Poštnina plačana v gotovini lPni CENA IZVODA 20 DIN šišinn IS iij Leto XIII. — Št. 46 V Ljubljani, 17. novembra 1957 Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor Odgovorni .urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-0-2-2-84 — Telefoni: uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — uprava 21-281 — Celotna naročnina 400 din, polletna 200 din. T _ _M[n _ Kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo © e © Milutinovič je danes odlično zaigral in v drugem polčasu dvakrat prisilil romunskega vratarja, da je pobral žogo iz svoje mreže. Njegov podvig je naši nogometni reprezentanci odprl vrata na švedsko, kjer se bo prihodnje leto pomerilo 16 izbranih enajsteric za naslov svetovnega prvaka Takole je bilo prejšnje leto, ko sta se srečali reprezentanci Romunije in Jugoslavije in so zmagali Romuni 1:0. V ospredju vidimo Zebeca, ki se bori za žogo z romunskim vratarjem Tomom. Danes pa smo imeli mnogo več sreče... Naša enajsterica je zmagala z 2:0 Naša država se je kvalificirala v finale - Milutinovič -junak dneva, dosegel 2 gola (v 53. in 80. minuti) 55.000 gledalcev - Romuni so igrali zelo ostro BEOGRAD, 17. novembra. Še dobre pol ure po končani današnji tekmi, ko smo že obiskali nogometaše obeh reprezentanc v slačilnici, so se množice navdušenih navijačev zbirale okrog stadiona in skandirale: »Plavi, plavil« To je bilo navdušenje, ki ga je težko popisatiI Kaj takega nismo pričakovali. Naši igralci so danes pokazali, da se znajo boriti in da so si zasluženo priborili zmago. — Ko je sodnik Seipelt dal znak za zaključek tekme, je ves stadion zagorel v baklah, s tribun so začele krožiti po zraku rakete v znak zmagoslavja in navdušenja, Milutinoviča pa so gledalci na ramenih odnesli v slačilnico. Že ob 12. uri je bil stadion nabito poln, saj se je danes zbralo v njem nad 55.009 gledalcev. Ljudje so se tako gnetli, da je prišlo celo do nekaterih poškodb,. ker se je trikrat primerilo, da je množica udrla preko žične ograje in potlačila nekaj gledalcev pod nogami. Morali »o jih odnesti V ambulanto. Točno ob 13JO uri je vojaška godba zaigrala obe himni, zatem pa se je utrgal ©n sam vzklik: »Plavi, plavi!« Tekma se je začela. Posebno poročilo za »Polet« po telefonu od našega novinar ja Toneta Bančiča Jugoslavija :Rg«l|a 2:1 (0:0) Ena j storiti sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Beara, Ši jako vic, Črnotič, Kaloperovič, Krstič II, Boškov, t* e tako vic, Mujič, Milutinovič, R. Ognjanovič, Zebec. Romunija: Torna, Zavoda II, Ne-Calinou, Panait, Bone, Caco-VcanU; Pečovski, A!exandrescu, Za-V°da I, Tataru. stadion JLA v Beogradu, gleda 1-ev 53.000, glavni sodnik Seipelt, Lanska sodnika Maier in Kainer rL61, Avstrija), strelec Milutinovič v ■in 80. minuti, , Začetni udarec so sicer imeli gost-je’ toda takoj so prevzeli pobudo j pnslovani, glasno bodreni s kliti Piavii plavi«, ki so prihajali s pol-e£a stadiona. i ~e prve poteze so pokazale, da °do ilfrrai,; Romuni Srpoudarkoni na s ,r.aniibii. Naša reprezentanca pa je hitrimi, potezami osvajala teren in j/varjiala drugo za drugo nevarne j^‘Uac>.ie pred vrati gostov. V 3. mi-j^auR je debutant - v reprezentanca Ognjanovič, ostro streljal. drugih, vendar so imeli Jugoslovani nekoliko več pobude. Istočasno z dosego vodstva za Jugoslavijo so začeli igrati Romuni precej ostreje, tudi naši jim niso ostajali dolžni in tako je večkrat kazalo, da se bo tekma 'izrodila. Sodnik je opomnil več igralcev in tudi dva nova statista smo dobili. Obe levi krili, Tataru ,in Zebec, sta šepal na svojem mestu. Kljub poškodbi pa je v 69. minuti 30. min., naš napadalec se kmalu vrne na igrišče z obvezo preko očesa, prvi nevarni strel Rom-unov (Tataru) na naša vrata v 30. min., celo Crnkovič strelja v 36. min. na vrata, vendar vratar brani, oster sprint v kazenski prostor in strel mimo vrat našega krilca Kaloperoviča v 42. minuti. Prvih 45 minut današnje tekme je bilo mimo in sodnik je obe reprezentanci poslal na odmor brez golov. Odločilna 53. minuta Tudi drugi del igre se je pričel z ostrimi napadi Jugoslovanov. Že v drugi minuti je imel Mujič idealno priložnost za dosego gola. Sam se je prebil do 8 jn pred vrata, toda sledi c, ke r streljal je visoko čez prečtko. Tudi iz osmega kota nismo uspeli doseči nobene prednosti. Potem je prišla 53. minuta, ki ie bila za tekmo odločilna. Sodnik je prisodil zaradi prekrška prost strel za Jugoslavijo iz daljave 17 m. Žogo je vzel Milutinovič, si jo lepo postavil, potem pa se je ostro Vsi- ki smo dancs »biskaM t0 odločilno sre-zaletel in streljal preko romunske- čanJe- ki ie dal° naš,m ”°sometnim repre-ga živega zidu'v desni zgornji kot. zeatant°™ P°tae, ,liste za.s'reto™° Prvenstvo Navdušenja med gledalci seveda ni na Švedskem, lahko potrdimo, da se naši no-bilo konec, kajti vrata na Švedsko fometah =na,0_ tnd, Zagr,zen_o_ bonb, kadar so se nam sedaj prvič pošteno od poslal žogo daleč mimo gola. Kot dober strelec se je v 78. minuti izkazal Ognjanovič, toda tudi romunski vratar je bil na mestu in je lepo branil. Sumljivi gol, a vendar 2:0 Deset minut pred koncem tekme Jugoslavije povečalo na 2:0, kar je pomenilo, da nam je zmaga že zagotovljena. ' Romuni so sicer krenili v obupen napad, toda naša obramba, v kateri so se izkazali vsi po vrsti, jih je uspešno odbijala. Naše moštvo po povečanem vodstvu ni odšlo v ob- Zebec lepo streljal pod samo prečko je Petakovič prodiral po krilu. Mi- romb o, ampak ješe naprej nadalje-romuns-ki vratar Toma je le s luiinovič je sital pred golom v dokaj vaa0 z ofenzivno igro. Do konca tek-: i.. i tv_____________________j n ■ ■_ re.: j. _• • •_• oi_i_: j me so na si reprezentanti azsi-ltli se te/avo odbii žogo v kot. Dve minuti jasni offside poziciji. Stranski sod-kasne je se je s pravo bombo pro- ni;k je dajal znake glavnemu sod-slavil Milutinovič, toda žoga je zle- niku, toda ta je pustil igrati dalje, tela nekaj centimetrov nad prečko Petakovič je opazil Milutinoviča, v a ut. V protinapadu so Romuni iz,- mu lepo podal žogo in naš srednji silili prost strel in pred gol poslano napadalec ni imel prevelike težave žogo je Beara v skoku zgrešil. Ven- z vratarjem, saj je streljal iz raz-dar ta napaka ni imela težjih po- dalje komaj kakih 6 metrov. Sodnik je eden od Romunov je gol priznal lp tako se je vodstvo me so naši reprezentanti izsilili še nekaj kotov, tako da so jih streljali vsega skupaj dvanajst, Romuni pa nobenega, kar je menda tudi lep dokaz za premoč našega moštva. Tri minute pred koncem bi se Milutinovič kmalu že tretjič zapisal v listo strelcev, saj- je lepo preigral (Nadaljevanje na 8. strani) Tekma ni bila lepa, pač pa koristna zatem žal si tudi prva. Do konca tekme je bilo sicer Še daleč, toda prednost je bila že na naši strani. Po prejetem golu so Romuni seveda povsem zamenjali taktiko in namesto izrazite obrambne igre, ki so jo igrali v prvem polčasu, so igro povsem odprli, saj bi r ffostje niso mogli pohvaliti niti j™ j6 izenačenje omego- ti-0'vaIm?TlJ! L naša vrata in naša obramba je imela iv. : 4i.| alLLrVIL/, V g 1110 gola. Kmalu j ara lahko ogleda žogo, ki pa jo ja r.reiel od svojega soigralca. Seri-( , kotov za Jugoslavijo se je pri-flr,la 'v 6. min. in potem smo jih do ■®ora našteli kar sedem, dočim ro- iz ^alni obrambi celotnega moštva niso uspeli xjSjiti. znava.T na kratko naštejemo nekaj LenC i k Inenutikov prvega polčasa. io 3 s‘tiel Milutinoviča v prečko v situacija, iz katere smo dosegli * ilYl 1 n vi 11 1 r*1 i • " r rJiT-nl I 1 11 ! n ti mn r. o n wrxl i več dela kot v prvem delu igre. Nov strel, a v živi zid V 58. minuti bi se kmalu ponovila jim gre za nohte in v odločilnih trenutkih zmagati. To jim je uspelo, čeprav šele v drugem polčasu, kajti igra je imela dva bistveno različna dela. * V prvem delu nas je igra Jugoslovanov navdala s precejšnjo tesnobo, saj so bili v mnogih trenutkih zelo zbegani in sila nervozni — pač zato, ker so se zavedali pomembnosti tega srečanja — to pa smo videli prav tako pri Romunih, ki niso bili v tem nič boljši od naših. Čeprav so imeli Jugo- slovani tudi v prvem polčasu prednost, se niso znašli in marsikatera priložnost za dosego gola je šla v nič. Napad je namreč bil z izjemo sijajno razpoloženega Milutinoviča in zelo dobrega desnega krila Petakoviča, neurejen, saj se Mujič nikakor ni znašel in razumel s svojimi soigralci, Zebec je bil počasen, Rade Ognjanovič pa netočen pri streljanju na gol. Boljši del moštva sta bili kril-ska vrsta in obramba. Prav Zebec im Ognjanovič sta imela več prav lepih priložnosti za dosego golov, pa jih nista izkoristila. Tako se je polčas končal s kaj nevarnim rezultatom, brez gola. Upanja torej ni bilo dosti. V drugem delu igre so se popravili ostali napadalci, zlasti pa sta se podajala v igro Milutinovič — ki je bil v prvem polčasu ‘“R®, poškodba Milutinoviča dilini gol. Milutinoviča so položili neposredno pred kazenskim prostorom in zopet je bil sam strelec prostega strela s približno 18,m. Tokrat še v Bukarešti ROMUNIJA B : JUGOSLAVIJA B 1:2 (1:1) (CSR). Gole so posegli v 18. minuti Tc- rek za Romunijo, za Jugoslavijo pa v Bukarešta, 17. nov.' Jugoslovanska B sicga sueid s piimizuo ioan. iom« reDrezentanča ie danes v Bukarešti nre- 28‘ Jerkovič ln v 5S- TJ. Ognjanovič, je zadel romunski zivi z':d, odbito reprezentanca je danes v Bukarešti pre- Razen h dy t mlnut s0 . žogo je prejel Boškov, ki je streljal, vratar pa je lepo branil. Igra magala Romunijo B z 211 (1:1). Tekma je bila odigrana na Stadionu republike je hitro prehajala od enih vrat do Pred 10-00° godalci. Sodil je Antunovič Tudi minili uspešni Beograd, 17. nov. Mladinska reprezentanca Jugoslavije je prav tako premagala mlade romunske tekmece. Rezultat 3:2 (3:2) pomeni lep uspeli za mlade jugoslovanske nogometaše. Zaradi netočnosti jugoslovanske obrambe so Romuni prišli v vodstvo. Naši mladinci so imeli pobudo v Razen prvih dvajset minut so jugo-slovanski nogometaši prevladovali na igrišču predvsem zaradi boljšega ravnanja z žogo in boljšo taktiko. Romuni so pričeli ostro in niso pustili, da bi se jugoslovanska enajsterica znašla. Premoč Jugoslovanov ni izražena z večjim številom golov zaradi izredne požrtvovalnosti romunske obrambe. V drugem delu je bila istuacija za Romune nekoliko slabša. Lepe kombinacije naših igralcev, ki so bile nekajkrat podobne pravim ekshibicijam, so sicer precej poškodovan, je bil kljub temu zelo dober-— in Petakovič. Zelo dobra igra k rilske vrste in zanesljiva obramba pa sta dodali k temu še svoj delež. Uspeh je bil tu že s prvim golom 1 Tedaj so Romuni začeli igrati odprto, na vse ali nič, vendar jim to ni pomagalo, kajti naši so jih zelo dobro preigravali in mnogokrat oblegali vrata Tome, številni streli pa so šli tik ob prečki v out ali pa jih je dobro razpoloženi vratar s težavo ubranil v kot. Igra v celoti ni bila lepa, pač zaradi tega, ker je šlo za biti ali ne biti. Ves čas se je razvijala tipično prvenstvena borba z mnogimi prekrški na obeh straneh, ki pa jih je sodnik včasih ostro kaznoval in opominjal igralce, včasih pa tudi izpregledal. Čeprav nismo uživali nad igro, nam bo ostala zaradi napetih trenutkov in odločilnega pomena, vendarle dolgo v spominu. BILO JE NEKAJ SLABIH MEST Če na hitro pregledamo kvaliteto naših igralcev, lahko rečemo, da je bila obrambna trojka z Bearo na čelu, tokrat dovolj zanesljiva in udarna. Zelo se je izkazal v posai (Nadaljevanje na 8. strani) v 56. min. najlepšo priložnost, da pridejo v vodstvo, toda Jusufi je zgrešil 11-metrovko. V 75. min. je bil zrušen v kazenskem prostoru se zaključile v 59. minuti, ko je Ognja-eden izmed naših napadalcev i-n Mi- ncvič dosegel edini gol tega polčasa. Jugoslovansko moštvo je razen Koščaka in Tomiča, ki ga je zamenjal, igralo dobro. Krilska vrsta je bila najboljši del tič je najhujšo kazen uspel realizirati. Tako so naši mladinci dosegli zasluženo zmago. Pri Jugoslo- 2aUn *U 8'jbkoviču je bila danes 1 ila obramba Jugoslovanskih vrat , svojih rokah, toda Romuni van;j1 so jjj.jj najboljši Bego in Ko- moštva, v napadu pa so se najbolj iz-■i:im , se. urngicpotres a • vačevič. Mladinska reprezentanca je kazali Lipošinovič, Vidoševič in.Jerkovič. mTlVIamo 4 min^lrasneje je naatopila takole: Radunovič, Jusufi, so V 20. Kiš "v zeL Težkem'položaTu “zadel Hiti Mitič, Kolnago, Vasovič Z Ce-desni kot in rezultat izenačil. V dru- ginac, Kovačevič, S. Cegmac (Milo-gem polčasu so imeli Jugoslovani ševič) Bego, Kiš. Jugoslavija B: Stojanovič, Sikič, Koščak (Tomič), Režek, Milutinovič, Popovič, Lipošinovič, Veselinovič, Jerkovič, Vidoševič, Lj. Ognjanovič. Zmaga boksarjev Branika Branik : Odred 9:7 Maribor, 17. nov. V kinu Udarnik je pred približno 700 gledalci ma-. ri bor s ki Branik premagal boksarje Odreda 9:7. Domači niso postavili zastopnika v muha kategoriji, gosti je pa v