Kmetske pritožbe. Iz govora državnega poslanca dr. Ploja v državni zbornici dne 25. febr, 1902. Mnogo se je že v razpravi o proračunu govorilo o željah, pritožbah in zahtevah kmetijskega stanu . . . Obžalovati moram, da se je v proračunu tako malo oziralo na kmetijski stan, ki igra v državnem in tudi gospodarskem življenju tako važno ulogo in je najmočnejši davkoplačevalec. Povedati moram, da je najbolj nespametno, ako država ravno pri podpiranju kmetskega stanu hoče Stediti; tako štedenje slabo upliva na prihodnje proračune. Kmet bo opešal in mnogi veliki sprejemki bodo v proračunu počasi izostajali. Na drugi strani pa vlada ni uvaževala, da kmetski stan dobiva najmanjše dobrote iz proračuna. Z obžalovanjem moram omeniti, da še vlada vedno ni predložila v najvišje potrjenje zakona, s katerim se odpravijo raitnice, čeravno je bil s tako veliko večino v zbornici sprejet. In ravno tako žalostno je, da vlada zakona noče prej predložiti v potrjenje, dokler se ji ne dovoli davek na vozne karte po železnicah. Gospoda moja! To je zopet davek, ki bi budo zadel najširje in najbolj uboge kroge prebivalstva. (Pritrjevanje.) Ako vlada tako nujno potrebuje novih dohodkov, ako ji odpadejo dohodki, ki jih je dosedaj dobivala pri mitnicah, potem se mi zdi najbližja pot, da z osebno dohodnarino zaseže krepkeje v žepe bogatinov ali ustvari davek na premoženje, kakor ga imajo že v Prusiji, ali pa da se davek od dedsčine tudi progresivno uredi. Pri tej priliki naj omenim neko posebnost avstrijske finančne politike. Kar se visokosti davkov in pristojbin tiče, smo Avstrijci pred vsemi drugimi državami mnogo naprej, le davki od dedščine so v Avstriji najmanjši. Naj še tudi izrazim nekatere pritožbe naSega kmeta na jugu. V prvi vrsti opozarjam na brezupne in žalostne razmere, v katerih se nahajajo vinogradniki na jugu države. Toda vlada svote za podpore in posojila ni zvišala, ampak še je mnogokaj črtala. Zakaj pa je znižala to svoto? Ker se baje lani svota, kije bila namerjena za podpore in posoiila, ni uporabila. Gospoda moja! Kdor to sliši ali čita, bi bil mnenja, da vinogradniki pravzaprav ne potrebujejo pomoči v isti visočini, kakor se je skraja mislilo. Temu nasproti izjavljam, da se je samo v enem okraju odbilo čez 2000 prošenj za podpore. In kako se to dogaja? Ker deželb ne morejo daiati podpor v isti visokosti, kakor bi bilo nujno potrebno. Država pa zahteva, kadar kaj posodi, da mora dežela ravno toliko posoditi. Ta nedostatek se bo v nekoliko odpravii, hvala Bogu v postavi, katero je, če se ne motim, sprejela že tudi gospodska zbornica, in katera se naj kar najhitreje predloži v najvišje potrjenje. Vlada je gotovo vedela, da bo ta zakonski predlog skoraj postava in da bo odslej morala tudi v slučajih, ako dežela ne bo mogla v toliki meri priti na pomoč, prositeljem ugoditi v njih proSnjah. Zato se jako čudim, da je vlada postavke za te potrebe znižala, ne pa zviSala. Imeli še bomo priliko, da o tem govorimo v podrobni razpravi o kmetijskem ministerstvu. In takrat bomo o d 1 o č n o zahtevali, da vlada v pomofi res hudo prizadetih vinogradnikov upostavi v proračunu Se izvanredno svoto.