Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XV. — 31. 7. 1971 — Št. 7 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Iz vsebine: — 30. obletnica vstaje slovenskega naroda — Skozi Kranj bodo ob prometnih konicah izločali tovornjake — Samoupravni in družbeni sporazum o OD — Kako smo izpolnili osnovni plan v juniju? — Pet dni pouka — Prosta mesta za učence, vajence in štipendiste — Letos prvič predilski odsek — Nesreča zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov — Nagradni kviz: Ali poznate stroje, na katerih delate? 30. obletnica vstaje slovenskega naroda Letos mineva 30 let ođ dne, ko se je pri nas na Slovenskem sprožila prva partizanska puška: Njen pok je dobil silen odmev do vseh naših meja in okupatorjem jasno naznanil, da na svoji zemlji ne bomo nikomur sužnji. Nikomur hlapci. V počastitev našega velikega praznika ie bilo v Lokvah pri Črnomlju letos veliko zborovanje, katerega so se poleg družbenih in političnih voditeljev udeležili tudi nekdanji borci in pa mlajša generacija. Slovesnemu praznovanju pa je dal poseben poudarek govor predsednika IS skupščine SRS Staneta Kavčiča in kulturni program v izvedbi uglednih gostov, članov ansambla beograjskega. doma JNA. »S tem, da smo v tako velikem številu prišli danes v Belo krajino, v nekdanjo zibelko partizanstva, smo jim hoteli in hočemo dati v tem trenutku in na ta način ponovno priznanje za vse tisto, kar je storila za naš revolucionarni narodnoosvobodilni boj, za vse tisto, s čimer je sprejemala vedno in povsod naše partizane in borce ter z njimi delila vse, kar je bilo dobrega in slabega«, je dejal v svojem govoru predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. S tem pa je povedal tudi vse tisto, kar so občutili na tem slavju v srcih nekdanji borci in aktivisti, v tako velikem številu zbrani na proslavi v Lokvah. Bela krajina je bila vsa praznična in predvsem ponosna, da je bila lahko spet gostiteljica svojih najbližjih in najdražjih — nekdanjih borcev naše vojske. In tudi partizanske Lokve niso bile po naključju izbrane za kraj pro- slave, saj je v njih takrat bival glavni štab NOV in POS, v neposredni bližini te vasice pa se je smrtno ponesrečil pri preizkušanju novega orožja tudi veliki in proslavljeni komandant naše vojske — tovariš Stane. Stane Kavčič je med drugim v svojem govoru dejal: »Vse, kar se pri nas dogaja, ves naš napredek, vse to daje zdaj vsakemu človeku, vsakemu narodu in vsaki republiki nove možnosti. Vso družbo in družbene odnose razvijamo tako, da bo usoda vsakogar, posameznika, go- spodarske organizacije, republike in vsakega naroda v Jugoslaviji še bolj odvisna od tega, kako se bo postavil, kako bo delal, kako bo gospodaril in kakšna bo njegova ustvarjalnost. Na tej podlagi resnično lahko gradimo naprej in to so novi vzvodi, ki nam bodo omogočili še hitrejše napredovanje na vseh področjih našega Življenja. Če bomo z objektivno presojo ter politično in materialno zrelostjo gledali na naš današnji dan in na našo prihodnost, potem smo lahko vsi prepričani, da ima- Skozi Kranj bodo ob prometnih konicah izločali tovornjake Na gorenjski cesti je že dlje časa najožji del odsek skozi Kranj, še posebno ob jutranji in popoldanski izmenjavi delavcev v tovarnah. Zaradi naraščajočega prometa motoriziranih turistov pa se zastoji še povečujejo. V Kranju so se zato odločili, da bodo ob konicah izločili težje tovornjake. Pred dvema tednoma so ugotavljali, koliko težjih tovornjakov pelje skozi Kranj od 5.30 do 6.30 in od 13.30 do 14.30 ure, so jih v eni uri našteli kar 100. V primerjavi z množico osebnih avtomobilov, avtobusov in drugih vozil, ki se v tem času prerivajo po glavni cesti skozi mesto, je to število sicer skromno. Kljub temu pa