težki. Tako je nastopilo le: 8 parov. Končni rezultat 9:7 ne odgovarja popolnoma. Boksar Šibila bi v borbi proti Prešernu dosegel vsaj neodločen rezultat. Po nekem trčenju obeh nasprotnikov pa je dobil poškodbo na arkadi, zato mu je zdravnik prepovedal nadaljevati borbo. Seja Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS Z združenimi naperi k nadaljnjim uspehom v petek dopoldne je kila seja Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS, ki jo je vodil predsednik Komisije Milko Goršič. Na seji so razpravljali o predlogu 5-Iet-nega perspektivnega načr.ta za razvoj telesne kulture v Sloveniji. Predlog 5-Ietnega načrta je izdelal in obrazložil tov. Edi Serpan. Po uvodnih ugotovitvah, kako pomembno mesto pripada telesni vzgoji v naši družbi, je tov. Serpan podrobno obrazložil trenutno stanje na področju telesne kulture, zatem pa nanizal vrsto predlogov, ki naj bi pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja. p Tov. Serpan je povsem pravilno ugotovil, da pripada prvo mesto v celotnem kompleksu telesnokulturne dejavnosti šolski telesni vzgoji. Vendar je to področje zelo zanemarjeno. Tov. Serpan je zbral podatke iz približno 70"/» šol in ti podatki kažejo, da so materialni pogoji na večini šol zelo slabi. Mnoge šole nimajo niti telovadnice, niti preprostih Igrišč, da sploh ne govorimo o ostalih objektih. Zato je predlagal, da bi morali za nadaljnji razvoj šolske telesne vzgoje storiti mnogo več, predvsem pa izboljšati materialne in kadrovske pogoje. Po 5-Ietnem načrtu naj bi v naši republiki zgradili 50 šolskih telovadnic. (Zanimiva je pri tem ugotovitev, da bodo n. pr. v Nemčiji v V letih zgradili 10.000 šolskih telovadnic!). V razpravi so vsi podprli to stališče ln odobravali načelo, da je treba šolsko telesno vzgojo bolj podpreti. Predvsem pa so vsi poudarili, da je treba kakršnekoli objekte graditi za skupne potrebe šole in prostovoljnih organizacij. Tov. Ribičič je dobro povedal, da bi morala partizanska in športna društva izdatneje podpirati šolo, ali pa obratno. Sploh bi morali vsi forumi, ki delajo na tem področju — šole, partizanska in športna društva ter sorodne organizacije — mnogo več sodelovati, se medsebojno podpirati in skupno nastopati v raznih akcijah. Ce bi povsod na terenu tako nastopali, bi mnogokje lahko dosegli, da ne bi n. pr., gradili pre- tirano razkošnih šolskih učilnic, ampak raje skromnejše, poleg njih pa še telovadnico. g Posebno poglavje predstavlja seveda tudi izkoriščanje oz. lastništvo zgradb in objektov, ki so namenjeni telesni kulturi. Danes imamo primere, da so nekateri preveč zasedeni, drugi pa spet premalo. Nekatere organizacije se tako izolirajo in zapirajo v svoj ozek krog, da ne prepustijo članstva drugih organizacij v svoje objekte. Tu bi res kazalo čimprej stvari urediti tako, da bodo tisti objekti, ki jih ta ali ona organizacija ne more polno izkoristiti, služili tudi drugim. [§ v diskusiji o 5-letnem načrtu je bilo tudi sproženo vprašanje kompetenc pri finansiranju raznih objektov. Vprašanj e: federacij a-republika-okraj-občina še danes ni rešeno in razčiščeno. Nedvomno pa bi bilo treba najti ustrezno rešitev in določiti, katere objekte in kaj sploh je dolžna finansirati l obležali na zemlji. Prosti strel v korist Ljub- ljane iz razdalje kakih 20 pa je ostal neizkoriščen, tako da ■, Ljubljančani odšli poraženi z n1'1 malnim 'rezultatom. V izkazali ler, Pirc moštvu Ljubljane so se nalW ti požrtvovalni Blaznik, h* , v obrambi pu ie bil zelo d0 j, »d oči m ie bil od domačih Iti1, boljši Rodik. Sodnik Bačun ie j(i nje vodil dobro, čeprav so £*e _!___. . -i_l: mr.Cor.nVK Ji precej negodovali. Matanpv11 Bratstvo (Hr) 3:2 0' (4!«l Olimp > ' . ZSD Celje • Kovinar (Store) 8:0 Olimp B : »Partizan«-Sl. Konjice 2:5 <‘!) USNJAR : POŠTAR 4:2 (1;1) Vrhnika, 17. nov. Današnje sreča0* moralo biti ponovno le prijateljsk0^! Čanje, ker niti na prvi, niti na tekmi ni bilo delegiranega sodnik®' bitelji nogometa želijo nekoliko ve nosti. ;-«5" m,' II r Intervju z ing. Gustlem Poharjem, zveznim kapetanom za alpske panoge Priprave v Pri drugih državah že nas smo šele na začetku v polnem razmahu — Z naglimi koraki se bližajo naj večji smučarski dogodki. Od svetovnega prvenstva v Badgasteinu nas ločita le dobra dva meseca in pol, nekoliko več pa od tekem v klasičnih disciplinah v Lahtiju. Prva poročila o pripravah tujcev so presenetljiva: komentatorji, tujih časopisov nam na široko opisujejo priprave Nemcev, Italijanov, Avstrijcev in sploh vseh tistih, ki računajo na kakršenkoli uspeh v Badgasteinu ali Lahtiju. Slišali smo, da se tuji alpski vozači že načrtno pripravljajo ob žičnicah, torej na snegu in da imajo za seboj že lepo število prevoženih kilometrov. .Spet je tista »nesrečna« prednost, ki so se že tolikokrat spotikali ob njo naši najboljši alpinci, žičnica, ki prinaša tujcu zavidljive uspehe, nam pa neprestana razočaranja ... Vzfrajjrmsf je tudi nekaj vredna! Po olimpijsikiih igrah v Gortini sttio si obljubljali, da borno omo-Sočili našim smučarjem primerno “premo in izboljšali pogoje treninga. Od vsega tega je ostalo več ali •Panj pri obljubah in na ta račun sDio že za zaključek pretekle sezone i,n ob začetku nove zapisali nekaj Pikrih pripomb. Ne moremo in ne jPoremo z mrtve točke, vedno ostane k pri obljubah, mi smo pa še vedno dežela, sicer z bogato smučarsko 'todicijo, pa vendar danes med tisti-narodi, ki jih je svetovna sinil* farska organizacija FIS uvrstila v kakovostni razred. Verjetno “i drugod že zdavnaj vrgli puško v toruzo, če bi imeli tako slabe po-toje za nadaljnji napredek. Pri nas Pa vztrajamo in se zagrizeno bori-ttt'0; da bi obdržali sloves, ki smo Sa uživali pred leti. Najprej bomo pregledali možnosti Paših alpskih smučarjev na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Avstri-J1- Verno, da so se vsi tisti, ki p'ri- ■fo v poštev za sestavo naše repre-*eutance, že nekaj mesecev temelji-° Pripravljali po navodilih zvez->',e"a kapetana inž. Gustla Poharja, mo morali potruditi. Če še ne bo stekla žičnica na Vitranc, se borno pač morali potegovati za odhod v inozemstvi.« »Kaj pa pravite na to, da imajo Nemci P na Jvapeiaua inz. uusua rvnarja. ’ . : ~--- “ led nedavnim so imeli že prvi tre- poznajo tega .problema!^ Zato se bo-aillg na snegu. Izkoristili so prgišče ®ne.ga nad Češko kočo in skušali v - kaj dneh oimveč pridobiti. Vpra-®anie je seveda, koliko so mogli izpopolniti svoje sposobnosti. Nekaj Pa vendar velja: dobra volja tekmovalcev in ^Petana! Se največ skrbi in preglavic ima . ‘eh dneh vodja naših alpskih simu- Ooriev. tov. Pohar, ki si je že po .‘'Opijskih igrah sestavil načrt pri- j; ay za svetovno prvenstvo. S svo- načrti je seznanil tudi teikmo- , alce ;,n vodstva posameznih klu-nav. r ?a bi ?a Zato smo -se obrnili prav nan j, nam kaj povedal o svojih te-}1'',ak, željah in načrtih pred od-^oom. naše alpske reprezentance v s *Ze večkrat ste povedali, da ste v pripravami za Badgastein zado-];/?!. Prav gotovo bo zanimalo vse je “telje zimskega športa, kako se v ‘Priprave stopnjujejo in kaj bodo DavPre°stalih dveh mesecih delali i,1 reprezentanti.« Vjj’0v- Pohar je to vprašanje oči-.‘‘'Oo pričakoval, zato je tudi hitro tovoril takole: Ha” Sa'^ posameznik ima določen Priprav. Vsak zase se 'mora ht‘^®vkjati po svojih močeh, kajti rioaf . ondicije je vsak uspeh ne-^.toč. Seveda, delati morajo.po...« D "j to'da kdo jih pri njihovi vadbi toruje?«, smo ga prekinili. d0is ’ !Prav to sem hotel reči. da je Ha/'ri0'st klubov oziroma društev z danes se nismo mogli otre-b ato nepravilnega pojmovan j a; Prpi--en‘ funkcionarji so namreč 'paai, da ni njihova dolžnost taj,Cp 1 za člane državne reprezen-kj ’ navč pa naj zanj skrbi forum, h Pošilja v inozemstvo,« Kje m kdaj hoda Zbirne tekme? smučarji morajo imeti 'raiz-Hiora Priprave. Vemo namreč, da se »Kaj pa, če se bodo na izbirnih tekmah in na tekmah v inozemstvu uvrstili v šesterico sami starejši tekmovalci? Ali bodo potemtakem samo oni sestavljali našo reprezentanco? Ali niste že ob neki priložnosti poudarili, da boste na vsak način reprezentanco pomladili?« »Tako je. 0 tem sem že govoril,« je smeje dodal ing, Pohar. »Vsi naši kandidati bodo že vnaprej vedeli, da ne bo nepotrebnega razburjanja, da bosta v šestčlanski ekipi tudi dva mlajša tekmovalca,. pa čeprav se ne bi uvrstila na izbirnih tekmah ir ’ prvo šesterico.« »Ali bomo videli našo šestorico pred odhodom na svetovno prvenstvo, kje pri nas na snegu?« Bomo! 25. in 26. januarja 1958 bodo nastopili ti smučarji na republiškem prvenstvu I1L, IV. in V. razreda v Trbovljah. To bo tudi poslednja tekma pred odhodom v Avstrijo.« »Ali se lahko zgodi, da naši smučarji sploh ne bodo odšli v Badgastein?«, nas je še zanimalo. »Tudi s tem računam. Če bodo rezultati naše reprezentance na tekmah' v tujini močno zaostajali za tujci, potem zares nima pomena nastopati na svetovnem prvenstvu.« \M / / ŠP09TMČ GA030BJA B€curiqe- magorenjskem 'JLummn MiamJ PALICE] 7$ Nimamo kvalitetne opreme! Kaj misli Smučarska zveza iugoslavi e? Najtežji problem pomeni za naše smučarje že od nekdaj kvalitetna ■oprema. Do danes ne moremo reči, da so bili naši smučarji vedno opremljeni tako bot zahtevajo od njih težke proge in tekmovanja v inozemstvu. Kdor pozna smučarski šport, ve, da mora vsak vrhunski tekmovalec imeti vsa j tri pare zares kvalitetnih smuči. Tudi o tem je spregovoril tov. ing. Pohar. »Kvalitetne opreme nimamo! Kaj to pomeni, mora biti vsakomur jasno. Za primer naj povem, da smo pred dvema letoma izgubili našega »Sredi decembra! 14. in 15. decembra bomo imeli izbirno tekmo na Črnem.vrhu. Takoj za tem bo skupni trening za smuk ob neki žičnici!« »Ali sle že določili kraj?«, je bilo naše naslednje vprašanje. »Še ne!« »Zakaj še ne?« »Kakšno je stanje z našimi žičnicami, menda veste. V inozemstvu ne Muleja prav zato, ker ni bil primerno opremljen. Na težki smuk progi je vozil s slalom smučmi, ki pod nobenim pogojem ne ustrezajo težki nalogi na terenu. Mulej ni samo zlomil dilce. ampak tudi nogo!« Ob vsem tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako je vendar mogoče, da Smučarska zveza Jugoslavije že vnaprej doloma število naših reprezentantov za Badgastein in Lahti, ko niti ne ve (ali pa noče vedeti), kaj vse zahteva tako kvalitetno tekmovanje. Vprašujemo se, kakor je vendar mogoče, da naši vrhunski smučarji nimajo istih po- gojev, kot drugi športniki? Nešte tokrat smo že povedali, da smučar ski šport zahteva večja gmotna sredstva, ki jih posamezniki pri naj boljši volji ne zmorejo sami. Po na šem mnenju bi se moral Izvršni od bor SZ J vse bolj potegovati pr športni zvezi Jugoslavije za večji dotok finančnih sredstev. In kaj se dogaja? Nasprotno! Naš' smučarji ne dobijo niti tistega, kar jim pri pada! Ko so o tem nedavno govori! na ŠZJ in se je nek funkcionar pri toževal, češ da za smučarje ni takš nega razumevanja kot n, pr. za atle te, vvaterpoliste, košarkarje, nogo. melase in druge športnike, mu je drugi funkcionar odvrnil kratko »Vi smučarji se ne znate tako boriti za sredstva kot drugi!« Zdi se nam, da ie ta odgovor zelo blizu resnice. IJnar Marjan za seboj že več izbirnih te-ipriizadevnosit zveznegae kem ob žičnici? Pa ne samo Nemci, baje so tudi Italijani in Avstrijci prevozili že lepo število kilometrov.« »Na to vprašanje nimam kaj odgovoriti,« je kratko pripomnil ing. Pohar. »Pri nas imamo Črni vrh in s tem se moramo zadovoljiti. Tu bomo trenirali tako, kaikor nam bodo omogočali čas, kraj in vreme. Nemcem in drugim lahko samo zavidamo, ker imaro tako odlične materialne pogoje. In tu capljamo za ino-zemci, ne pa morda zaradi neznanja in naše nesposobnosti!« Štipendij i danes r V našem listu smo že poročali, da prejemajo naši najboljši športniki in stalni državni reprezentanti posebne štipendije, ki jim omogočajo nadaljnje izpopolnjevanje. To vprašanje je bilo rešeno za vse športnike, ki že nekaj časa redno prejemajo omenjene štipendije. Edinole smučarji doslej še niso prejeli teh štipendij, vsaj nam ni znano, da bi do danes katerikoli smučar že dobil štipendijo!! Res ne vemo, ali misli morda Smučarska zveza Jugoslavije poslati štipendije aprila ali maja 1958, po končani sezoni? Ali je potemtakem čudno, da se tekmovalci in lunkcionarji jezijo zaradi takšnega odnosa, ki ga ima do vrhunskih smučarjev najvišji smučarski forum v državi? GRADIS gre proti vrhu Te dni se je nadaljevalo okrajno prvenstvo ljubljanske kegljaške podzveze v I. skupini in je bilo zabeleženih nekaj prav presenetljivih rezultatov. Tako so Domžale I premagale Gradis I z 2197:2180 kegljev, Ljubljana I Ilirijo II z 2173:2167, Gradis I Gradis II 2369:2288. Največ j e presenečenje pa predstavlja vsekakor hud poraz Ljubljane I proti Gradisu II. Ljubljančani so zaigrali tako slabo, da jih je druga ekipa Gradisa premagata z rezultatom 2542:2242, kar je za celili ICO kegljev razlike! Zeto dober rezultat je dosegla Zvezda proti Ljubljani II, ki jo je Dfemagala z 2448: :2243, torej za 205 kegljev razlike. Pri tem ima za tako dober rezultat nemalo zasluge igralec Zvezde Stefe, V Badgastein gre 6 naSboliših Ko smo govorili o izbirnih tekmah, smo vprašali zveznega kapetana, kdo bo v naši reprezentanci. Tov. inž. Pohar je odločno odgovoril »Na svetovno prvenstvo- bodo odšli le najboljši na izbirnih tekmah! Dne 28. in 29. decembra boni o imeli drugo izbirno tekmo v vseh disciplinah. Tako bom že lahko sestavil reprezentanco, toda večjo ekipo, ki bo šla na mrvo mednarodno preiz- . kušnio v Wenwn v Švici. Takoj za tem bomo odšli v Avstrijo in nastopili na eni najtežjih prog v Kitz-biihlu. Po tej tekmi bomo lahko sestavili našo reprezentanco, ki bo štela 6 članov.