Profesor Tomo Zupan. za niegovo osemdesetletnico napisal prcfesor Maks Pirnat »Bog je pomnožil dneve tvojega življenja ter jili blagoslovil z inirom.« Orientalski rek. Avgustovega popoldneva leta 1918. rne je posetil Torno Zupan. Zvedel je v Kranju, da sem bolan, pa se je starcek potruuil na moj dom. Sedela sva v vrtni lopici tam sredi Kranjskega polja in prijateliski kramljala. Kako dobro je del ta poset meni, ki me je tedaj mučila grozna duševna potrtost. V skromno zahvalo pišem lele vrstice ljubemu prijatelju za njegovo osemdee.etlctnico. Tomo Zupan! Profesor! Mladostno navdušenje, hrepenenje po klealih je mladega Zupana po izvrstno prestani maturi naKnilo, da si je izvolil duhovski staii m si potem izbral učiteljski poklic. Poučeval je verouk, najprej na gimnaziji v Ljubljani, potem v Kranju, na- io zupet v Ljunljani, vsega skupaj nad šti- nuesut iet. Kot verouciteij je z besedo in zgleuom vnemal mladmo za vzvišene nauke Kristusove. Povenli so mu tutii seuuntja pouk siovenšcine, v Kranju je ceio naaoinestoval udtei.ia risanja. Vzgojiteii! Kot profesor se je Zupan tnidil, da je mladino neie samo ucil, ainpak tuai vzgajal. f.o so ga poklicaii za voaja aijaškemti semenišcu »Alojzijevišce«, se mu je odprlo pravo poije, ua je mogel na njem razviii vse svoje vzgojiteljske zniožuosti. Z zaninianjem je zasledoval, kako se razvijajo »Uomače vaje« — list, ki so ga pisali rojenci, da se urijo v pisateijevanju. Oledal je na to, tla so se gojenci učili opieg pred!)isaaih šoiskih preanietov tucii arugih koristnih stvari (godba, risanje, tujih jezikov). Pri vsaki priliki je mladeniče opozarjal, da nai izobražen človek z dusevno inteligenco veclno združuje lepo, omikano zunanje ponašanje, naj se vsepovsod olikano vede in izogiblje vsake neotesanosti. V Alojzijevišču je Zupan vzgojil množico vrlih mož. ki uspešno delujejo na raznit1 poljih naše prcsvete in se s hvaležncstjo spominia.io svojega vzornega vodje — Zupana. Govornlk! Zupana.so radi kiicali. za govormka ob razniti slavnostiiih piilikah. Nikdar ne iiuzabim njegovega-govora, ki ga je imtl ua dan sv. Avguštma 1. l^US v larni cerkvi na Breznici, ko so onui odkrili kip brezniskega rojaka — škofa Janeza Zlatoustega IJogačarja. Nad eno uro je trajai govor, v katerein je Zupan navdušeno pupisoval živijenje in delovanje znameaitih sorojakov brezniške fare; obširaeje se je pomuaii pri slavnih Brezničamh, kakor so bili: župnik Knarcij (ustanoviteij znanih Kailjevih štipenctijev), Anton Janša (slovit čebelar), škoi Fogačar, učenjak Cop in pesnik Frešeren. •¦•- Cudil sem se pri tisti priiiki nenavadnemu spominu in mladeniški živahnosti govvMnika, ki je tedaj šteL že sedemdeset let. Plsatelj. V vlzvestjih« nižje gimnazijc v Kranjsi je Zupan opisal cerkve sv. Klemeua, ki so jih pri nas pozidali v prasiari dobi v spomin svetnika, čigar ostanke sta nesla skozi naše kraje blagovestnika Ciril lii Metod. ko sta potovala v Rim. V istih izvestjih je priobčeval životopis župnika Knaflja, našega rojaka, ki je svoje imetjc zapustil za dijaške ustanove. Za LjubIjanski Zvon je Zupan sestavil zanimivc članke iz življemja pesnika Prešerna. Izdal je tudi dva zvezka cerkvenih govorov, ki se oahkujejo po.svoji jetUimtosti in resnični kršcanski iskjrenosti. Nabral. je dragocenega gradiva za životopis pesnika Freserna in velikega slovenskega škoia dr. Janeza Zlatoustega^- Fogačarja^ Ftedsednik družbe sv. Cirila ia Metoda! Dolga leta }e vodil Zupan spretno in požrtvovalno našo šolsko družbo in mnogo pripomogel, aa se je tako lepo razvila in dosegla tako )epih uspehov. Clovek. Zupan je niož nenavadne mehkosrčnosti in izredne nežnosti. S kako otroško Ijubezniio časti svojo mater in hrani ura^e spominke nanjo. S kohko vnemo je nabral raznih dragocenih stvari iz Prešernove zapuščine in tako ustaiiovil na svojem domu na Okroglem pri Kranju nekak Prešernov muzei! S kako mladostno navdusenostjo zasleduje vsestranski napredek svojih rojakov! In s kako ijubezaijo se spominja neštetih sv^ojih učencev in gojencev in iih kakor oče sprejema, kadar ;va posečajo na Okroglum-. V istini: plemenit mož. Ohrani nam ga milostno nebo. čilega na duhu in na telesu, kakor je danes.ob osemdesetletnici svoj.i, še do skrajnih mei človeškega življenja.