prav tovornjaki povzročajo precejšnjo zmedo, ker s težavo pre- magujejo vzpon na Jelenovem klancu. Zato pričakujejo, da bo njihova izločitev le nekoliko sprostila promet. Občinska uprava se je s predstavniki kranjskih gospodarskih organizacij že dogovorila, da ob konicah skozi Kranj ne bodo vozili tovornjaki, katerih največja dovoljena teža presega 3500 kilogramov. Obvestilo o prepovedi so poslali tudi zasebnim avtoprevoznikom ter drugim gorenjskim občinam. V času, ko to poročamo, gneče na cesti ni, to pa zaradi tega, Ker imajo nekatere tovarne kolektivni dopust. Ta ukrep bo le nekako sprostil prometno gnečo, ki bo verjetno narasla tudi v prihodnjih dveh mesecih. (po Delu) mo Slovenci kot tudi vse drugi V lem duhu naj izzvenijo tudi narodi Jugoslavije dovolj sil, da proslave 30-obletnice vstaje slo-korakamo tako hitro naprej kot venskega naroda, ki naj bodo nov doslej, ter da si prav tako kot dokaz zbiranja naših sil za naše doslej, tudi vnaprej z vsakim prihodnje dosežke, pa tudi kon-dnem izboljšujemo splošni druž- kreten dokaz, ki priča o naši za-beni in gospodarski položaj in vesti, da znamo ceniti tisto, kar nenehoma napredujemo. smo si priborili in kar imamo«. Slavko Pengov: Borba Samoupravni in družbeni sporazum o OD gan sporazum lahko zavrne ter katov. Naše podjetje je v skupini zahteva določene spremembe. Ko s podjetji: je sporazum potrjen, je za vsa podjetja, ki so ga podpisala, ob- PretUagatelj zakona o samoupravnem sporazumevanju — Republiški izvršni svet je želel doseči dvoje: — da bi ljudje z enako kvalifikacijo, ki opravljajo podobno delo, čeprav v različnih podjetjih, dobili za svoje delo približno enak osebni dohodek; — da bi podjetja izplačevala take osebne dohodke zaposlenim, ki so gospodarsko upravičeni glede na dosežene poslovne rezultate podjetja. Naloga delovnih organizacij, ki se samoupravno sporazumevajo je torej ta, da določijo delitveno razmerje med skladi podjetja ter osebnimi dohodki na eni in osebne dohodke za posamezna delovna mesta na drugi strani. Poleg tega pa obsega sporazum še druge izdatke zaposlenim kot npr. višino dnevnice, kilometrino, regres, dodatek za stalnost, nadurno delo, za pogoje dela in podobno. Ko bo sporazum dokončno pripravljen, ga mora pripravljalni odbor predložiti v potrditev delavskim svetom tistih gospodarskih organizacij, ki so pri njem sodelovaje ter posebnemu organu, ki ga imenujejo sindikati. Ta or- vezen. Če podjetje, ki je sporazum podpisalo, deli na sklade manj kot je sporazumno določeno in izplačuje višje osebne dohodke ter ostale izdatke, mora za čezmerna izplačila plačevati davek. Če pa skupni izplačani osebni dohodki podjetja na mesec ne dosežejo vsaj 80% sporazumnega zneska je znak, da podjetje slabo posluje in ne more zaposlenim zagotoviti niti tistih najmanjših osebnih dohodkov, na katere je v sporazumu pristalo. Ker so pogoji gospodarjenja za posamezne panoge dejavnosti pa tudi za posamezna podjetja znotraj panoge različni, se podjetja dogovarjajo o delitvenem razmerju ter osebnih dohodkih znotraj posameznih skupin. V vsaki skupini so zbrana sorodna podjetja, ki gospodarijo v približno enakih pogojih. Vsaka skupina sklene svoj sporazum, ki velja za vsa podjetja ter skupine. Da pa bi se sporazumi posameznih skupin preveč ne razlikovali med seboj, bedi na temi sporazumni organ sindi- — INDUPLATI, Jarše — PREDILNICA LITIJA, Litija — BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA, Vižmarje — TEKSTILNA TOVARNA, Medvode — TOSANA, Domžale — SVILANIT, Kamnik — METKA, Celje — TEKSTILNA TOVARNA, Prebold — IBI, Kranj — TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN, Ljubljana — BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA, Tržič — GORENJSKA