« ki je dosegel 466 kegljev; kar je ob začetku sezone odličen rezultat in pomeni, da je krepki »Mišo« v sijajni formi. Od ponedeljka dalje bodo nadaljevali s prvenstvom v disciplini 6 X 100 tudi klubi v II. in 11 J. skupini ljubljanske podzveze. Ker bosta 24. novembra v Mari-b «ru in Kranju revi ji kegljačev med moškima in ženskima mestnima reprezentancama, je tehnični referent ljubljanske kegljaške podzveze že določil kandidate za sestavo obeh reprezentanc. Med moškimi so kandidati z-a sestavo reprezentance Likovnik, Dominko, Legiša in Tomšič (vsi Ljubljana), Martinšek, Praprotnik, Mlakar in Toni (vsi Gradis). Grom (Rakek), Štefe (Zvezda), S ta n ek (Poštar) in Farkaš (Tehnika). Le-ti se bodo pomerili na dveh izbirnih tekmah za dokončno sestavo reprezentance. Ženske kandidatke, med katere so bile izbrane Erjavčeva, Klemenčičeva, Smrajčeva. Pirčeva, Satler.jeva in Bergantova (vse Gradis), Ru.par-čičeva, Pavlinova, Hrušovar.jeva, Faloutova in Metlarjeva (vse Ljubljana) ter Lužna reva (Invalid), sb imele prvo izbirno tekmo v petek. Po lanskoletnih uspehih Slavice Zupančič pričakujemo prav od nje Judi v novi sezoni, predvsem pa na svetovnem prvenstvu, največ Zupančičeva - naše veliko upanje? Pogovor se je zasukal še o pri- »Imela bo dve teikuU več. Nastopila pravak naše najboljše alpske smu- bo namreč na Simmeringu, v Kitz-čarke Slavice Zupančičeve. Znano biihlu in v Grindelvvaldu v Švici.« je, da se je Slavica ob zaključku prejšnje sezone sijajno odrezala: Na G rose gloc kn e'r j u je »namazala« mnogo tekmovalk. števnih imen. Če bo Slavica tudi letos v dobri formi, Prav]f° to, smuk Precej drugače pri- ima po našem mnenju največ mož ®l'aW) '7 kakor za slalom ali vele- nositi, da doseže od Jugoslovanov 9lerno' Zvezni^ kapetan je temu pri- prav dober uspeh. sestavil program zaključnih ^a^in in nam o teh izbirnih tefc-dal n ,zaključnih pripravah pove->KSV:<>Je misli. novembra bomo imeli spet ‘jevaj ‘rening na snegu,« je nada-sv,t>.Te pripovedovanje vo-dja j1 smučarjev.« Kje bo ta tre-'te ve,«01 ,af ^® ne morem reči. ker . v’ ^Je in kdaj bo padel sneg.« ‘6l^too?T Pa noste imeli prvo izbirno ■L nas je zanimalo. Ker je zvezni kapetan dolžan misliti tudi na priprave ženske ekipe, v tem primeru na priprave Slavice, smo hoteli zvedeti še nekako njej. »Slavica se - pripravlja kot moški. Prav tako mora skrbeti za kondicijo, saj jo čaka trd oreh že na težkih tekmah pred svetovnim prvenstvom v inozemstvu,« »Ali bo nastopila na vseh pomembnejših mednarodnih tekmah pred odhodom v Badgastein? »Ali bo Slavica ' as topi la sama?« »Morda ji bo delala družbo še ena tekmovalka. To bodo pač poka«, zali rezultati na raznih izbirnih tekmah. Vsekakor pa drži tudi za Slavico, da če ne bo v popolni formi, ne bo startala v Badgasteinu!« Tov. inž. Pohar je podrobneje analiziral sposobnosti najboljših inozemskih smučarjev in ko je govoril o sestavi naše reprezentance, je povedal še tole: »Na vsak način bodo odšli v inozemstvo tisti smučarji, ki bodo dobro pripravlieni. Lahko se zgodi, da bo ekipa skrčena, lahko pa. tudi izpademo. Po vsem tem, kot vidite, visi vse v zraku in o vsem odločajo tekmovalci sami.« Poseben trening Rokoborec Halit Misra iz Sirije ima prav poseben način treninga. Naši rokoborci ga najbrž ne bodo mogli posnemati, ker ne bodo imeli za to možnosti. Kljub temu pa je*zanimivo zvedeti na kakšen način se mož pripravlja. Kot mohamedanec ima seveda doma harem s šestimi ženami. Tri od teh žena so tako močne in okretne, da bi po mnenju Misre položile marsikaterega od povprečnih rokoborcev v najkrajšem času na hrbet. Torej s temi svojimi ženami trenira Misra lahko kar doma, pri čemer je ostanek harema obenem gledalec in sodnik. Kot posebno pripravo za težja srečanja pa ima Misra na sporedu borbo s svojim celotnim haremom naenkrat. Naročajte se a NA POLET Smučanje na Primorskem na rakovi poti... Nedavno je bil v Idriji občni zbor Primorske podzveze, ki se ga je udeležil tudi predsednik SZS dr. Dougan. Udeležba je bila dokaj nezadovoljiva, predvsem so manjkali zastopniki partizanskih društev, pa tudi predstavniki lokalnih forumov. Iz poročil je bilo razvidno, da zanimanje za to športno panogo zadnje čase precej nazaduje, čeprav ima smučanje v nekaterih krajih (Livek, Lokve, Če-povan, Črni vrh itd.) lepo tradicijo. Edinole idrijski Rudar kolikor toliko skrbi za smučanje in sankanje, sicer pa je pri podzvezi registriranih le 76 (!!) tekmovalcev. Velike težave so bile tudi z denarjem, saj je lani podzveza imela le 100.000 dinarjev. Zelo slabi so bili tudi stiki z Okrajno zvezo »Partizan«. V razpravi j c bilo nakazanih precej koristnih napotkov. Povsem bo treba posvetiti vse sile pionirjem in mladini, treba bo predreti v delovne kolektive in čim tesneje sodelovati z drugimi organizacijami, šolami, JLA in organi oblasti. Zato bo letos podzveza organizirala veS- tečajev po šolah, obenem pa bo izvedla občinska in okrajna tekmovanja, na katerih naj bi sodelovale šole, partizanska društva, delovni kolektivi itd. Zato stoje pred novim odborom, ki bo še nadalje imel sedež v Idriji, velike in odgovorne naloge. G. M. LETO XIII Št. 46 Stran 3 v., 1958 STOCKHOLM m V Zahodni Nemčiji hočejo seveda čim boljše pripraviti svoje moštvo, ki mora braniti naslov svetovnega prvaka. Po zadnjih skupnih pripravah in tekmah med A in B reprezentanco menijo, da bi trenutno najbolj ustrezala naslednja enajsterica: Sawitzki, Stollenvverk, Schmidt, Eckel, Schafer, Szymaniak, Peters, Schrd-der, Kelbassa, Soya, Cieslarczyk. Če se bo reprezentanca Sev. Irske uvrstila v finalno tekmovanje na Švedskem, bodo imeli težave zaradi tega, ker pravilnik njihove zveze prepoveduje igranje tako klubskim moštvom, kakor tudi reprezentanci ob nedeljah. Na Švedskem bi seveda morali igrati tudi v nedeljo in tako Ircem ne bo kazalo drugega, kot ali -spremeniti pravilnik, ali pa se odpovedati finalnemu tekmovanju. Čim je bil znan sklep organizacijskega odbora svetovnega prvenstva, da bo moral Izrael igrati kvalifikacijski tekmi z ejio od drugoplasiranih evropskih reprezentanc, ki jo bodo določili z žrebom, so takoj protestirali iz Južne Amerike, češ, da imajo tudi njihove reprezentance, ki so končale na drugih mestih v posameznih kvalifikacijskih skupinah, enako pravico do ponovne možnosti za uvrstitev v finale. Švedi' so nedavno sporočili, da bodo vse reprezentance razdelili v skupine z žrebom. Takoj nato se je oglasila Mednarodna nogometna zveza, češ, da tak sklep še ni bil sprejet in da je na primer že določeno, da bodo reprezentance iz Južne Amerike igrale v različnih skupinah. Takoj nato pa so se oglasili Angleži, češ, da imajo oni, ki bodo verjetno zastopani s trem j ekipami (Anglija, Škotska in verjetno Sev. Irska), -prav tako pravico do iste ugodnosti. Po vsej verjetnosti bodo vsa ta vprašanja dokončno rešena šele neposredno pred žrebanjem oziroma določitvijo skupin. Med Sovjetsko zvezo in Poljsko je prišlo do dogovora o tretji odločilni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Reprezentanci obeh držav se bosta pomerili 24. novembra v Leipzigu. M Ali je res nogometni »kiuh« na tujem slajši? *y& i| ff a e s Že pred vojno, ko jugoslovanski nogomet še ni tako slovel kot po drugi svetovni vojni, je lepo število naših nogometašev igralo v tujini, predvsem v Franciji in Švici. V času velikih uspehov naše nogometne reprezentance v zadnjih letih so naši najboljši igralci seveda zasloveli po vsem svetu in zelo laskavih ponudb ni manjkalo. Morda bi že prej večje število naših igralcev pristopilo k inozemskim klubom, toda Nogometna zveza Jugoslavije je do nedavna vztrajno odklanjala odobritev za odhod v tujino, kar je tudi povsem razumljivo saj bi v nasprotnem primeru kmalu ostali brez reprezentance, približno tako kot se je to nedavno pripetilo Argentincem. J Insl pni Ljiljiiio isi Odredom? Branik je v letošnjem prvenstvu Conske lige med Slovenci sodil tako-fekoč med najnesrečnejša moštva, ker ga je na mnogih tekmah spremljala smola.' Tako se je nekako ustalilo, mnenje, da ima Branik zares precejšnjo smolo v tem tekmovanju. Te dni pa se je sreča vendarle obrnila v prid Branika. V sredo je nam reč tekmovalna komisija pri sekretariatu conske lige razpravljala O tekmah med Tekstilcem in Rije-ko (3:0 za Tekstilac) ter med Branikom in. Tekstilcem-(3:1 za Tekstilac). Ker so pri Tekstilcu nastopali nepravilno registrirani tekmovalci, e ta bili obe tekmi razveljavljeni in registrirani s 3:0 p. f. v korist nasprotnikov. Tako je Tekstilac zdrknil kar za 4 točke navzdol, medtem, ko si je Branik s to odločitvijo precej opomogel. Z desetega mesta se zrinil na sedmo mesto. Ker je tekma med Branikom itn Rijeko prav tako sporna zaradi igralca M e dlet a (Rijeka), bo verjetno tudi ta registrirana s 3:0 p. f. v korist Branika. V tem primeru bi Branik skočil kar na tretje mesto z 'razliko v golih 26:13 in z 11 točkami ter bi Bil tako na lestvici pred Odredom in Ljubljano. Po vsej verjetnosti se Bo to zgodilo. * * * V zaostali prvenstveni tekmi med Ul janikom in Elektrostrojem je zmagal v Pulju Elektrosiroi z rezultatom 2:1 (1:). S tem se je vrstni -ped na prvenstveni lestvici nekoliko izpremenil. „Labodji spev" Perhoričs m Elsnerja? V IX. k-olu conske nogometne lige je bila »žetev« golov za slovenska moštva precej borna. To tembolj zaradi tega, ter sta Branik in Odred tekmi izgubila in dosegla vsak le po en častni gol, le Ljubljani je tokrat uspelo učinkovito zmagati. 'Vrstni red med strelci se ni dosti izpremenil, toda ker je bila tekma med Branikom in Tekstilcem razveljavljena, je bil Elzner prikrajšan za en gol. V vodstvu je do tega kola ostal še vedno Perharič, ki je povečal število doseženih -golov na 9. To ,pa je bil zanj in tudi za Ebnerja verjetno za daljšo dobo zadnji uspeh, ker sta bila oba tako poškodovana, da najbrž do konca jesenskega prvenstva ne bosta mogla nastopate. Na' lestvici strelcev je takoj z,a Perharičem Elzner s 6 goli, za njim Guban s, 5 goli, sledita jima pa Plaznik in"Griiden vsak s 4 goli. Nadaljnji vrstni red je naslednji: Buganžija in Najberg (oiba Br), Dolenc (Lj) ter Erič in Klančišar (O) po 3 gole. Čekov in Čačko (Br), Gosar, Hacler in Kompoš (Lj) ter Kranjc (O) po 2 gola, Hanzl (Br), Blaznik (Lj) ter Berginc, Limo in Žumbar (O) po 1 gol. Med moštvi vodi trenutno Branik s 24 goli (24: 16) pred Ljubljano s 23 (23:21 ter Odredom s 16 goli (16:12). Po neuradnih vesteh je Odred dobil te dtai močno okrepitev, ker je prestopil v klub vratar Krima Mozetič, hkrati z njim pa napadalec celjskega Kladivarja Rejnik. Oba bosta imela pravico nastopa za novi klub v spomladanskem delu prvenstva. Nazadn je pa so ugotovili, da nima pomena povsem zapreti vrat, kajti z nekaj leti igranja, na primer v Italiji, si odličen igralec lahko zagotovi sredstva za vse življenje. V Beogradu so se dogovorili, da bodo dovolili odhod v inozemstvo re-, prezentantoni. ki bodo dosegli starostno mejo 3-0 let in ki bodo imeli 50 odigranih tekem za reprezentanco. Kot prva sta se po teh novih določilih poslovila Bernard V uk as in Ivica Horvat. Biondo di Spalato Odličnega napadalca splitskega Hajduka si je zagotovil italijanski ligaški klub AC, Bologna. Le-po število milijonov lir je ob tem prehodu men jalo lastnika in Vukas se je preselil v Italijo. Pristaši Bologne so mnogo pričakovala -od njega in niso bili razočarani. V italijanskem prvenstvu je odlično startal in dobil za prve tekme zelo laskave ocene. Večina komentatorjev ga je postavljala na majvišje mest-o pri levih zvezah. Vukas, ki mu pravijo v Bologni »Biondo di Spalato« na le še ni pokazal vsega kar zna. Sam priznava, da ima velike težave z italijanskim načinom igre, ki se dokaj. 