291 Jugoslovanske gimnazije. Leta 1852 « Leta 1859 Učite lii lota -ICCti Učenci po narodnosti Učenci po narodnosti 1JI leia i 5 i Ta * — s • mm O S 0) ca •3 hm ca »s Vlahi ali Rumuni V kterem jeziku seje učilo Jugoslovani "S g «* "i * hm ca •o ca s Vlahi ali Rumuni V kterem jeziku seje učilo o 00 "5 Sv « bi) ;> s 05 "S S Ž ca n3 o C ca »OD O S hm ca Maribor 96 75 — nem. 186 133 — — — nem. 3+2 1 8 — _ Celje 125 39 1 — — n 185 53 — — — ;? 4+1 3 5+1 — — ----- Celovec 71 166 5 ------ — Y> 69 188 1 — — r> 4+1 — 10 j — — ----- St. Pavel 6 13 — — -T"", Y) 9 40 1 — ¦ — » 2 — 5 + 1 — — ------ Ljubljana 373 54 3 — ----- n 479 125 2 — — v 0+6 — 3+3 — 4 ----- Novo mesto 77 — — ----- ----- v> 187 5 1* — ¦— n 7+5 Terst 32 31 69 ----- ----- •n 31 37 119 — — v 3+1 — 7 2 1 ------ Gorica 129 11 102 — ----- n 162 19 31 82* — — » 3 + 1 2 6 1+1 — — Koper __n • • — 86 — ----- las. 17! 4 109! — — las. (nem.) — — — — — ----- Pazin 23 1 6 — ----- nem. 30 — 30? — — nem. 3+1 —. 0+2 1 i ¦¦-.- Zader Iliro1 skor < lik. v in Lahov iiiako, neko-) Nemcov — ----- las. 121 3 1 — — las. 10+2 2 1 ----- Splet _____r f -¦¦ • • — 197!! — ----- 7) Dubrovnik 98 — — — ----- Y) 131 2 4 — — las. Laski jezuiti •21 • • — — — — ---- ----- 55 — — — — ilir. — — — — — Zagreb 209 20 1 — ilir. 279 28 2 1 — nem. in ilir. 12 1 — — — ----- Varaždiu 143 — — ----- Y> 189 2 — 20 — ?? 8+2 3+1 — — ------ Požega 74 — ----- r> 85 2 — 1 — • i • ilir. — — — — — ----- Karlovec — — — — ----- nem. 62 2 .....— —— — nem. 5 — 1 — — ----- Reka 75 — — — ----- • i» ilir. 84 8 1 — laš. in nem — — — — — ----- Osek Vinkovci 94 nemi gos 25 iki in lovan jaški 2 1 nem. 119 132 130!! 36 6 5 2 nem. ilir ? nem. 3 _ 4+1 * ¦¦'- 2+2 •™""~ Seuj 122 1 1 — nem. in ilir« 103 2 — — nem., vera ilir. 8+4 — — —- — ------ Karlove; 137 3 —— — 2 nem. in serb. 163 4 — 1 10 nem. in serb. 4+5 1 — — — ------ Novi Sad 1 97 4 — — 3 serb. in nem. 6 NoviVerbas 44 9 — 9 1 nem. 38 32 — 12 — nem. 1 2 1 — — 2 Novi Bečkerek 45 17 — 49 — m 42 32 — 30 5 nem. 1 1973 465 471 60 i 4 13 nem. 5 slov. 4 las. 2 nem. i 3055 n slov 891 • 300 83* 76 20 14 nem. 2 slov. 3 las. 5 nem. 1 las. i 86+31 in slov. n nem. 13+1 43+8 5 + 1 7+1 2 292 Opazke. 1) Ta razkazek je sostavljen iz „Stati-etische Ucbersicht iiber die osterreichischen Gymna8ien urid Realschulen 1852 in 1859, pa (glede učiteljstva) iz „Sche-matismus der osterreichischen Gvmnasien und Realschulen fur da« Schuljahr 1858/9. Herausgegeben von Alois Va-niček. Olmiitz 1859. 2) Kjer ste dve številki, kakor pri Mariboru 3-r2, znamenuje perva (3), da je toliko učiteljev v službi poter-jenih, druga (2), da je toliko namestnikov (suplentov). 3) Na nekterih gimnazijah narodnost učiteljstva ni zaznamovana, ker to tudi v Vaničkovem delu ne stoji. Ni dvomiti, da je marsikterernu prav, da to manjka; in ravno to je žalostno, da more kaj tacega komu po volji biti. Mnogemu je všeč, da se o tej stvari nič ne ve; mogle bi se nevšečne reči pretresati in rešetati, kar se z neznano stvarjo zgoditi ne more. Vsaka neprijetnost pa s takim molčanjem vendar odstranjena ni, kajti se ravno s tem kaj zopern sum budi. Nič bolj pa ni šteti se k dvema narodoma. Ne borno govorili o tej prečudni prikazni; le toliko niorarno omeniti, da bi se človeku smešno zdelo, ako bi mu kdo terdil, da je Anglež in Francoz ali da je Rus in Nemec. Vsaki bi vprašal: kako je to mogoče, da je človek ob enem dvoje? da je polutan? Ne da se sicer tajiti, da včasih taka dvonarodnost (!) človeka koristi, kajti dobro je včasih na ladji več zastav imeti, da se po potrebi razvije francozka, turška ali kterakoli. V Terstu se že skerbi za množenje takih dvo narodnostnih ljudi; leta 1859 so jih že 23 imeli! 