PREDILNICA, žeče — MTT, Maribor — VOLNENKA, Ljubljana — TOVARNA VOLNENIH ODEJ, Škofja vas — VOLNA, Laško — TEKSTILNA, Kočevje — SUKNO, Zapuže — NOVOTEKS, Novo mesto — SVILA, Maribor — MOTVOZ IN PLATNO, Grosuplje — JUTEKS, Žalec — TOTRA, Ljubljana — TRAK, Mengeš — VRVICA, Celje — ETIKETA, Žiri — TEKSTA, Maribor — FILC, Mengeš — ŠEŠIR, Škofja Loka — UNIVERZALE, Domžale — TEKSTILNI CENTER, Kranj — VEZENINE, Bled Pri samoupravnem sporazumevanju z navedenimi podjetji zastopa naše podjetje tov. Franc Remic. Na dosedanjih sestankih smo sporazumeli, katera delovna mesta v neposredni proizvodnji so sorodna v vseh podjetjih skupine ter v katero kvalifikacijsko skupino naj bodo uvrščena. Ostali zaposleni, ki ne delajo v neposredni proizvodnji, so porazdeljeni v kvalifikacijske skupine po doseženi šolski izobrazbi, ne glede pine je pomembna zaradi tega, ker zakon določa okvire osebnih dohodkov v mesečnem netto povprečnem znesku za posamezno kvafikacijsko skupino. S pomočjo teh zneskov ter števila zaposlenih v posameznih kvalifikacijskih skupinah, podjetje ugotovi mesečno maso osebnih dohodkov, ki služi za določitev delitvenega razmerja in iz mase izplačuje osebne dohodke zaposlenim. Osebni dohodki zaposlenih naj bi bili v povprečju za vsako kvalifikacijsko skupino približno enaki v vseh podjetjih skupine ter čim bližji z zakonom določenemu znesku. Gospodarska organizacija, ki se v določeni skupini ne želi dogovarjati, se lahko vključi v drugo, seveda s privolitvijo članov te skupine. Za tistega pa, ki noče v samoupravni sporazum, veljajo določila družbenega sporazuma, ki ga je sestavil sindikat. V družbenem sporazumu je vse tisto, o čemer se podjetja v samoupravnem sporazumu dogovarjajo, točno določeno in taka gospodarska organizacija se mora teh določil strogo pridrževati. Seveda pa je družbeni sporazum splošnega značaja, enak za vse panoge dejavnosti ter zato za posamezno podjetje težje sprejemljiv. J. F. na delovno mesto, ki ga zasedajo. — TOVARNA VOLNENIH IZDEL- Razporeditev delovnih mest ter KOV, Majšpek zaposlenih v kvalifikacijske sku- škofja Loka — TEKSTILNA, Ajdovščina — TEKSTILNA TOVARNA, Seno- se Kako smo izpolnili osnovni plan v juniju? Predilnici sta v mesecu juniju dosegli sledeče rezultate: MESEČNA IZVRŠITEV: Mesečno skupaj ef. kg 80,8 bb. kg 84,2 Predilnica I 89,4 89,5 Predilnica II 61,4 76,4 KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj ef. kg 86,6 bb. kg 89,7 Predilnica I 90,5 92,— Predilnica II 77,9 86,2 PREDILNICA I je proizvajala povprečni tex 25,83 (Nm 38,7) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,84 (Nm 38,69) kar je v bistvu enako. Mesečni operativni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: Polurni odmor 1,009.668 vret. ur, premenjava surovin 188.594 vret. ur, čiščenje, popravila, kvar el. mot. 196.272 vret. ur, pomanjkanje delovne sile 68.384 vret. ur, ter zaradi strokovno slabih predic 8.928 ur zastoja — skupno torej 1,471.846 vret. ur zastoja, kar vpliva na neizvršitev operativnega plana. PREDILNICA II je proizvajala povprečni tex 15,9 (Nm 62,9) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 18,77 (Nm 53,28) MESEČNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj Tkalnica I Tkalnica II KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj Tkalnica I Tkalnica II kar je od dejansko predenega za 2,87 tex višji oz. za 9,62 višja Nm. Mesečni operativni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in sledečih vzrokov: Ukinitev tretje izmene, preme-njave surovin 10.810 vret. ur, čiščenje in popravila 139.973 vret. ur, ter zaradi predenja poskusnih količin preje za razvojni sektor 22.848 vret. ur zastoja. V zgornjih pokazateljih je zabeležen tako slab rezultat obeh predilnic, ker