2 Madžara med Avstrijci Avstrija se je kot ena prvih evropskih držav uvrstila v linalno tekmovanje svetovnega nogometnega prvenstva. Priprave za Švedsko so se že pričele. Zaenkrat sicer bolj na papirju, toda tudi to je začetek. Važno mesto v avstrijskih načrtih imata dva nekdanja člana madžarske mladinske nogometne reprezentance Imre Matesz (19 let) in Tibor Szalay (13 let). Oba Igralca se po oktobrskih dogodkih nista vrnila v domovino, ampak sta pristopila k dunajski Austri-Ji. Prejšnji mesec jima je potekla zatirana Igranja m že nastopata na prvenstvenih tekmah. Avstrijski zvezni kapetan Josef Argauer je o obeh mladih Madžarih1 izjavil, da sta to krili, ki manjkata njegovi reprezentaci. Oba nogometaša sta že zaprosila za avstrijsko državljanstvo, ki ga bosta podobno kot nekateri madžarski atleti (Bozsnol, Cse-gledi, Tanal) verjetno kmalu dobila. Prav zato so v Avstriji z neprekritim zadovoljstvom zabeležili nedavno Izjavo predsednika madžarske nogometne zveze, da bi oba Igralca danes verjetno Igrala v reprezentanci, če bi se vrnila. Od ekipe, ki je zavzela na zadnjem svetovnem prvenstvu nekoliko prese-senetljivo tretje mesto imajo Avstrijci trenutno na razpolago še šest igralcev In sicer Schmieda, Hallo, Hanappija, Kollerja, Ktirnerja ln Happela. Ostali so ali prenehali igrati ali pa igrajo kot profesionalci v inozemstvu. Od teh »emigrantov« bi prišel v poštev le Ocwirk, vendar bodo najbrž prevelike težave z njegovim sedanjim klubom Sampdorio. Na vsak način bodo vzeli na Švedsko le 18 igralcev, ker se hočejo izogniti nepotrebnim izdatkom - za odvečne rezervne igralce. Te dni je bil zvezni kapetan Argauer na Švedskem, kjer je pregledal možnosti za nastanitev svoje reprezentance. Prave, priprave bo- □E Silili Mm is lite LETO Št. 46 Str i n 4 Stil. Precej časa je že od tega, kar se je Boksarska zveza Slovenije odloči pripraviti najboljšim slovenskim boksarjem kvaliteten dvoboj s primerno inozemsko ekipo. Zato so predstavniki BZS navezali stike s boksarsko organizacijo v Trstu in se dogovorili z-a dvoboj šl-o-vcnske reprezentance z reprezentanco Julijske Krajine. Sklenili so, naj bi bil ta dvoboj 29. novembra v Trstu, kjer vlada že sedaj za nastop Slovencev veliko zanimanje. Organizatorji tega nastopa so začeli s (precej močno propagando no časopisju, ki pa je, kot simo v zadnjem hipu zvedeli, nekoliko prezgodnja. V četrtek je namreč predstavnik tržaške boksarske organizacije sporočil BZS, da bo ta dvoboj zaradi nekih prvenstvenih dvobojev v Italiji pre- razlik-uje od našega. Pri nas najbrž ni nikoli srečaval tako požrtvovalnih in ostrili branilcev -kot jih v Italiji srečava vsako nedeljo. Na vse načine ga zaustavljajo, včasih z dovoljenimi, cesto pa tudi z nedovoljenimi sredstvi. Vukas je v svojem (italijanskem klubu glavni "režiser, ki usmerja vse napade, zato se tudi ne smemo čuditi, če ga zaenkrat zaman iščemo na listi strelcev pri vrhu. ■ Nemci občudujejo Horvata in »cika« Popularni krilec beograjskega Partizana Zlatko Čajkovski je že lani odšel v Koln, kjer se je vpisal na Visoko šolo za telesno vzgojo. Seveda ni opustil nogometa in se je prijavil za 1. FC Koln. Gledalci so hitro vzljubili malega igralca, ki je kar mimogrede postal duša enega najboljših zah-odnonemških moštev. Tudi on ni imel lahkega stališča, saj je trajalo precej dolgo preden se je dovoli razumel s svojimi soigralci. Danes ima seveda svoj avto in je ena najbolj znanih osebnosti Koln a. do pričeli spomladi v športni šoli Schlielleiten. Finančni izdatki za priprave in vožnjo na Švedsko bodo pokriti iz dohodkov športne stave. lože n na 15. december, na kar je BZS tudi pristala. Privlačnost tega dvoboja bo borba v polsrednji kategoriji med evra psik im prvakom BeHveuutije.ni in jugoslovanskim prvakom Maričem, ki bo nastopil kot okrepitev slovenske reprezentance. Če bi bil ta dvoboj 29. novembra, potem Marič žal ne mogel nastopiti zaradi mednarodne revije boksarjev v Beogradu. Za srečanje v Trstu so že sestav-njeni pari: muha kategorija Tomažič (Mrb) : Annovi, bantam Tivadar (O) : Garbi, peresna Ceh (Mrb) : Ardito, lahka Žurman (Mrb) : Co-lella, polvvelter Prešeren (O) : Ben,-vegnu, wel ter Bitenc (O) : Id-one, polsrednja Marič (Part.) : Benvemiti, S trnkar (Br) : Šuligoj, srednja Kranjc (Br) : Kozina, težka 'Vojnovič (Br) : De Picc-oli. Zaposlaniiaaje ali kaj? Slovenski sodnik Erlich, ki Je že z uspehom nastopil na nekaj mednarodnih lekmali kot glavni ali mejni sodnik, je bil l&tos od avstrijske nogometne zveze povabljen, da bi sodil nekatera prvenstvena srečanja. O tem je bila obveščena tudi 'Zveza nogometnih sodnikov Jugoslavije. Ko je bil zadnjikrat na Dunaju, so mu sporočili, da bo v jeseni sodil eno od prvenstvenih tekem, in sicer to nedeljo 17. novembra. Nemalo pa je bil začuden, ko je preteklo nedeljo zasledil v Ljudski pravici vest, da je določen za .sojenje tekme med Wackerjem- ln Kaplenbergom 17. novembra v Kapfenbergu, od ZNSJ pa ni prejel nobenega obvestila. Šele v torek, 12. novembra, so ga iz Beograda telefonično vprašali, če pristane na to, da bi sodil to tekmo. Seveda je moral pohiteti, da je dobil potni list in bi imel pri tem lahko precej nevšečnosti, če bi mu organi Tajništva - za notranje zadeve OLO Ljubljana uvidevno ne priskočili na pomoč. Na srečo je S Umiril in nadaljeval s poukom. Š, daj pa nekaj iz atletike. Kako bo-P. družbenikom (= članom) 'razlo- žili v čistem telovadnem jeziku iz- p^ski trik >fPai Pa je to?«, šepnem sosedu, mteta,« dobim -pojasnilo. »Torej, pazite,« nadaljuje predavanje opravnik. »Spuščač pritisne na samostrel, tekalci se izstrelijo iz spuščalnih vdolbin. V rokah držijo izmenskotečne palice, ki jih primo-pred-ajajo -naslednjim zdtužbenikom v strogo določenih odmerkih. Na dpteku, kam-or vodi s-merokazatelj, stoji čas-omerniik z zaustavno uro v roki. Ko priteče zadnji te-k-alec njegove izme-n-skote-one skupine do -tičnega traku, pritisne čas-omeruik s prstom na izčepek na uri. Ste razumeli?« »Sm-o,« je precej -negotovo odjeknilo -iz naših vrst. Tisti dan je predavanje o izrazoslovju trajalo samo pet ur. * * * Ko sem uspešno opravil prednja-ški tečaj, sem postal prednjak vrste, v kateri sta telovadila Trdonja in Lakotnik. 'V kletnih prostorih trdnjave ob Tivoliju smo vadbili. »Začenjamo z vadbo proste vaje, ki se bo množično izvajala na zletu leta 1959. Torej, pozor! Najprej zavzemite odnožno držo, odskoknite in napravite pri tem vrtilni zaobrat za 3 N, 0 L. a i i i i Predstavništva: BEOGRAD - ULICA 7. JULA 34 TELEFON 26-843 , NiŠ - TRG PAVLA STOJKOVIČA 34 TELEFON 20-32 SARAJEVO - MUSTAFA GOLUB ČA 6/1. TELrFON - 4.f'7 Krvovistno blago za ženske In moške obleke, za moške in ženske plašče, kakor tudi blago za zimske plašče Prvovrstno plastiko 60%, 80% in 100% Zimo širine 40 in 45 cm Volno »Vesna" za rbčna dela, kakor tudi vse vrste volnenega, česanega in v ečenega prediva za tr kotažo in industrijo AlP^am° mala Platea je poslala hOOO konjenikov, dalj MilfCli oiso mogli čakati. Ob zori 12. septembra 496. leta je ga‘i. dal znamenje z-a napad. Prejšnjo noč so Grki poža-:,Vu raznesli po Maratonskem polju drevesa, da bi otež-%arl.manevriranje velikanske perzijske vojske. Do obupa So j 1 Griči — branili s-o svoja ognjišča, žene in otroke — zjjj. v Prvem naletu težkih oklop-n-ikov razbili vrste pernic 11 strelcev in Maratonsko polje je postalo prava fclav-Je , % j a tekih napadalcev. Nekai deset tisoč Perzijcev se tren a!r.ušHo v paničnem begu. Potem s-o Grki v zadn jem bpari .u izpluli n-a morje in požgali velik del perzijskega uflovja, HejJ^ra.čilo se je že ... Atenc-i so od daleč gledali žareče ottQ nist> pa vedeli, -kako -se je končala bitka. Prestrašeni bon; ln žene So jokali, starčki pa so n-e-odločno stiskali v svojih slabih rokah, To je bila zadnja obramba Se jpCsa. mesta. Ko j-e bilo mesto že popolnoma obupano, 6e ;' pr* mestnih vratih pojavil mla-cl grški vojak. Opotekal bel p T,endaJ Je še vedno tekel. Z zadnjimi močmi je prite->ejicJ luga in tu je zbrani množici, noseč v roki lovori e vo ga|; ’ zy|amenje zmage, izgovoril z zadnjim dihom: »Zma-Čenu m°L- N?stnlo ie nepopisno veselje. Mesto je bilo re-^ek-oVi S^ani Sl> se objemali in poljubovali, toda -ko so se tta ki50 Ppmirili, so zagledali glasnika zmage mrtvega t>reitvv*ne?itiI’ ploščah A n gore. Nekdo je v tem mladeniču POznal tekača Filipidesa. Ko so se zmagovalci -vrnili z Maratonskega polja, so zvedeli za junaško dejanje glasnika zmage. Ne da bi se od-počil od teka v Špario, se je Filipides bojev-al z ostalimi, popoldne pa je dobil povelje, naj odflese spor-očil-o zmagovalcev v Atene. Tekel je na vso moč, kajti vedel je, kakšno olajšanje bo ta novica za meščane. Številni junaki so junaško padli v boj-u na Maratonskem polju, toda Filipides je postal legendarna o-sebn-ost in častno smrt s-o mu zavidali vsi atenski junaki, LEGENDA O PANTARKU, MARATONSKEM TEKAČU Zakaj se je mladec, ki je v nepretrganem teku prinesel y Atene sporočilo o maratonski bitki, mrtev zgrudil na trg-u, ko j-e naznanil zmago? Še je divjala bitka pri perzijskih ladjah, na katere se ie bil zatekel sovražnik. Ravan, s katere so ga bili potisnili, je bila prekrita z mrtveci, a tudi Kallimachos je že padel pri ladjah. Tedaj so poklicali enega izmed dečkov, ki so -prišli s spremstvom grških poveljnikov na vojno, pred poveljnike. Nenadoma je v hrumu bojnih vrst zaslišal svoje ime. »Pantarkes«!, so klicali. »Pantarkes, k poveljnikom! K -poveljnikom moraš!« In njegov vzgojitelj, neki suženj iz Tesalije, ga je dregnil i-n rekel: »Ali me slišiš?« Prijel ga je za roko in ga vodil v lahnem teku brž nazaj k strategom, ki s-o šli pred skupino mladcev in strežnikov, sledeč počasi boju. Aristides se ie pravkar prepiral s tisoč Pl-atejci in jim očital, da so prišli prepozno, ko je bila zmaga skoraj že odločena. Tudi Miltiades jim je povedal svoje. Pesnik Ai-s-chilos pa je stal ob strani in gledal lepega mladca z zlatimi kodri, kako .teče čez ravan k poveljnikom. Ko je stal Pantarkes že pred strategi, so se ti še vedno prepirali s Pl-atejci, dokler se ni k dečku obrnil Miltiades in rekel: »Ne bomo poslali jezdecev, Pantar-kes, temveč imej ti, ker je zmaga tako velika, kot najplemenitejši med dečki, čast, d-a s-por-očiš domov _zmago po stare-m svetem -običaju: v teku. Očetje tvojih očetov so bili bogovi in 'matere tvojih mater so bile kraljice. Vreden si torej, da preneseš novico o zmagi. Teci!« Pantarku je bilo komaj šestnajst ali sedemnajst let, z-ato je bil v družbi še nekoliko neokreten. Prvi trenutek ni vedel, kaj naj odgovori. Za td odlikovanje bi ga zavidali vsi drugi mladci. Poveljniki so spet sledili poteku bitke. »Naprej,« mu je tedaj šepnil Tesalec. »Zgani se!« In potem, ko se je do tal priklonil poveljnikom, g-a je suženj povlekel za roko. »Nenavadna č-ast te je doletela,« mu je šepetal, »in komu moraš biti hvaležen za to, če ne meni, ki sem tvoj učitelj, v teku!« Pantarkes se je nejevoljno smehlj-al in ga pogledal. »ICaj se smeješ?«, ga je nahrulil vzgojitelj, -jy> sta se bila že nekoliko oddaljila od skupine poveljnikov, »Vrzi obleko s sebe in naprej! Jaz bom tekel poleg tebe!« Tako govoreč je strgal -z nje-g-a obleko, nato ulomil v leskovem grmu dolgo šibo, ošvrknil z njo mladca po plečih in ukazal: »Teci!« Začela sta teči. Tesalec je fanta neprestano -opominjal, kako n-aj teče, kako mora dihati in še marsikaj. Vse to je delal, ker ga ie prevzela čast, M s-o jo izkazali njegovemu mladcu..Pantarkes pa se je samo smehljal .in svetoval sužnju, naj toliko ne klepeče,^ker ho sicer sam prišel ob sapo. Tesalec mu je nato zakričal, naj pazi le na svoje dihanje. In tako sta tekla in za njima je utonilo bojno hrumenje. Plavami e od la in lam NiDNAROD Na plavalnem tekmovanju v nizozemskem mestu HUversum, so bili doseženi naslednji važnejši rezultati; 100 m prosto Wii!em,se 58.3,100 m hrbtno De Jong 1:06.2, 100 m metuljček Ritton 1:07.5,' 200 mprsno Kozma 2:41.5, ženske: 100 m prosto Ga-stelaars 1:05.4, Kraan 1:06.3, Tenkink 1:06.8, 400 m prosto Kok 5:12.0, 100 m hrbtno Dobber 1:15.3, Kraan 1:15.4, De Nijs 1:17.0, 200 m prsno Dobber 2:41.6, Kok 2:47.0, 100 m metuljček Voorbij 1:16.1, Oostrum 1:17.3, 200 m prsno Haan 2:54.0, Sijbrands 2:57.0, Kroon 2:50.9. Na tekmovanju v Hamburgu se je najbolj izkazala 16-letna plavalka Herta Haase, ki je preplavala 100 m prosto v času 1:05.9. Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati: 100 m prosto ALmasi 58.8, 100 m hrbtno Magyar 1:05.8, Kovacs 1:07.8, 100 m metuljček Tumpek 1:02.4, Varszegi 1:07.2, ženske: ‘ 100 m prosto Boros 1:07.3. Iz rajnih športov Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu v dvorani je zmagal Drobny, ki je v finalu premagal Francoza Remija s 6:3, 10:8, 6:1. Avstralski teniški igralec Fraser je v četrtfinalu teniškega prvenstva Novega južnega Walesa v Sydneju premagal Amerikanca Seixasa s 6:3, 6:4, 8:6. V polfinale so prišli sami Avstralci in sicer Cooper, Rose, Fraser in Anderson. Cooper je prišel v finale brez borbe, ker je Rose zbolel, Fraser pa je premagal Andersona s 6:3, 3:6, 6:4 in 6:4. V sredo sta se v Moskvi sestali reprezentanci Sovjetske zveze In Švedske v hokeju na ledu. Rusi so premagali moštvo svetovnega prvaka s 4:3 (1:0, 2:3, 1:0). V Dornbirnu je reprezentanca Zahodne Nemčije v orodni telovadbi premagala najboljše telovadce Avstrije z 283.3 : 270.2 točke. Nem'ci sef nastopili z mladim moštvom, vendar so zanesljivo zmagali. Vseh šest Nemcev je bilo pred prvim Avstrijcem. Najboljši posameznik je bil Schmitt s 57.20 točke. Za najboljšega športnika Anglije so športni novinarji Izbrali svetovnega rekorderja v teku na 1 miljo Dereka Ib-botsona. Drugo mesto si je v tej anketi priboril avtomobilski dirkač Stirling Moss. Nedavno je bilo končano prvenstvo Sovjetske zveze v odbojki, za moške in ženske. Pri moških je končni vrstni red naslednji: Spartak (Leningrad) 41, CSKMO 41, Burevestnik (Odesa) 37, Burevestnik (Moskva) 35, Dinamo (Moskva) 34. Ker sta nabrali prvoplasirani moštvi enako število točk, sta odigrali odločilno tekmo, v kateri je zmagal Spartak in tako prišel do naslova. Vrstni red pri ženskah: Lokomotiv (Moskva) 43, Dinamo (Moskva) 40, Spartak (Leningrad) 39, Burevestnik (Leningrad) 39, CSKMO 38. .A V A 6 zlatih za Base Poročali smo že o začetku svetovnega prvenstva v dviganju uteži v Teheranu. Tekmovanje se je končalo z ..velikim uspehom ruskih tekmovalcev, ki so^ od skupno sedem naslovov pobrali šest. Medalje ,so si priborili naslednji tekmovalci: bantam kategorija Stogov (SZ) 345, Sonboli (Iran) 327.5, Namjou (Iran) 320, peresna Minajev (SZ) 362.5, Manni-roni (It) 352.5, Berger (ZDA) 350, lahka Bušujev (SZ) 380, Abadijev (Bolg) 372.5, Czpulkovvski , (Polj) 365, srednja Kono (ZDA) 420, Bogdanovski (SZ) 420, Boche-nek (Polj) 395, srednjetežka Lomakin (SZ) 450, George (ZDA) 422.5, Mansourl (Iran) 412.5, poltežka Vorobjev (SZ) 470, Rahnavardi (Iran) 440, Fojhan (Iran) 427.5, težka Medvedjev (SZ) 500, Salvetti (Arg) 485, Pigaiani (It) 452.5. Razvrstitev držav: Sovjetska zveza 33, ZDA, 9, Iran 9, Italija 4, Argentina 3, Bolgarija 3, Poljska 2. Prokurator evropskega prvaka težke kategorije, Šveda Ingemarja Johanssona je potrdil, da ponuja italijanski organizator Torri 64.000 kron za dvoboj z bivšim evropskim prvakom Cavicchijem. Doslej neporaženi ameriški boksar težke kategorije, Eddie Machan, je premagal v San Franciscu svojega rojaka Jacksona s tehničnim knock outom v deseti rundi. Po tem uspehu ima Machan lepe možnosti, da se bo lahko srečal z absolutnim svetovnim prvakom Floydom Pattersonom v borbi za naslov. Finci v Kranju Znani plavalec hrbtnega sloga, Marjan Finci, je te dni pristopil v PK Triglav v Kranju. Bivši član Primorja se je naselil v Kranju in bo že prihodnje leto startal za barve Kranja. Nedvomno je že itak močan plavalni kolektiv Triglava's tem odličnim plavalcem dobil izdatno okrepitev. Mariborske . vesti Namiznoteniška reprezentanca CSR je v torek ob povratku v domovino nastopila tudi v Mariboru in porazila mestno reprezentanco 5:0. Okoli 500 gledalcev je v domu JLA ploskalo odlični igri gostov, čeprav tudi domačinov (Zidar, Godina, Štern, Hojnik) kljub porazu ne gre prezreti. Največ odobravanja sta požela znana mojstra Andreadis in Štipek v ekshibicijski igri. Tu se je pričelo tradicionalno sindikalno tekmovanje o namiznem tenisu. V I. skupini nastopa 10, o II. pa 8 moštev. Mariborska nogometna podzveza je razpb sala prvenstvo srednjih in vajeniških šol Maribora. Prijavilo se je 14 moštev. Za najboljšo ekipo je daroval pokal učiteljski zbor, najbolj disciplinirano moštvo pa bo dobilo pokal MNP. Na srednješolskem prvenstvu v malem rokometu bo sodelovalo 10 moških in 5 ženskih Znana Branikova smučarja Lebe in Juhart sta bila pozvana na zvezni trening alpskih smučarjev. Oba sta preko poletja marljivo nabirala kondicijo in zato lahko tudi letos od njiju pričakujemo dobre rezultate. Nogometaši Branika bodo na prihodnjih tekmah nastopili brez poškodovanih igralcev Ebnerja in Gabrijana ter suspendiranega Plaznika. Nadomestili jih bodo Najberg, Ze-lezinger in Kramer. Zaradi slabega vremena je nameravani zaključni teniški turnir Branika odpadel in so igrišča v' Ljudskem vrtu že pospravljena. Nogometna prvenstva evropskih držav Nemčija — južna liga — XIV. kolo: Frankfurt : Karlsruhe 2:1, Augsburg : Nurnberg 1:1, Bayern : Mannheim 3:3, Kickers : Munchen 1:1, Offenbach : Aschaffenburg 4:1, Regensburg : Schwein-furt 1:2, Flirth : Eintracht 2:2, Reutlin-gen : Stuttgart 1:1, vrstni red: Nurnberg 21, Eintracht 20, Offenbach 18, Karlsruhe 18. Anglija — XVII. kolo: Birmingham : Sunderland 2:3, Burnley : Leicester 7:3, Chelsea : Lutton 1:3, Manchester C. : Boltcn 2:1, Nevvcastle : Blackpool 1:2, Nottingham : Arsencl 4:0, Portsmouth: Wolverhampton 1:1, Preston : Manchester U. 1:1, Sheffield : Leeds 3:2, Tot-tenham : Everton 3:1, West Bromvvich : Aston Vlila 3:2. Vrstni red: Wolver- hampton 26, West Bromwich 24, Manchester U. 20. Francija — XX. kolo: Reims : Metz 5:1, Lens : Angers 2:1, Aleš : Monaco 1:1, St. Etienne : Marseille, 1:1, Sochaux : Lyon 1:0, Nice : Racing 2:0, Toulouse : Bille 1:2, Valencieenes : Nimes 0:2, Beziers : Sedan 0:2, vrstni red: Reims 20, Lens 18, Monaco 17. Švica — X. kolo: Basel : Bellinzona 3:2, Biel : Chiasso 1:3, Grasshoppers : Grenchet 3:2, Lugano : Lausanhe 0:1, Urama : Servette 0:2, Wlnterthur : Young Fellows 2:3, Young Boys : C.haux des Fonds 1:2, vrstni red: Chiasso 18, Grasshoppers 15, Young Boys 15. CSR — XXII. kolo: Kladno : Dukla 0:4, Ruda Hvezda (Bratislava) : Dinamo 3:0, Spartak : Ostrava 5:0, Prešov : Par-dublce 1:1, Trnava : Slovan 4:2, Kralo-ve : Ruda Hvezda (Brno) 2:3, končni vrstni red: Spartak (Praga) 30, Dukla 29, Ruda Hvezda (Bratislava) 26, Slovan 26 točk. Španija — IX. kolo: Sociedad : Las Palmas 3:1, Saragossa : Ogasuna 2:0, Bilbao : Jaen 5:1, Cel ta : Sevilla 3:1, Espanol : Valencia 0:0, Valladolid : Bar-celona 1:2, Atletico : Granada 5:1, Gijon : Real 3:0, vrstni red: Real 14, Espanol 13, Barcelona 13, Atletico 13. Italijani se popravljajo V Milanu je odigrala italijanska nogometna reprezentanca tekmo za trening proti angleški ligaški enajsterici Lutton. Azzuri so tokrat zaigrali precej boljše kot na zadnjih tekmah ‘u zasluženo zmagali s 4:1 (1:0). Najboljši igralci so bili Schiaffino, Bean in vsa obramba. Italijani so igrali v naslednji postavi: Bugatti, Corradi ( Vinzenzi), Cervato, Chiappella (Corradi), Ferrario (Bernardin), Segato (Invernizzi), Nicole (Ghiggia), Schiaffino, Bean, Montuori, Gratton. Gole so dosegli Bean 2, Montuori in Corradi. Evropska nogometna zveza je objavila spored tekem osmine finala evropskih nogometnih prvakov. Igrali bodo takole: Real (Madrid) : Antwerpen 28.11. v Madridu (prva tekma že 2:1 za Real), Crvena zvezda : Norrkoping 29. 11. v Beogradu (prva tekma 2:2), Manchester U. : Dukla (prva tekma bi morala biti 13. 11. v Manchestru, vendar je bila preložena, povratna 29. 11. v Pragi), Wismut : Ayax' 20. 11. v Aue, 27. 11. v Amsterdamu, Young Boys : Vasas 20. 11. v Ženevi in 4. 12. v Budimpešti, Sevilla : Aarhus 28. 11. v Sevilli in 4. 12. v Aarhusu, Borussia : CCA 20. 11. v Dortmundu in 8. 12. v Bukarešti, Glas-gow : Milan 27. 11. v Glasgowu In 11. 12. v Milanu. Med tednom sta se v Glasgowu pomerili nogometni reprezentanci Škotske in Walesa. Pred 40.000 gledalci se je srečanje končalo neodločeno 1:1 (1:0). Vodilni gol za škotsko je dosegel Collins v 13. minuti, izenačil pa je v 75. minuti Medwin. Stanje v Interbrttanskem prvenstvu je sedaj naslednje: Sev, Irska 3, Anglija 2, Skotsk^ 2, Wales 1. Mihalič zmapl v Bruslju Danes je bilo v Bruslju tradicionalno tekmovanje v krosu, ki ga vsako leto organizira list »L’Soirc na 9 km dolgi progi na bruseljskem letališču. Jugoslovanski tekač Franjo Mihalič je ponovil svoje uspehe s tega tekmovanja in tudi tokrat zmagal. Drugo mesto je osvojil Belgijec Herman, tretji pa je bil Anglež Heatlcy. Na sestanku Odbora srednjeevropskega pokala, ki je bil danes v Beogradu, so sklenili, da prihodnje leto zaradi svetovnega prvenstva to tekmovanje odpade. Predlagali pa so, da bi igrali tako imenovani »Podonavski pokale, v katerem bi igrali klubi, ki ne dajejo igralcev v reprezentanco a so v svojih prvenstvih na enem od prvih šest mest. Ta predlog mora potrditi generalna skupščina Srednjeevropskega pokala, ki bo 'drugega marca v Budimpešti. Najboljši alpski smučarji ZDA bodo že ta teden prispeli v Avstrijo, kjer sc bodo pripravljali na svetovno prvenstvo. Moške trenira Avstrijec Othmar Schneicfer, ženske pa njegov rojak P epi Gabi- Skupaj z Amerikanci bo treniral tudi odlični Japonec Igaya. 5 minut s 17-letnim reprezentantom Nastopiti s 17 leti v državni reprezentanci, je prav gotovo velik uspeh. Ce pa že v prvem nastopu dosežeš to, kar je uspelo Vojislavu Markoviču, imaš prav gotovo pred seboj še marsikaj. V srečanju s Francijo v Ljubljani je že drugič oblekel dres z državnim grbom na prsih. Bil je nemiren, zrak mu je bil zadušljiv. V stranski dvorani na Taboru sva morala odpreti okno. Kdor je že zastopal barve svoje države, že ve, kako je s tem. »Sem dijak VIH. razreda gimnazije in tekmujem že četrto sezono. Namizni tenis sem začel igrati leta 1951, v Subotici, vendar je bil moj prvi nastop v partizanovi majici.« »Bili ste Že državni prvak?« »Dvakrat, vendar le mladinski.« »kaj pa zagrebški' uspeh?« »Za srečanje z Berezikom menim, da je igral nekoliko slabše kot navadno. No in jaz sem to samo dobro izkoristil.« »Kako ste sprejeli vest, da boste nastopili v državni reprezentanci?« »Tik pred tekmo so mi šele povedali to veselo in obenem mukepolno vest. Takoj sem se namreč zavedal, da bo proti drugi najboljši reprezentanci na svetu težko opravičiti zaupanje zveznega kapetana. Seveda pa je z druge strani težko popisati veselje, ki mi ga je povzročila ta novica.« ■ »Kaj še lahko poveste o tem srečanju?« 1 K ! O XIII Št. 46 Stran 6 »Skoda, da je Harangozo najprej nastopil proti Berczil^ Meni namreč, da potem igra veliko fflbše. Vogrinc je bil res odličen in igra kot v času forme. Zanimivo je še to, da so vodje tujih ekip priznali, da imamo pri nas še precejšnje število mladih obetajočih igralcev. včasih so mislili, da imamo le Harangozo, Dolinarja In Vogrinca, sedaj pa so se prepričali o nasprotnem.« »In načrti?« »Letos je' pred menoj matura. Zato bo z resnejšim treningom nekoliko težje. Upam pa, da bom potem imel nekoliko več časa. Zelo mi bo koristil trening, ki ga bom imel z Berezikom. En mesec bom šel jaz v Budimpešto, za en mesec pa bo prišel Berczik k nam.« M. G. Nov objekt v Ptuju Rokomet postaja iz dneva v dan bolj in bolj priljubljena panoga. Tudi v Ptuju ima ta šport že*močne korenine in se razvija tako množično kot kvalitetno. Zato se je rokometna sekcija 5D Drava odločila, da zgradi novo igrišče, na katerem bo mladina poleti lahko igrala rokomet, odbojko in košarko, po žimi pa ji bo ta prostor služil za drsanje in hokej. Ker društvo nima dovolj finančnih sredstev, je rokometna sekcija sklenila, da bo članstvo večji del igrišča zgradilo s prostovoljnim delom. Aktivni rokometaši so skupno z vajeniško mladino in pripadniki JLA veselo prijeli za lopate in. doslej opravili že nad 1000 prostovoljnih ur. Mladost napiiljša Preteklo nedeljo je bilo končano tekmovanje v gorenjski nogometni podzvezi med člani. Kranjska mladost je prepričljivo osvojila prvo mesto saj ni izgubila niti cnc"*tek. me. Tako ima ob koncu jesenskega dela prvenstva Mladost kar 4 točke naskoka pred škofjeloškim »Partizanom«. Zaradi slabega vremena so pionirji tekmovanje zaključili predčasno in bodo ostale tekme odigrali spo- LESTVICA: Mladost 4 4 0 0 25:5 8 »Part.c-Skof.. Loka 4 2 0 2 17:7 4 Bratstvo (Šk. L.) 4 2 0 2 12:11 4 »Part.c-Naklo 4 1 0 5 3:25 2 Svoboda 4 1 0 3 5:12 2 B-moštva so tekmovala v posebni ligi, kjer je ob zaključku jesenskega dela prvenstva naslednji vrstni red: 1. Triglav, (8 točk), 2. »Partizan« Školja Loka (6), 3. Jesenice (2), 4. Tržič (2), 5. Prešeren (2). Bivši svetovni prvak v smučanju Gristi Pravda se je na treningu slaloma tako nesrečno poškodoval, da je moral za 14 dni v bolničnico. Na Zugspitze so se pomerili najboljši smučarji Zah. Nemčije, razen njih pa še nekateri tekmovalci Avstrije in Švice. Pri moških je v slalomu zmagal Nemec Beni Obermuller, pri ženskah pa Nemka Marianne Seltsam. V v. kolu košarkarskega prvenstva Italije, so bili doseženi naslednji rezultati: Pavla : Roma 49:45, Gira : Virtus 40:73, Varese : Livorno 67:50, Benelll : Simmenthal 69:77, Cantu : Motomorinl 69:63, stella Azzurra : Stock 69:60, vrstni reti: Virtus 10, Simmenthal 10, Cantu 9 točk. Že na pričetku nove atletske sezone so dosegli atleti Brazilije nekaj zelo dobrih rezultatov. Odlikuje se predvsem nov državni rekord Conceicaa na 100 m z 10.3. Nekaj ostalih rezultatov: 200 m Conceicao 21.1, 409 m Dos Santos 48.3, 110 m ovire Da Silva 14.8, daljina Conceicao 7.25, troskok Da Silva 15.60. V Budimpešti je reprezentanca Madžarske v namiznem tenisu premagala reprezentanco Švedske s 5:1. K JESENICE. Toplo vreme je prekrižalo načrte Jeseničanov, ki so upali, da bodo že v začetku novembra o tvorili hokejsko sezono. Upati pa je, da bo vsaj prihodnjo nedeljo prišlo na drsališču do prve letošnje hokejske tekme. E KRANJ. V počastitev »Dneva republike« bo v Kranju tekmovanje med reprezentancami gorenjske in ljubljanske rokometne podzveze. Nastopili bodo člani, ženske in pionirji v malem rokometu. Vse tekme bodo na igrišču Mladosti 24. tega meseca. gg VRHNIKA. Vrhniški »Partizan« pripravlja za 29. november akademijo, na kateri bodo sodelovali vsi oddeliti Obenem bo društvo organiziralo nov tečaj za orodne telovadce, ki ga bo vsako nedeljo, kakor spomladi vodil prof. Lon-gyka. Tečaj bodo obiskovali tudi okoliški telovadci. S KRIZE. V Križah na Gorenjskem so nedavno ustanovili novo partizansko društvo. