabuka, Stari trg, Lehen, Šmartin, Pameče, Podgorje; za slovenski pečat in napise pri pošti Meža pri Dravi je prosila občina Št. Jan pri Spodnjem Dravogradu. Gast takim občinam! (Iz dravske doline) se nam piše: Ker so učiteljska mesta v Marenbergu, Vuhredu in na Muti izpraznjena, moral je okrajni šolski svet v Marenbergu, kateremu načeluje gosp. Zoff iz Slovengradca, predložiti za novo nastavljanje terna-predloge. In kako so izpali ti predlogi? Za Marenberg je prišel na prvo mesto nek nemškonacijonalen učitelj iz Koroškega, rojen KoroSec, Štajarce pa so potisnili nazaj. Za Muto se je djal na prvo meeto nemškonacijonalen učitelj, ki je bil med dvema letoma kazenskim potom prestavljen iz marenberškega okraia in kateri še torej po postavi sedaj niti ne sme prositi za prestavo. Za Vuhred pa se je postavil na prvo mesto mlad nemškonacijonalen učitelj, čeprav so ž njim vred prosili za to mesto starejši, sposobnejsi in zmernejši tovariši! (I z P o 1 j č a n) smo dobili naslednje poročilo: Kakor veste, imamo v našem občinskem odboru slovenskega župana in slovensko večino. Takoj v prvi seji je sklenil novi odbor, da bo uradoval samo slovenski. Slava mu! Od prejšnega odbora pa smo obdržali še občinskega tajnika. Zavoljo njegove starosti ni drugače kazalo. Poboljšali smo mu tudi mesečno plačo s pogoiem, da bo zanaprej samo slovenski uradoval. Ce bo ubogal navodila občinskega odbora, ga obdržimo, če pa še bo vedno kazal veliko Ijubezen do nemščine, kakor zadnjič z neraško pisano pobotnico za svojo mesečno plačo, potem pa naj nasledke sam sebi pripiSe. (Poštne razmere.) Ker poštno ravnateljstvo Slovencem usiliuje nemške poštne uradnike, stavil je drž. poslanec Žičkar s tovariši do trgovinskega ministra naslednje vprašanje: C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu ima navado, da nemške uradnike, ki niti besedice niso zmožni slovenskega jezika, nastavlja na slovenskem Spodnjem Štajarju, a slovenske uradnike, ki bi radi z veseljem služili v domovini, pošilja v nemške gornještajarske kraje. Imena so na razpolago. Da se s takim ravnanjem ne ugodi ne prebivalstvu ne uradništvu, da sa čutijo neprijetno prizadete Slovenci in Nemci, je samoumevno. Vsled tega razloga si dovoljuje podpisani vprašati gospoda trgovinskega ministra: Ali je minister voljen poskrbeti, da ga o napominjeni zadevi c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo natanko pouči? Ali je minister voljen poskrbeti, da se v slovenskih in slovensko-nemških krajih nastavljajo poštni uradniki oziroma odpraviteljce, ki so zmožni slovenskega jezika? Ali hoče tudi potrebno ukreniti, da se slovenski uradniki, ako sami ne izrazijo druge želje, nastavljajo v svoji slovenski domovini. J. Zičkar in 20 tovarišev. (Okoličanska š o 1 a) za KarčevinoLeitersberg se je včeraj slovesno blagoslovila. Cerkveno opravilo je imel kanonik in dekan Jak. Bohinc, ki je navžoče ogovoril tudi v slovenskem in nemškem jeziku. Istotako je nadzornik in ravnatelj Schreiner govoril v slovenskem in nemškem jeziku. Poslopje je lepo in prilično, za kar gre pred vs«m zahvala nadučitelju Neratu. (V Vuhredu) se je zborovanje CirilMetodove podružnice vršilo jako lepo. Posebno krasno sta govorila dr. Pipuš iz Ma-ribora in A. Keček iz Mute. Natančnejega poročila pričakujemo. (Z a ogrske Slovence) so mi lekom poletja poslali naslednji gg. knjig: Dragotin Lončar, modroslovec v Lukovici na Kranjskem 26 knjig, nekaj časnikov in 38 izvodov knjižice »Šol nam dajte!«; Ivan Drašler v Drašici pri Borovnici na Kranjskem 10 knjig in več letnikov slov. časnikov, P. Hijacint Šalamun, kapucin pri sv. Križu na Goriškem 4, skrbni Jožef Medved, cerkovnik pri D. M. v PuSčavi zopet 82 in 6. g. Fr. Lom, kaplan v Šoštanji 9 knjig. Srčna hvala za te lepe darove! Prosim še več za ogrske pa tudi za obmejne Slovence. V svrho ustanovitve ljudskih knjižnic ob jezikovni meji še potrebujem mnogo knjig. Nadaljnje darove vsprejema Fr. Sal. Gomilšek, kaplan v Jarenini, žel. postaja Pesnica. Dpuštvene. (»Katoliško tiskovno društvo.«) Dne 12. septembra t. 1. je imelo imenovano društvo svoj 15. občni zbor v prostorih »dijaške kuhinje*. Vdeležilo se ga je 24 udov, lepo število, kakoršnega pri obenem zboru še ni bilo. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo se je vzeb s pohvalo naznanje. Iz njega smo se prepričali, da deluje društvo jako marljivo in plodonosno in da stoji tudi na trdnih gmotnih tleh. V nov odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje, večinoma enoglasno: dr. Ivan Križanič, dr. J. Mlakar, dr. Jernej Glančnik, mag. Fel. Ferk, dr. Martin Matek, dr. Anton Medved, dr. Frančišek Kovačič, Matej Štrakl in Fran Gomilšak; za namestnike pa: Kavčič Jakob, Korošeč Frane, Sigl Josip, Zid^nšek Josip. Dne 23. septembra bila je prva odborova seja. V njej se je volil predsednikom »tisk. drustva«, vlč. g. dr. Ivan Križanič, ki že 18 let nosi z nevtrudno marljivostjo težavno predsedniško breme, njegovim namestnikom g. dr. J. Glančnik, tajnikom g. dr. Anton Medved, denarničarjem g. dr. M. Matek in nadzornikom tiskarne sv. Cirila g. Matej Štrakl. K sklepu seje se v imenu celega društva predsednik zahvali odstopivšemu denarniCarju, vlč. g. dr. Ivanu Mlakarju, kj je nad 12 let z veliko požrtvovalnostjo opravljal odgovornosti poln blagajniški posel. (V K o n j i c a h) priredi prihodnjo nedeljo, dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne >katol. polit. društvo« skupno s tamošnjim »delavskim podpornim društvom« v svojih društvenih prostorih »besedo* v spomin preblagi pokojni cesarici Elizabeti. Društveniki, kakor prijatelji obeh teh društev se prav vljudno vabijo k temu izvanrednemu zborovanju. (Kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežemvJar e n i n i) priredi prihodnjo nedeljo dne 9. oktobra v prostorih Štefličevih svoj prvi in sicer ustanovni shod s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav; 2. Slavnostni govor g. dr. Rad. Pipuša, odvetnika v Mariboru; 3. Razlaganje društvenih pravil; 4. Vsprejemanje udov; 5, Volitev odbora; 6. Poročilo dež. in drž. poslanca g. Fr. Robiča o delovanju v Gradcu in na Dunaju; 7. Slučajnosti. Po shodu prosta zabava s petjem. Začetek ob pol štirih pop. Na obilno udeležbo vabi odbor. (N o v o d r u š t v o.) Na Polzeli v savinjski dolini se snuje bralno društvo. Pravila so se že predložila.