nismo revidirali osnovnih planov, bodisi zaradi ukinitve tretje izmene v predilnici II., bodisi uvedbe 1 'A urnega odmora dnevno v predilnici I. Za obe predilnici so bile surovine količinsko izdobavljene, vendar večkrat z zakasnitvijo. Tkalnici sta v mesecu juniju dosegli sledeče rezultate: tm volki kvaliteta 99,1 96,5 87,9 101,4 100,4 87,3 94,3 89,1 89,4 99,1 99,1 87,1 100,2 100,8 86,7 96,8 96,8 88,2 TKALNICA I Mesečni osnovni plan je tkalnica presegla po metrih 101,4% in po votkih 100,4% tako, da je kumulativna izvršitev še vedno nad planom in sicer po metrih 100,2 % in po votkih 100,8 %. Operativni mesečni plan je bil tudi dosežen in sicer po metrih 102,8 %, kumulativno 100,3 %. Zastoji zaradi pomanjkanja preje in zaradi odsotnosti tkalcev, so se zmanjšali. Problem pa ostane še vedno isti — fluktuacija Kdaj se prične malica? Petek, 16. julija; sicer pa je to vsakodnevni prizor. Ali se res ne znamo držati reda? delovne sile, saj se je povečala od meseca maja za nadaljnih 10 ljudi. Bolniško stanje delavcev se je izboljšalo od prejšnjega meseca za 0,88%. Preskrba z materialom je v redu in pravočasna. Preja se uporablja v glavnem domača, ki še ne odgovarja potrebni kvaliteti naših artiklov. Kvaliteta artiklov v tkalnici se je sicer v tem mesecu popravila za 1 % vendar v nekaterih artiklih še ni zadovoljiva ter bo treba še več zalaganja in pozornosti ter kontrole, da zadostimo zahtevam trga oziroma prodaje. Izkoriščanje statev znaša v juniju 88,5 %. Pet dni pouka Poslanci slovenske skupščine bodo najbrž v kratkem razpravljali in odločali o osnutku zakona, v katerem naj bi pisalo, da osnovne in srednje šole »lahko preidejo na petdnevni delovni teden«. Navidez bi lahko rekli, da gre pravzaprav za formalnost, kajti petdnevni delovni teden je pri nas uzakonjen, tako rekoč obvezen in večina osnovnih šol ter gimnazij eksperimentalno tako tudi že dela. Vendar pa v resnici stvar ni čisto preprosta. Prosvetni organi so na to opozarjali že pred leti, ko smo v Sloveniji sprejemali za vse veljavni zakon o petdnevnem delovnem tednu. Opominjali so, da ne vemo, kako bo vplivala prosta sobota na učence in na organizaoijo ter na rezultate pouka. Zato so si tudi izborili možnost, da opravijo potrebne priprave, preden bi se odločili za splošno uvedbo spremembe. Že takrat pa je bilo bolj ali manj na dlani, da šola ne bi mogla trmoglavo vztrajati pri šestdnevnem pouku, če zakon za vsa druga področja opredeljuje petdnevni delovni teden. Takšna opredelitev je seveda vnaprej vsiljevala tudi odločitev na področju šolstva. Se pravi, da preizkus, ki se ga je lotilo šolstvo, že takrat pravzaprav ni imel namen pokazati, če se petdnevni pouk sploh da izvesti, ampak je bil njegov praktični namen bolj to, da pokaže, kako naj bi se šola prilagodila zakonu o uvedbi petdnevnega delovnega tedna. Preizkus, v katerega se je od 1968. leta do danes postopoma vključila velika večina osnovnih šol in tudi precej srednjih šol (predvsem gimnazij), je pokazal, da učno-vzgojni rezultati šole zaradi petdnevnega delovnega tedna niso slabši. Je pa obenem ta analiza, ki jo je opravil pedagoški inštitut SRS, tudi opozorila na nekatere slabosti naše šolske dediščine, ki jih razvoj šolstva še ni mogel odpraviti in ki pri petdnevnem pouku lahko pridejo še bolj do izraza kot pri ’ šestdnevnem. Praktično bi temu lahko rekli, da sama uvedba petdnevnega pouka pravzaprav ni kaj posebnega in da bi lahko postale bolj zaskrbljujoče ob tem nekatere druge stvari, ki bi jih morali že zdavnaj prej izboljšati, a jih žel še nismo. Gre recimo za vprašanja vzgoje, ki se ji šola ne more odreči ne v ponedeljek ne v soboto in ne decembra ne julija. Gre za vprašanja racionalizacije in kakovosti pouka, ki se kažejo