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okoli 120 pripadnikov. Društvo bo tesno sodelovalo s šolo in JLA. tsš PTUJ. Prejšnjo nedelje so tu gostovali nogometaši Ljubljane (B moštvo) in izgubili proti enajstorici Drave 2:8 (1:4). Prav tako si bili zmagoviti domači kegljači s 424:370 keglji. Srečanje strelk Ptuja in »Ljubljane« se je končalo z zmago gostij 752:637. SS LJUBLJANA. Na pobudo mladinske komisije pri 2NK Ljubljana se je pričel nogometni turnir, v katerem sodelujejo. 4 mladinska moštva in sicer Vajeniški dom, industrijska kovinska šola, industrijska šola Litostroj in ŽNK Ljubljana. Turnir bo končan prihodnjo nedeljo. Španija je protestirala proti. sklepu, da določijo nasprotnika Izraelu za kvalifikacije svetovnega nogometnega prvenstva z žrebom med drugoplasiranimi ekipami evropskih skupin. Spanci želijo, da bi odigrali izločilne tekme. V Barceloni je mestna nogometna reprezentanca premagala reprezentanco Birminghama z 1:0. Tekma je veljala za pokal velesejmskih mest. V finale se je doslej že uvrstil London, drugega finalista pa bo moralo dati tretje srečanje med Barcelono m »Birminghamom. Zaradi neporavnanih davčnih obveznosti so bivšemu igralcu Napolija, Švedu Jeppsonu, ki živi še vedno v Neaplju, zaplenili avto znamke Alfa Spyder. Igralec bi moral zadnjih šest let plačati 10 milijonov Tir davka. Davčni urad je namreč ugotovil, da je imel v času svojega bivanja v Italiji 200 milijonov Ur dohodkov. Po X. kolu italijanskega nogometnega prvenstva je vrstni red najboljših strelcev naslednji: Vinlcio (Napoll) 10, Ha rutin (Padova) 9, Bean (Milan) 7, Charles (Juventuas) 7, Lindskog (Udinese) 7. Nogometaši BSK iz Beograda so na gostovanju v Angliji izgubili tudi drugo tekmo in sicer proti ligaškemu moštvu Leicester z 2:3 (1:0). Svetovni prvak v avtomobilizmu, Juan Manuel Fangio, je v nekem razgovoru izjavil, da se bo morda prenehal udeleževati avtomobilskih dirk. Na vsak način ne bo več podpisal z nobeno tovarno avtomobilov pogodbe za vse leto. Pravi, da se mu zdi, da bi se sedaj lahko bolj posvetil osebnim interesom. Rokoborska reprezentanca Romunije je v Bukarešti odpravila izbrano ekipo švedskih rokoborcev s 7:9. F šestdnevni kolesarski dirki v Parizu je zmagala francoska-italijanska trojka Darri-gadc, Anquetil, Teruzzi. TOVARNA »ELAN« sprejme v službo tehnika za projektiranje telovadnega in športnega orodja. Kandidati morajo imeti srednjo tehnično izobrazbo, poznali morajo splošno telesno vzgojo, obvladati morajo vsej en tuj jezik, zaželeno pa je, da so tudi sami telovadci in športniki. Samsko stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. Med 3960 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 8 imajo po 11 pravilnih rešitev: Stopiko Janez, Cankarjeva 26 (2 odrezka); Sorgo Avgust, B. Kidrič 4, Izola - Koper; Krošl Ivan, Skalce 52, Slovenske Konjice; Verbič Miro, Kranj, Primskovo 89; Ogrizek Anton, Ljubljana, Domžalska 20, Horjak Vinko, Ljubljana, Karlovška 9; Bizovičar Franc, Ljubljana, Poklukarjeva 344; Zupančič Silvo, Rudnik 80, Ljubljana! Seme Bruno, Ljubljana, Salendrova 6, Zmauc Miro, Ljubljana, Cankarjeva ul. 9' Vsak prejme po 1818 din, 1. Jugoslavija : Grčija (I. pol.) 1 2. Jugoslavija : Grčija (konč. r.) 1 3. Madžarska Norveška 1 4. Branik : Rijeka 2 5. Orient : Odred 1 6. Ljubljana : Šibenik 1 7. Lokomotiva ; Tekstilac 1 8. Segesta : Metalac 1 9. Trešnjevka • Jadran 1 *10. uljanik : Elektrostroj 2 11. Kladivar : Sloga 2 12. Aluminij : Zagorac 1 13. Podravka : Rudar (T) x 14. Sloboda : Drava 1 15. Jedinstvo : Maribor x SKUPŠČINA NOGOMETNIH SODNIKOV LJUBLJANE Odbor podzveze nogometnih sodnikov Ljubljana obvešča vse svoje • članstvo, da bo redna letna skupščina 15. decem 1 ra 1957 ob 9. uri v prostorih Spor«1^ zveze Slovenije, Likozarjeva ulica ^ običajnim dnevnim redom. Udeležba z članstvo je obvezna! PNS Ljubljana TEČAJ ZA JUDO PRI 2TAK LJUBLJANA ZTAK Ljubljana, judo sekcija, bo ganizirala tečaj za začetnike. Tečaj ^ dvakrat t- densko ob večernih ura ‘ Kandidati se lahke vpišejo v torek in v petek 22. novembra ob 19. uri da ^ v stekleni dvorani Direkcije železnic Pražakovi ulici. OBČNI ZBOR ENOTNOSTI Smučarski klub Enotnost bo imel sV^ redni letni občni zbor v petek 221 ^ vembra ob 19. uri v prostorih za socialno zavarovanje v Ljubljani, ^ dričeva 5, pritličje. K udeležbi vabi članstvo in; simpatizerje amučars športa! SK Enotnos Z Razgovor s tov. Koscem, trenerjem slovenske reprezentance sa-m [eiiorai, k eM&frska m cešetu* 1. • in 2. decembra bomo imeli v Ljubljani kvaliteten odbojkarski turnir, ki je še vedno v okviru prireditev I. slovenskega festivala slovenske kulture. Odbojkarska zveza Slovenije se je potrudila, da bo ta turnir zanimiv in kvaliteten. Težave so bile z organizacijo tujih klubov, končno pa so rešili tudi ta problem in tako bomo imeli v prvih dneh decembra zares kvalitetno odbojkarsko tekmovanje. Na turnirju bodo sode lov ali: reprezentanca ipol j-skega mesta Lodza, reprezentanca Budimpešte, reprezentanca BiH in slvenska reprezentanca. Ker nas je zanimalo, kakšna je pravzaprav kvaliteta posameznih moštev, smo se obrnili na znanega strokovnjaka in trenerja slovenske reprezentance tov. Miloša Kosca, ki ,na.m je odgovoril na nekaj vprašanj. »Kakšne so sposobnosti posameznih moštev?« »Uspelo nam je .pritegniti za turnir dve odlični moštvi, katerih kvalitete prav dobro poznamo. Reprezentanca Lodza je pravzaprav v glavnem reprezentanca Poljske, saj tam nastopa kar cela kopica državnih reprezentancev oziroma kandidatov za državno 'reprezentanco. Poljaki igrajo moderno odbojko in bodo prav gotovo trd oreh. Reprezentanca Budimpešte je prav tako v bistvu reprezentanca Madžarske. Tudi o kvalitete menda ne bo treba še posebej, govoriti. Ljubljana bo imela lepo priložnost videti izredne igralce in izredno odbojko. Za-•nimiv bo tudi nastop odbojkarjev iz Bosne. Trenutno še ne poznamo do potankosti sposobnosti odbojkarjev iz Sarajeva, mnenja pa sem, da jih ne kaže podcenjevati.« »Kot trener republiške reprezentance, boste najlaže odgovorili na vprašanje o kvaliteti našega moštva. Mnogi trdijo, da močno zaostajamo in da bomo na tem turnirju zadnji.« »To ne bo držalo! Z gotovostjo trdim, da bo slovensko moštvo prav lahko pripravilo marsikatero prijetno presenečenje. Nočem trditi, da so slovenski igralci boljši morda od Poljakov ali Madžarov, vendar sem mnenja, da je kakršen koli pesimizem na račun slabe igre brez osnove. V poštev za sestavo reprezentance pride 10 igralcev, ki se že pripravljajo pod mojim vodstvom. Zadnji teden teh priprav bomo izkoristili samo za vigravanje moštva, saj že danes poznamo kvalitete vsakega posameznika.« »Kdo bo sestavljal našo reprezentanco?« »V poštev prihajajo Meserko, Eržen in Virnik (Ljubljana). Pipan, Antekolovič (Fužinar), Draksler, Tomažič (Branik), Dolenc, Medic in Simič (Part. N. m.). Krevsi. (Olimpija), Jedre tič (Jesenice). Ti igralci se bodo ves čas pripravljali na skupnem tre-nigu, dokler ne bom sestavil zares najboljšo šesterico. Na vsak način bom uvrstil v moštvo tri izkušnejše igralce, kajti na tako težki preizkušnji po navadi ne odloča samo znanje, ampak tudi iz-izkušn ja.« »Kako bo potekal turnir?« »Kakor je znano, bomo imela turnir n a Taboru v Ljubljani. ‘Verjetno bosta prvi dan igrali med seboj jugoslovanski moštvi in tujci zase, naslednji dan pa zmagovalca in premaganca. Turnir bo 1. decembra v nedeljo in 2. v ponedeljek, to pa zato, ker »Partizan« Tabor ne more odstopiti sobote 30. novembra, ko je dvorana oddana za druge prireditve.« »Slišali smo, da vas je Odbojkarska zveza Jugoslavije zadolžila v zimskih mesecih pripravljati nekatere- najboljše slovenske odbojkarice in odbojkarje, ki pridejo v poštev zn državno reprezentanco.« »OZJ mi je ponudila honorarno zaposlitev. Dobil sem spisek igralk in samo enega igralca, ki jih moram pripravljati v mrtvi sezoni. Med igralkami so naslednje odbojkarice: Maček-Skerbi.njek. Mesec, Leskovic, Pregelf, Gajšek, Flis, Stele in Sta riba r. od moških pa samo Draksler. Kako je OZ J prišla do te izbire, mi ni znano, čeprav bi med moškimi lahko poiskali še druge kandidate ...« Kot smo že poročali je v Beogradu.nedavno zasedala .evropska komisija Mednarodne atletske zveze. Na tem zasedanju so priznali nekaj evropskih rekordov, in sicer: 110 y Germar (Nemči ja) 9.5, 220 y Germar 20.8, 200 m Germar 20.4, 110 m ovire Lauer (Nemčija) 13,7, 200 m ovire Lauer 22.9, 220 y ovire Lauer 23.1, palica Roubaiiis (Grčija) 4.53, 4 X 110 y Nemči ja 40.9, ženske — 100 m Kobler in S tub ni ek (Vzh. Nemčija) 11.5, 200m Stubniek 23.5, 4 X 100 m Nemči ja 45.7. Zaenkrat niso priznali rekorda Rusa Stepanova v skoku v višino. Mnogo so govorili tudi o evropskem prvenstvu in švedski organizatorji so poročali o stan ju priprav. Določili so minimalne rezultate za kvalifikacijska tekmovanja, ki so naslednji: višina 193. daljina 7.15, palica 4.15, troskok 14.40, krogla 15.20, disk 48. kopje 67, kladivo 55, ženske — višina 158, daljina 5,60. krogla 12.50, disk 42, kopje 43. Precejšen del zasedanja pa so posvetili koledarju mednarodnih prireditev v prihodnjem letu. Objavljamo izvleček iz tega koledarja, vsebuje več kot 200 tekmovanj. 10. 5. mednarodni kriterij tekov v Beogradu, 24.—26. 5. Britanske igre v Londonu, 7.-8. 6. Beograd — Leningrad, 14.—15. 6. Memorial Kuso-czinskega v Varšavi, 21.—22. 6. Memorial Rošickega v Pragi, 28.—29. 6. ČSR : Poljska v Bratislavi. 28. Piše Rajko Miler pvigalec Ljubljane Jamšek vedno "°Ij napreduje. Letos nas je prese-Oetij z novim državnim rekordom v la“ki kategoriji. Na sliki ga vidimo ob rekordnem dvigu Pred dnevi smo prejeli zanimiv prispevek. Državni rekorder v teku na 4C0 m z ovirami, Rajko Miler iz Zagreba, nam je poslal iz Solina, kjer je na odsluženju vojaškega roka, sestavek o novih sprintericah, v katerem se ne omejuje samo na opis novih modelov, ampak ima tudi predloge za razne izboljšave. Milerjev članek objavljamo v nekoliko skrajšani obliki: Prišel je čas, da pokažemo, da _________________________________________ smo tudi sami sposobni napraviti dobre sprinterice s tem, da ne kopiramo samo tujih izumov, ampak da se tudi sami spomnimo kaj novega. Kako naj i zgleda j o sprinte-Tice za posamezne discipline? To je vsakdanje vprašanje med atleti in poskušal bom nanj odgovoriti. Najbolj konkretne predloge imam za skoke. Največja novost, ki bi ja. predlagaj, bi bila v tem, da podplat, ki je že odebeljen, še podaljšamo. Morda bi prav s tem lahko presenetili nasprotnika. Za skok v višino to ne bi bilo uporabno in za to disciplino lahko Je izpopolnimo dosedanje, že z nam e modele. Za daljino bi bil potreben debel podplat na obeh sprintericah, vendar bi bilo 5 cm več kot dovol j, ka jti debelejši bi pomenil toliko večjo nevarnost različnih poškodb gležnja. Skakalec s pravilno skonstruiranim daljšim podplatom bi potreboval seveda daljši zalet, da bi razvil hitrost, ki pa bi bila morda celo večja. Odriv bi bil zaradi podaljšanega stopala močnejši, koraki pa dal jši. Zadnji koraki pred odrivom bi bili pri takih sprintericah nekoliko "drugačni, zato bi morali čim p rej pričeti s poskusi, da bi se mogli skakalci navaditi na nekoliko spremenjeno tehniko. Problem je torej v konstrukciji podaljšanega podplata. Kot rečeno, mora biti odebeljen zato, da daje napetost tetivi in podaljšan, da bi podaljšal odriv prstov. Da b: bil ta podaljšek trden, bi vzeli (slika 1) dve ploščici, ki bi tvorili nekakšen statični sistem. Ena ploščica bi šla do konca podplata. kjer bi bila toliko ukrivljena, da bi jo lahko spojili z drugo in usnjenim pod pl a- (Slika 1) tom. Druga ploščica je najprej spojena s prvo, potem gre pod kotom 45 stopinj do roba podplata, ki ga potem spremlja do konca, kjer je zopet pritrjena na prvo. Prostor med obema ploščicama bi morda pustili prazen z izjemo tankega rebra, ki bi služilo zato, da se ne bi izpremenila krivulja podplata. Za tem praznim prostorom bi dali plu-tovi.no, preko katere bi vse do pe- ti ? X E 1 K A A T L C TIKA iiirig im i ser Gornje slike pojasnjujejo predloge za nove modele sprinteric. Slike 2 do 4 shematično prikazujejo nove modele, in sicer: 2) predlog odebeljene pete za sprint, 3) podaljšana sprinterica za troskok in morda tudi za daljši sprint, 4) že znana ruska sprinterica za skok v višino , Y drugem delu prvenstva FLRJ v tiVl'ganju uteži, ki je bilo zaključe-i 0 v nedeljo pozno zvečer, je bor-])az'a .rekorde bila še mnogo hujša 0)ot je bila borba za rekorde I J sobotnem tekmovanju. Zato je doseženih še več državnih rete • °.v — skupaj devet — med ka-11 mi so nekateri že kar odlične prednosti. 