4) Posebna skerb, kakor se vidi, je ravnateljem gimnazijskim tudi ta, da učence razdele na kolikor mogoče narečij, pa še celo na narečja, kterih književnost ne pozna; tako je slovanska mladina reške gimnazije razkosana na 47 Horvatov, 30 Istrianov (!) in nekoliko Slovencov. Tedaj so Istriani poseben narod! Nazadnje se bo še ter-dilo, da so Notranjci, Posavci itd. tudi poseben narod! Ce ptujci kaj tacega pišejo, naj jim bo; navadili smo se tega že tako, da nič druzega od njih ne dočakujemo. Al da domačinci, kterim bi take stvari morale znane biti, tako pišejo, to je gerdo! Dokler se bomo mi sami cepili in delili, nas bodo tudi drugi in — prav se nam godi! kajti neumno bi bilo, nadjati se od ptujcov večje skerbi za nas, ko od domačinov samih! Pa se ve, da je velik razloček med domačinci in domačinci! 5) Dubrovnik je bil nekdaj zibel jugoslovanske književnosti; po pravici se mu je reklo: jugoslovanske Atene, in kaj je sedaj? Leta 1852 je bilo samo 98 slovanskih, leta 1859 med 137 le 6 neslovanskih učencev, — in v kterem jeziku se uči? V laškem; zraven tega se uči nemški; za materinski jezik učencov pa ni bilo ne 1852 ne 1859 kotička, da bi se bil revež va-nj stisnil! 6) V Karlovcu je med učitelji le en Nemec. Ali veste, od kod je? Iz Ljubljane! — V Vinkovcih je učitelj Riesel po Vaničku Nemec iz Slavonije! Čudijo se ljudje, ki ga poznajo, kako se je mahoma iz Slovana v Nemca prerodil! 7) V Oseku so se nemški učenci od 1852. leta silno pomnožili; od 25 je število skočilo na 130! Nemcov je sedaj po tem takem več ko Slovanov. Menda se je kak poseben pomoček našel, da se je število Nemcov tako po-vekšalo! 8) V statističnem razkazku gimnazijskega časopisa 1859 stoji (str. 21), da se v Vinkovcih učijo kot živeči jeziki: horvaški, serbski, laški in francozki. Kolik je razloček med pervimi? 9) Slovenski jezik je menda letos po mnogim go-dernjanju in beračenju za Slovence zapovedan predmet postal („Noviceu 1. 1. 20. svečana str. 70). Kako je pred bilo, so nam ,.Novice" povedale. Ne moremo se anati pri tej priliki vprašanja, ali se glede tega predmeta tudi povsod po zakonu, po osnovi gimnazijski ravna? Na mariborski gimnazii se po zakonu v VIL razredu uči ilirski jezik; ali na drugih tudi? 10) Pregledovaje razkazek boš opazil, da število slovanske gimnazijske mladine raste, da je slovauskih učiteljev precej in pri vsem tem se je število slovanskih gimnazij pomanjšalo od 5 na 2 dolnja! To je lep napredek! V Dalmacii je (1859) Lahov na gimnazijih celih 5, Nemcov ravno toliko, in vendar je učni jezik povsod laški, razun dolnje gimnazije v Sinju! Na 10 slovenskih gimnazijah j« (1859) 376 Lahov. 604 Nemci in 1355 Slovencov, in vendar se ne uči nikjer slovenski, ampak le nemški in laški L Ali je to postavno?