tako v kakovosti učiteljevega dela kot v posodabljanju učne snovi in v opremi šol. Če je že tako, da se šola mora prilagoditi splošnim procesom o zmanjševanju delovnega tedna, je potem seveda neizbežno, da jo za delo v novih okoliščinah tudi usposobimo ter da ji omogočimo ob tem tudi razvoj, ki pa v strokovnem in materialnem oziru menda ne bo smel biti majhen. (po Delu) TKALNICA II Osnovni plan za mesec junij ni bil dosežen zaradi ustavitve 174 statev v 3 izmeni (že v maju), dosežen pa je bil po metrih 94,3 odstotka po votkih 89,1 %. Operativni plan je tkalnica dosegla po metrih 105,2%, kumulativno 102,4%, po votkih 103,6% in kumulativno 104%. Težav s pomanjkanjem delovne sile (nekvalificirane) ni bilo, povečali so se bolniški izostanki za 0,74%. Oskrba z materialom je bila v glavnem v redu in pravočasna, uporablja se tudi še naprej kupljena preja iz Strumice. Kvaliteta blaga se je v tem mesecu poboljšala za 2%, vendar ni zadovoljiva pri nekaterih artiklih. Glavne napake so še vedno tkalske, katere pa je treba na vsak način zmanjšati na minimum. Težave se pojavljajo na škrobilnem stroju, kjer je ožemalni valj Dayco v zelo slabem stanju, slabo oškrobljenje pa se odraža pri proizvodnji in kvaliteti. Asortiment oz. dispozicije tečejo v redu, večjih premenjav ni bilo, izkoriščanje statev znaša 86,3 %. (Nadaljevanje na 3. strani) PROSTA MESTA ZA UČENCE, VAJENCE IN ŠTIPENDISTE NAŠE PODJETJE NAMERAVA V LETOŠNJEM LETU SPREJETI VEČJE ŠTEVILO FANTOV ZA UČENJE NASLEDNJIH POKLICEV: — za poklic splošni belilec 4 mesta — za poklic splošni barvar 4 mesta — za poklic kuhalec tiskarskih barv 4 mesta — za poklic splošni apreter 4 mesta Šolanje traja 18 mesceev v interni poklicni šoli našega podjetja. Pouk je treoretičen in praktičen in to tako, da je približno polovico celotnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proizvodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževalnem centru podjetja. Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 15 let — 6 razredov osnovne šole — da zdravstveno stanje kandidata odgovarja pogojem delovnega mesta. ZA POKLICNE ŠOLE DRUGIH STROK PA BOMO SPREJELI UČENCE ZA NASLEDNJE POKLICE: — obratni elektrikar 4 mesta — strojni ključavničar 5 mest — strojni mizar 2 mesti — vodovodni inštalater 1 mesto — strugar 1 mesto — kovinorezkalec 1 mesto — klepar 1 mesto — fotograf (reprodukcijski) Učna doba za navedene poklice je 3 leta. Pouk je teoretičen na ustrezni poklicni šoli v Kranju in praktičen v našem podjetju. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka — starost do 18 let — da zdravstveno stanje odgovarja zahtevam poklica. ZA ŠOLSKO LETO 1971/72 RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA NASLEDNJIH ŠOLAH: — 3 štipendije na tehniški tekstilni šoli — predil-ski odsek — 7 štipendij na tehniški tekstilni šoli — tkalski odsek — 4 štipendije na tehniški tekstilni šoli — tekstil-no-kemijski odsek — 3 štipendije na ekonomski srednji šoli — 3 štipendije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za tekstil — 3 štipendije na ekonomski fakulteti. Kandidati naj dajo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju podjetja, kjer bodo lahko dobili podrobnejše informacije. Letos prvič predilski odsek V sodobnem gospodarstvu in v mednarodnih odnosih ima znanje velik pomen. Znanost je v gospodarstvu kot udeleženec v proizvodnji dobila prvo mesto in je ■ po svojem pomenu presegla vlogo, kot jo je v preteklosti imel kapital. Že iz preteklosti vemo, da je človeka vedno reševalo samo znanje in da ga je znanje pripeljalo na stopnjo današnje blaginje. Znanstvenik je stopil na nekdanje mesto komercialista. Pomembno je to, da za sodobni trg ni več značilno tekmovanje v cenali; kdor