'V poltežki kategoriji je V ag’al Milovac (Srem) z novim re-tP„ °m T triatlonu s 362.5 kg, v po-srou ? ^15 in v sunku s 140kg. V ra i.n tetežki kategoriji Colarič za-t 'i, odsotnosti Šare ni imel prave «ek i ren.cve> kljub temu pa je do-nGel odličen rekord, ki je hkrati 3?5t- n' jugoslovanski rekord S d'v"„ .T triaIonu, s 120 v teztiem in s 115 kg v potegu. Pridru-g0r?.e. mu je še Dolenc v težki kate-ki je prav tako postavil re-1106^° 2-11 amko 355 k-g v triatlonu, s k,, ^ v _ potegu ter s 130 kg v sun-drl„V tej kategoriji je nastopil tudi Xn 1 .reprezentant v metu diska ki se je dobro uveljavil, jp prvak v srednji kategoriji TaV a? Pe.rgc (Srem)',. 310 kg. la c ko je L jubl jana spet domini raji i, i? tem prvenstvu, saj ima v s vole e T.rs ak štiri nove državne pTva-Juretiea, Rozmana, Colariča in Dolenca ter štiri rekorderje Jam- ■ ška, Rozmana, Colariča in Dolenca. Brez dvoma' je to velik uspeh in pomeni visoko kvaliteto dvigalcev ŽTAK Ljubljane. Ob tekmovanju smo zastavili nekaj vprašanj najboljšim Ljubljančanom. ® — Rozmana smo vprašali, če bi potolkel tudi rekord Jamška v tez-nem dvigu. Dejal je: »Čutim, da sem v formi in bi mi to uspelo. Raje pa sem prepustil prijatelju, da se je vpisal v listo državnih rekorderjev.« Vsekakor lepa prijateljska gesta. B — Colariču smo zastavili vprašanje, če bo spet porušil kakšen rekord. Nasmehnil se je: »O tem sem prepričan! Koliko pa bom dvignil, boste videli.« Presenetil nas je z odlično znamkč. B — Jamška ni bilo treba nič vpraševati. Kar samo se mu je.smejalo, pripomnil pa je: »Hvaležen sem Tinčku za njegovo prijateljsko gesto...« Tako prijatelji med seboj, tako športniki, ki vedo, kaj se pravi tovariško boriti. V tem pa so tudi odlike in možnosti za uspehe lti-b1inskih dvigalcev. T. B. Poletov nagradni natečaj Odrezek št. 10 1. Split : Partizan 2. Radnički : Dinamo 3. Spartak : Hajduk 1. Vardar : Vojvodina 5. Zeljezničar : Budučnost G. Zagreb : BSK 7. Crvena zvezda : Velež 8. Ljubljana : Elektrostroj 9. Lokomotiva ; Odred 10. Orient : Branik 11. Kladivar : Rudar 12. Aluminij : Drava 13. Maribor : Zagorac 14. Sloboda : Podravka 15. Jedinstvo : Tekstilac (O) Priimek in ime: Kraj: UVva hišna št.: do 29. I. mednarodno tekmavanje \ Zagrebu, 15,—16. 7. Finska : Francija v Helsinkih, 18,—-26. Igre Britanskega imperija v Cardiffu, 25 do 27. 7. prvenstvo Jugoslavije v Celju, 2.-3. 8. Jugoslavija : Madžarska v Ljubljani. 3. 8. Italija : Jugo ’avija (ženske), 19,—24, 8. prvenstvo Evrope v Stockholmu, 6.-7. 9 Romunija : Jugoslavija v Temišva-ru (mladinci in mladinke), 13,—14. 9. Francija : Vel. Britanija, 13.—15. 9. mednarodno prvenstvo Romunije v Bukarešti, 13.—15. 9, ZDA : S-kan dinavija v Los Angele-su. 10.—21, 9, Balkan ke igre v Sofiji, 20.—21. 9 Nemčija ; SZ, 26.-27. 9 Vel. Britanija : Finska, 27.-28, 9. Nemčija : P celjska, 27.-28. 9i ČSR : Švedska, 4.—5. 10. Nemčija : Madžarska 4.—5, 10. Švica : lugoslavija v Lu ganu, 5. 10. Madžarska : lugoslavija (ženske) v Pecsu. Če malo natančneje pogledamo celoten koledar, bomo opazili, da je Jugoslavija zelo skromno zastopana Ob tej ugotovitvi lahko zapišemo, da imajo naši najboljši atleti premalo tekmoval:i z inozemci tako doma kot v inozemstvu. Na sporedu imamo po dve srečanji moške ir ženske reprezentance po 1 za mladince in mladinke in dva mednarodna mitinga. Mnoge države, ki x atletiki dosti mani pomenijo od |u gosta vi je, boljše skrbijo za prepotrebna velika tekmovan ja. Samo mimogrede naj ugotovimo da ime Zahodna Nemčija v načrtu 7 srečanj moške reprezentance, Francija. ČSR,^Belgija in Švica po 5. Madžarska, Špani ja in Finska po 4 itd. Pri ženskah so na čelu Čehinje s 5 srečanji. za njimi pa Zahodna Nemčija, Nizozemska in Italija s 4. Tudi število mladinskih dvobojev in velikih mednarodnih tekmovanj je v večini držav mnogo večje kot pri nas. Vemo sicer, da sredstev primanjkuje, ne le za takšna tekmovanja, ampak še bolj za večino domačih tekmovanj in sploh delo oT gauizaci j. toda takšna tekmovanja so in bodo ostala ena od osnov za nadaljnji napredek v kvaliteti. ‘V Beo-gradu je Jugoslavija tud vložila kandidaturo Beograda za ev mpsko prvenstvo leta 1962. Pri tem pa se vprašamo, če nismo segli nekoliko previsoko, kajti evropsko prvenstvo je draga stvar, ki bi se pe vsej verjetnosti zaključila s precejšnjim primanjkljajem. Ne smemo namreč pozabiti, da ima organizator razen stroškov priprave tekmovanja. tudi dolžnost prevzeti vse stroške za 150 najboljših inozemskih tekmovalcev. Na drugi strani pa se po številnih neuspešno organiziranih velikih tekmovanjih v Beogradu tudi lahko vprašamo, če smo tako tekmovanje s-posohi: orga-žirafi. R, M, te potegnili usnjen podplat, ki bi imel spredaj statično nalogo, da prepreči odvajanje ploščice od plu-tovine in tako zvijanje ploščice. To je seveda samo en model, toda težko jo je drugače pričvrstiti. Za skok ob palici, kar je za slovenske skakalce (Lešeki morda najbolj aktualno, moramo ugotoviti, da je podaljšek sprinteric le malo koristen, da pa pri doskoku ■/ velikih višin povečava možnost poškodbe. Zato so potrebne lažie spr:n terice z 2 do 3 cm debelim podpla tom. Na ta način se bo skakalec ne ovirano zaletel, zaradi boljšega od riva pa bo lahko višje prijel pati oo, kar mn omogoča nekoliko počasnejši skok in s tem večio kontrolo v zraku. Debelejši podplat lahko tudi amortizira vsai delno hud udarec ob doskoku. Za troskok je podaljšek dober, ne pa debelejši podplat. Kako pričvrstiti podaljšek, da bi izdržal pritisk pri odrivu, ne da bi se skrivil? Obstajata dve rešitvi : prva s trdo ploščico kot kaže slika 6 Tu imamo dve vprašanji: ati bo ploščica dovolj trdna in ali se ne bo usnjeni podplat začel trgati tam. kjer je konec ploščice (puščica na sliki)? Razen tega pa bi bila taka sprinterica tudi pretežka. Druga rešitev ie naznačena na sliki 7, kjer poskušamo d robi ena rešiti s podaljškom ne le podplata, ampak vse sprinterice. Tu se moramo vprašati: iz česa in kako napraviti ta podaljšek? Kako pričvrstiti’ o-odaljšek. da se ne bo premikal? Ali ne bo v,se sknpai morda pretežko? (Konec prihodnjič) Opomba: 1,—7. zvezna nogometna liga, 3.—10 conska nogometna liga. 11.-15. VMr liga, 13.—15. rezervni pari. t.ETO XIIL Št. 46 Stran 7 Mariboisko-varaždinsko-celjska nogometna liga RUDAH še v vodstvu Rudar : Maribor 4:1 (0:1) Trbovlje, 17. nov. — Na stadionu Rudarja sta se danes srečala domači Rudar in Maribor, oba kandidata za naslov jesenskega prvaka v tej skupini. V zelo lepi in hitri igri je Rudarju uspelo obdržati dosedanje vodstvo. V prvem polčasu so gostje nekajkrat nevarno ogrožali domačega vratarja ter so z boljšo igro tudi dosegli gol v 38. minuti po Pircu. Domači so nato zaigrali nekoliko bolje, toda zaradi netočnih strelov napadalci v tem delu niso zadeli v črno. Po odmoru pa se je slika povsem spremenila. Domači napadalci so zaigrali kot prerojeni in Gorenc je najprej v 53. minuti izenačil. Že dve minuti kasneje je Knaus dosegel še drugi gol. Hladnik pa je s prostim strelom iz razdalje kakih 30 m povišal na 3:1. Domači so zamudili še vrsto ugodnih priložnosti in jim kljub razbiti nasprotnikovi obrambi ni uspelo povišati rezultata, šele v 77. minuti, ko je sodnik upravičeno dosodil 11-metrovko, ki jo je Opresnik spremenil v gol, je bil dosežen končni rezultat. Drava : Mladost (Zabok) 1:1 (0:1) Ptuj, 17. nov. Igra je bila enakovredna. Mladost je dosegla 1 gol v 36. minuti, domačini pa so izenačili po Mesariču v 80. minuti. Pišek Podravka : Kladivar 0:0 Zagorac : Jedinstvo 2:1 Sloga : Sloboda 1:1 Rezultata Tekstilac : Aluminij nismo prejeli 70 tekačev na krosu v Kranju Kranj, 17. nov. V organizaciji gorenjske atletske podzveze je bil danes v Kranju izveden jesenski kros. Udeležba je bila zadovoljiva in se je na startu zbralo okoli 70 tekmovalcev iz atletskih Pokalni turnir v odbojki Jzobčenec' ptrio&k Rudar 10 7 2 1 33:11 16 društev, »Partizana«, JLA in raznih šol Maribor 10 6 1 3 35:21 13 z Gorenjske. Sloga 10 5 3 2 27:21 13 Rezultati: člani — 2000 m: Kordež (SK Kladivar 10 5 2 3 27:15 12 Triglav) 7:30.4, člani 1500 m: Teše (SK Sloboda 10 3 4 3 12:17 10 Triglav) 6:06.7, mladinci 1500 m: Tomšič Podravka 10 2 4 4 23:21 8 (JLA) 5:43.2, mladinci 1000 m: Jenko (Jes) Zagorac 9 3 1 5 17:17 7 3:17.2. Članice: 808 m: Peko (AK Triglav) Mladost 8 2' 3 3 20:25 7 2:33.1, mladinke 600 m: Naglič (SK Tri- Aluminij 8 3 1 4 17:50 7 glav) 1:54.8. Drava 10 3 1 6 7:32 7 ODBOJKA - ŽENSKE: Jedinstvo 9 1 4 4 10:14 6 Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana : Tekstilac 8 3 0 5 17:21 6 Učiteljišče 3:2 Republiška rokometna liga ODRED in SVOBODA jesenska prvaka ROKOMET V KRANJU Kranj, 17. nov. Danes dopoldne je bilo na igrišču Mladosti v Kranju odigranih več tekem v malem rokometu. V prvenstveni tekmi gorenjske moške lige v malem r kometu je kranjska Sava premagala »Partizana« iz Tržiča s 13:12 (8:7) in mu s tem odvzela prvo mesto v jesenskem delu prvenstva. V prijateljski tekmi je moška gorenjska reprezentanca premagala ekipo Mladosti II. s 30:7. Ženska ekipa ljubljanskega Slovana pa je prav tako v prijateljski tekmi premagala kranjsko Mladost z 10:4 (5:0). Prvenstvo Gorenjske v malem rokometu »Partizan (Tržič) : Sava (Kranj) 12:13 (3:8) MALI ROKOMET Pion. — Branik : Maribor 17:3 (10:2) Branik : Maribor 26:4 (16:2) Maribor, 17. nov. V republiškem prvenstvu v velikem rokometu za člane je Branik bil mnogo boljše moštvo. Brez težav je visoko premagal svojega nasprotnika. Mii iii bila lopa (Nadaljevanje s 1. strani) meznih dvobojih Crnkovič. V krilski vrsti je bil v prvem delu predvsem boljši Krstič I., v drugem polčasu pa Kaloperovič, medtem ko Boškovu nikakor ni šlo. V napadu in sploh najboljši na terenu je bil Milutinovič, ki je počel z Romuni vse, kar se mu je hotelo. Prav dober je bil tudi Petakovič, za razred slabši v prvem polčasu pa so bili ostali trije napadalci. Romuni so imeli najboljše moči v vratarju Tomi, desnem branilcu Zavodi II, v levem krilcu Bonetu in desnem napadalcu Caco-veanu. Zelo nevaren je bil tudi desna zveza Pečovski, prav tako pa tudi vodja napada Aleksandrescu. Romunom moramo pa očitati, da so bili nedisciplinirani, da so sodniku ugovarjali in večkrat hoteli izzvati tudi osebna obračunavanja. Najbolj nediscipliniran je bil Pečovski. Sodnik Saipelt je v glavnem opravil svojo nalogo dobro, če mu odštejemo nekatere napake pri presojanju prekrškov in morda v prvem polčasu, ko je v 13. minuti prisodil indirektni strel zaradi prekrška v kazenskem prostoru nad Ognjanovičem. Morda se je zmotil pri drugem golu? Velik delež k današnji zmagi pa je doprineslo tudi občinstvo, ki je tokrat res pravilno in zelo dobro vzpodbujalo Jugoslovane. Ljubljana, 17. nov. Danes sta bili v Črnomlju odigrani zaostali tekmi moškega in ženskega prvenstva. V obeh srečanjih so zmagali gostje. S temi tekmami je bilo zaključeno letošnje prvenstveno tekmovanje. Tako Odred pri moških kakor Svoboda pri ženskah, nista imela resnejših nasprotnikov in sta osvojila prvi mesti brez večjih težav in brez izgubljene točke. Obe ekipi sta še vedno najmanj za razred boljši od ostalih. Partizan (Črn.) : Slovan 13:20 (7:7) Črnomelj, 17. nov. V današnji zadnji tekmi domači igralci niso izpolnili želja in upov kakih 300 gledalcev. Po izenačeni igri v prvem polčasu so gostje v drugem polčasu povsem prevladovali in z borbeno igro nenehno višali razliko. Igra sicer nj bila tehnično najbolj kvalitetna, vendar je bila izredno živa in borbena. Najboljši igralec na terenu je bil domačin Čop, ki je poleg vsega ostalega dosegel tudi osem zelo lepih golov. Pri gostih je bil nedvomno najboljši vratar Albreht-$■ Banic. Pri domačih sta bili najboljši sestri Žuničevi, pri Svoboda I. Črnomelj Svoboda II. Odred Papirničar Slovan Mladost Svobodi 6 4 Palčičeva. 70:10 30:13 33:14 11:38 18:36 15:38 13:40 12 9 8 5 3 3 2 ženskem tek- Odred Part. Krim Svoboda Slovan Črnomelj Mladost 159:66 101:94 111:77 -101:107 64:102 66:156 Najboljše strelke mo vanju so bile Palčič (S-I.) 23, Zorko (S-I.) 19, Kranjc (S-I.) 14, Žunič A. (Č) 13, Hočevar (S-I.) 12, Penko (Pap.) 10. Samardjiija (S-II.) in Žunič M. (Č) 8 itd. ROKOMETNO PRVENSTVO ZA POKAL FLRJ Lokomotiva in Spartak finalista Danes sta bili odigrani ženski polfinalni tekmi v malem rokometu za pokal FLRJ. V Subotici je domači Spartak premagal Lokomotivo jz Vi-rovitice s 6:5 (5:2). V Skopi ju pa je zagrebška Lokomotiva katastrofalno porazila domačega Grafi čar j a z 29:5. S temi zmagami sta se Spartak in Lokomotiva kvalificirala za finalno srečanje, ki bo 29. novembra v Zagrebu ali Subotici. Ljubljana, 17. nov. V telovadnici »Partizanac-Ilirije v Zgornji Šiški se je v soboto popoldne pričel odbojkarski turnir pod pokroviteljstvom OZS. Zaradi velike udeležbe se je turnir nadaljeval še v nedeljo ves dan. Udeležbo je prijavilo kar 11 moštev, na turnirju pa jih je sodelovalo 10, ker niso prišli igralci iz Kočevja. Da je bil turnir za slovenske razmere 'res kvaliteten, so nam v dokaz moštva: Novo mesto, novi član zvezne odbojkarske lige, Branilk, stari član zvezne odbojkarske lige, Fužin ar, bivši član zvezne odbojkarske lige, Ljubljana itd. Moštva so bila razdeljena v tri skupine. Za nosilce skupin so bila določena moštva: Novo mesio, Branik in Ljubljana. Prvo imenovana sta se brez težav prebila do finala. V skupini Ljubljana pa si je utrl pot navzgor Fužanar. Igralcem tega moštva pa tudi to ni zadostovalo, v finalnem srečanju so premagali Branik in si s tem zagotovili prvo mesto, pred Branikom in Novome-ščani. Bezultati — sobota: Branik : Prešeren 2:0, 01ympia : Mežica 2:0, Ljubljana : Poštar 2:0, Prešeren : Mežica 2:1. Branik : OIympia 2:0. Nedelja: 01ympia : Prešeren 2:0, Mežica : Branik 0:2, Fužin ar : Poštar 2:1, Efekt ro : Ljubi jam a '0:2., Novo mesto : Jesenice 2:0. Rezultati finala — Branik : Novo mesto 5:0 (15:10, 15:13, 20:18), Fužinar : Branik 3:0 (15:12, 15:9. 16:14), Novo mesto : Fužinar 3:1 (13:15, 15:1, 15:11. 15:9). P. A. Zamuda Znani angleški avtomobilski dirkač Stirling Moss se je nedavno poročil z 22-letno hčerko nekega kanadskega pivovarnarja-milijonarja. Moss je izjavil, da so poroko napravili vx večernih urah zato, da ne bi bilo preveč radovednežev. Razen tega bi ob drugem času težko prišli njegovi prijatelji, ki čez dan delajo. Na poročni svečanosti pa je bilo potem nič manj Partizan (Črn.) V predtekmi : Svoboda 1:5 (1:1) sta se srečali obe Cen Fen Jung poskočila. najboljši ženski ekipi in je tekma odločala o prvem mestu. Zaradi tega je bila tudi igra v začetku zelo nervozna, kar kaže tudi majhno število golov v prvem polčasu. V nadaljevanju so se tako ene kot druge igralke kljub mrazu zelo razgrele in je bila to nedvomno najostrejša tekma v jesenskem tekmovanju. Igralke Svobode so bile v streljanju točnejše in so si tako zagotovile prvo mesto. Precej zaslug za to ima tudi vratarka Kosmačeva, ki je ubranila več nevarnih strelov. V Pekingu je danes dvajsetletna Kitajska atletinja Čea Fen Jung dosegla nov svetovni rekord v skoku v višino s 177 cm. S tem je za 1 cm zboljšala dosedanji rekord Američanke Mc Daniel in Romunke Balas. V Rimu je reprezentanca Italija v orodni telovadbi premagala izbrano ekipo Nemčije z 279.3:278.7 točke. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — XI. kolo: Alessandria : Lane-rossi 2:1, Bologna : Juventus 3:4, Genoa : Atalanta 1:2, Internazionale : Udinese 0:1, Kaj pravijo igralci? domačem igrišču. To je bila ena najtrših tekem, saj je bil tudi nasprotnik trd. Pri drugem golu ne vem, da sem bil v offsideu, čeprav Romuni to trdijo.« Krstič II: »To mi je najdražja zmaga v moji nogometni karieri. Komuni igrajo ti od er nogomet, zia- Prav toliko kot igralci so dopri-sti mi ugajajo krilci. Gledalci in tisk nesli svoj delež tudi gledalci. Bo-imajo velik delež za današnjo zrna- muni so igrali tako kot smo priča- Po tekmi je bilo v slačilnici Jugoslovanov zelo živahno. Igralci so bili zelo zgovorni in kaj radi so odgovarjali na vprašanja. Trener inž. Miloševič je dejal: Zmaga je povsem zaslužena, rezu!-, tat realen. Naši so bili za moj okus vsi na mestu in dali vse od sebe. Romuni igrajo dober nogomet, zla- Lazio : Milan 1:1, Napeli : Roma 0:0, Padova : Sampdoria 2:0, Torino : Spal 0:1, Verona : Fiorentina 0:1. Vrstni red: Juventus 19, Fiorentina 16, Napoli 14, Roma 14, Ales-sandria 13, Padova 12, Lanerossi 10, Udinese 10. Sampdoria 9, Verona 9, Internazionale 9, Lazio 9, Spal 9, Bologna 8, Milan 8, Atalanta 8, Torino 7, Genoa 4. V nogometnem prvenstvu Avstrije so bili danes doseženi naslednji rezultati: Vienna : Simmering 3:2, Austria :* GAK 3:1, Oiym-pia : FC Wien 0:1, Sportklub : WAC 6:2, Kapfenberg : Wacker 2:1, Sturm : Rapid 1:2, Krems : Admira 4:2. Vrstni red: Sportklub 19, Rapid 16, Vienna 13. Avstralska teniška zveza je sklenila, da bodo reprezentanco Avstralije za finalno srečanje Davisovega pokala sestavljali igralci Cooper, Fraser, Rose, Anderson in Emerson. Letošnji finale bo 26. do 28. decembra v Melbournu. Teniški igralci Sovjetske zveze se bodo prihodnje leto udeležili prvič turnirja v Wim-bledonu. Ce bodo dosegli na tem turnirju zadovoljive rezultate, se bo Sovjetska zveza leta 1959 prvič udeležila tudi tekmovanja za Davisov pokal. Jcof 500 gostov. Zanimivo je, da sta prišla Moss in njegova zaročenka k poroki prepozno. Pravzaprav čudno za avtomobilskega dirkača, toda londonski promet je tudi do takih mojstrov volana neizprosen. NORDAHL JE ZMAGAL športni časopis Idrottsbladet i* Stockholma je napravili anketo o najboljših švedskih športnikih vseh časov. Rezultat te ankete je nekoliko presenetljiv, kajti kdo bi pričakoval, da bo na Švedskem, ki sodi bolj med dežele klasičnih športov, zmagal nogometaš in da bo tudi na drugem mestu športnik iz istega tabora. Vrstni red je bil naslednji: 1. Nordahl (nogomet), 2. Gr en (nogomet), 3. Davidson (tenis), 4. Hagg (atletika), 5. Nilsson (atletika), 6. Johansson (rokoborba), 7, Jernberg (smučanje), 8. Waern (atletika). Ljubi jansko-piimoTska nogometna liga Tržič : Izola 1:1 (0:1) Tržič, i?. nov. — V ponovljeni nogometni tekmi ljubljansko-primorske lige sta "se sestali moštvi Tržiča in Izole. Tržičani so skoraj ves čas prevladovali, vendar pa njihov napad ni znal izkoristiti vseh priložnosti za dosego zmage. Največjo priložnost so zapravili v 8. min., ko je Kosmač zastreljal. 11-metrovko. Prvi so prišli v vodstvo igralci Izole po Černetu. Tržičani so začeli nato močno napadati in v 53. min. po Dorniku izenačili. 5. min. pred koncem igre sta se dva igralca poškodovala. Pri tem je nastal nered in gledalci so močno protestirali proti sodniku Fre-singerju. Triglav B : Jesenice B 3:0 (1:0) Sloga (Trb) : Proletarec 1:1 (1:1) Svoboda (Trb) : Bratstvo (Rog) 0:2 (0:1) Mlad. — Rudar (Trb) : Kladivar i:0 (1:0) Mlad. — Sloga (Trb) : Svoboda (Trb) 1:1 (1:0) Slast pijhiši Jesenice, 17. nov. Na Jesenicah je bilo danes zaključeno gorenjsko kegljaško prvenstvo v disciplini 2 X 200 lučajev mešano. V kegljanju posameznikov, katerega prvi del je bil odigran v soboto ter nedeljo in v katero^1 se je pomerilo 43 najboljših kegljačev iz 8 kegljaških klubov Gorenjske, je zmagal Starc, čian Triglava iz Kranja. Ker bo najboljših 14 tekmovalcev sodelovalo na prvenstvu Slovenije, so bile borbe za prva mesta precej ostre. Zasluženo so jih osvojili kegljači Triglava in Kranja. Rezultati: Starc 1^ (843, 888), Ambrožič 1684 (832, 852), Martelanc 1681 (817, 864), Vehovec (vsi Triglav Kranj) 1653 (830, 823), Pečar (K. gora) 16*6 (829, 817), Čelik (Jes.) 1643 (829, 816), slede: Korošec, Šlibar in Spec (Jes.) po 1640 iF’ Vlaga P. go.« Kapetan jugoslovanskega moštva, Boškov: »Srečni smo, ker' smo zmagali. Tekma je bila tipično prvenstvena. Gledalcem smo hvaležni za podporo. Romuni so šablonsko ' uigrani, niso nam pa mogli do živega, ker smo bili boljši od njih.« Milutinovič: »Precej smo se morali znojiti, čeprav smo igrali na kovali.« Crnkovič: »Ključ zmage je Vrata la talili si očprla (Nadaljevanje s 1. strani) najprej branilca, potem pa še vratarja,, toda iz težkega položaja je zadel samo vratnico, od katere se je žoga odbila v ant. Prav v zadnji minuti bi Rom umi kmalu še -dosegli gol. Poškodovani Tataru je lepo streljal na vrata, toda zadel je samo vratnico z druge strani. Sledilo je še nekaj igre v sredini igrišča - in ko je naš krilec Boškov krenil v napad po krilu je sodnik dal znak za konec tekme. Gledalci so že v zadnjih minutah začeli prižigati papirnate baklje, tako da je veliki stadion, ki je bil tudi ob nizki temperaturi 5° napolnjen do zadnjega mesta, kazal res lepo sliko. Navdušenega klicanja naši reprezentanci, ki se je z današnjo zmago uvrstila v finalno tekmovanje svetovnega nogometnega prvenstva na Švedskem, ni bilo ne konca ne kraja. Z današnjim uspehom se je Jugoslavija uvrstila med 16 najboljših držav na svetu, ki se bodo junija 1958 borile za naslov svetovnega prvaka. Razen Jugoslavije so si doslej potni list za Švedsko priborile še naslednje države: Zahodna Nemčija, Švedska, Brazilija, Mehika. Paragvaj, Avstrija, Škotska, Anglija, Madžarska, Francija, gentina in ČSR. Končna lestvica VII. evropske kvalifikacijske skupine je naslednja: 1. Jugoslavija 4 2 2 0 2. Romunija 4 2 11 3. Grčija 4 0 13 bil v rokah napada. Zaslužen je za uspeh in je opravičil zaupanje. Mi v obrambi smo imeli dosti dela, ki pa smo ga zadovoljivo opravili.« Petakovič: »Zasluženo smo zmagali. Najbolj smo hvaležni za ta uspeh gledalcem, ki so dokazali, da nas znajo prav v takšnih trenutkih, ki so pomembni, dobro bodriti!« V romunski slačilnici je bilo kot v mrtvašnici. Igralci so sedeli ob stenah kot pribiti, z žalostnimi pogledi in prav nobenemu nj bilo do besede. Eden od vodij romunske reprezentance, Popescu je dejal: »Jugoslovanska reprezentanca je bila boljša, zasluženo je zmagala. Sodnik pod kritiko! Neobjektiven. Najboljši Jugoslovani: Milutinovič, Krstič, Boškov.« Srednji krilec Panait: »Jugoslovanski napad je bil mnogo boljši. Mi sploh nismo upali na zmago. Sodniki so bili pristranski, zlasti glavni njegov zadnji poraz. sodnik,'ki je preveč izkoriščal svo- ----2- jo oblast. Oškodoval nas je za en Ar- - gol. Najboljši igralec je bil Milutinovič.« Ko smo vprašali za mnenje kapetana moštva Pečovskega, je vsem novinarjem obrnil hrbet in s poba-7:2 6 tinsko kretnjo pokazal, da noče dati 6:4 5 nobene izjave. Pač »kulturna« pote-2:9 1 za, »kulturnega« igralca! Bilo je vročega popoldne 24. nov. 1956. Manfred Germar je nervozno potegnil požirek kave Iz steklenice In potisnil čepico, ki ga je varovala pred vročim soncem še nižje na obraz. Cez pet minut se je razlegel startni strel k najtežjemu teku njegovega življenja v olimpijskem stadionu Melbourna. Neopazno je pogledal svoje nasprotnike. Samozavestnega Boba Movrowa, dolgega Bakerja, veselega mladega Mur-chisona, zagrizenega Hogana in tihega Agostinija iz Trinidada. Kot edini predstavnik Evrope je Germar le težko skrival svoje razburjenje. Atleti so odložili trenerke, se pozdravili med seboj in startali. Kaj se je zgodilo po tem že vsi vedo. Morrovv je zmagal, Germar pa je bil peti. Toda 24. nov. 1956 je bil tudi Po teku je vprašal nekega nemškega novinarja: »Alt ni neumno izglodalo, ko sem se podil za drugimi.« Germar je namreč vsaj na tihem računal na bronasto medaljo toda tedaj je zadnjič gledal hrbet nasprotnika. Marroiv, Baker, Hogan in Murchison so zadnji, ki so premagali Germarja, Letos je Germar nastopil v mnogih mestih, tekel z vsemi najboljšimi Evro- Bilanca letošnje sezone sega tekača v 10.3 in vrhunskih rezultatov v sprintu veliki trijumf, ki sta ga v najv< amer* dvoboju Madžarska : Nemčija v pesti bi se morda tudi Germar v listo svetovnih rekorderjev, če ^ njegova nasprotnika ne pisala J3 in Goldovanyi, ampak morda N-0 . K°t Le 10 tečajnikov Ljubljana, 17. nov. — Danes se je prič®* na Taboru začetni voditeljski tečaj Okraj0® zveze »Partizan« Ljubljana, kateremu se j odzvalo samo 15 tečajnikov iz Rakeka, Jarš & Medvod, kar je za to zvezo glede na poma°l' kanje kadra nerazumljivo. Ne vemo sicer, kj® so vzroki, vendar želimo pojasnila zastop0^ kov društev na seji razširjenega plenuma, bo 20. t. m. na Taboru. Zato naprošamo dr° štva, da razložijo svoje težave in problc05®' a tudi koristne predloge. Edinstvena serija Manfreda Germarja pejci in samo ■ , da se bo lahko P° meril z Amerikancem Davejem Sim01**' katerega je lani že premagal v London^ V Evropo pa je prišel le Collimore, ^ je Germarja prisilil, da je tekel 10,2, ga je hotel premagati. ZAKAJ NE TUDI 10.1? je za plavaj' kratkem naslednja: 8 2 X 10.2 na 100 m. Takšne sel1 ne 00» rejo pokazati niti Jesse Owens, ^ Morrow ali Leamon King, Samo j„ ' -- si je s svojimi »čudežnimi« re" 7 lanski sezoni privoščil neka) P ( ga. Zaman pa smo čakali na h- nejših pogojih v Berlinu slavila ška črnca Williams in Murchison. ' vPis8 S* I'6^ Goldovanyi, ampak morda iy/lw*epfO ali Collimore in če bi se živo ^ ^ v termometru dvignilo kaj višje 10 stopinj. (Konec prihodnjih