proizvaja ceneje, bo izpodrinil svoje tekmece. Sodobno tekmovanje je v tem, da skuša vsak proizvajalec priti na trg z novimi proizvodi, ki imajo nove lastnosti in v večji meri zadovoljujejo potrošnika. Tu pa gre za pripravljenost, da neka družba sprejema sadove raziskovalnega dela. Celo najbolj ustrezne ideje postajajo zastarele, če jih sproti ne dopolnjujemo ob novih spo- znanjih družbenega in gospodarskega razvoja. Temu pa bo družba kos le, če bo imela zato usposobljene ljudi. Uspeh nekega gospodarskega podjetja pa je v tem, kako je malo izkoristiti svoje talente. Talente je treba čim prej odkriti. To pa bo možno v toliko večji meri, čim bolj široka bo možnost dana posamezniku, da se izobražuje. Izobraževanje v delovnih organizacijah postaja vedno pomembnejše zaradi naglega tehničnega in ekonomskega napredka, ki postavlja vedno zahtevnejše naloge pred celotno gospodarstvo, zlasti pa pred tekstilno industrijo. Dopolnilno izobraževanje delavcev v sodobni organizirani proizvodnji je nujno potrebno, saj nam omogoča hitrejše in popolnejše proizvajanje ob novih tehnoloških postopkih pri čim boljšem efektu. Brez sprovajanja nove tehnologije in prilagajanja razmer na Predstavljamo vam odličnjaka na predil-skem odseku naše poklicne šole Franc Galjot je doma na Brni-kih. Že šest let je minilo, kar se je zaposlil v našem podjetju. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v predilnici I, kjer je delal kot čistilec strojev. »V osemletki sem se premalo učil, lahko bi bil boljši!«, mi je povedal. »Ko sem se zaposlil v našem podjetju, pa mi je bilo kmalu jasno, da se bom moral še marsičesa naučiti, če bom hotel napredovati na delovnem mestu. Vmes sem bil seveda leto in pol pri vojakih, po odsluženju pa sem prišel nazaj v predilnico. V lanskem letu se mi je torej ponudila prilika, da si dopolnim izobrazbo, ko je bil na naši interni poklicni šoli ustanovljen predilski odsek. Fant, to je prilika, sem si rekel. Brez kakršnih pomislekov sem se vpisal. Res mi ni žal, šolo obiskujem z veseljem in rad se odpovem prostim uricam, katere moram posvetiti učenju. Sicer pa dve leti ni dolga doba, eno leto sem uspešno že pustil za seboj. Pouk v šoli je dvoizmenski, ob prostih sobotah pa smo imeli v obratu prakso.« France je skromen fant in takoj se vidi, da mu n; do hvale. S svojo pridnostjo in resnostjo je izdelal I. letnik z odličnim uspehom. Tak je tudi na delovnem mestu in sodelavci ga imajo radi. France, kar tako naprej, obenem pa ti želimo veliko sreče ob izpolnitvi načrtov. R. S. Franc Galjot na delovnem mestu tržišču, se podjetje težko enači oziroma zaostane za svojimi vrstniki, ki ustvarjajo novosti ob kvalitetnem in načrtnem delu, kar pa zahteva poglobljeno strokovnost in specializaoijo na posameznih delovnih mestih. Za dobro in uspešno opravljanje delovnih nalog, pa so slehernemu proizvajalcu potrebne tudi delovne izkušnje. Dejavnost izobraževalnega centra v našem podjetju je usmerjena v glavnem na usposabljanje za tista delovna mesta, kjer ni ustreznih šol. Poleg priučevanja na delovnih mestih je pomembno tudi pridobivanje znanja na interni poklicni šoli. V šolskem letu 1970/71 smo imeli organiziran pouk in sicer: I. letnik predilski — za predil-skega podmojstra, I. letnik tkalski — za tkalskega podmojstra, II. letnik tiskarji — za tiskarja. Prvič kar obstaja poklicna šola, pa je bil letos organiziran predilski odsek. Vpisalo se je 14 učencev, vendar jih je 6 med letom izstopilo, 8 pa je šolo obiskovalo do konca šolskega leta in to 4 iz predilnice I, 4 pa iz predilnice II. V tkalski razred se je vpisalo 10 učencev, do konca šolskega leta pa so razred obiskovali le 4 učenci. V tiskarski razred so se vpisali 3 učenci in vsi trije uspešno končali. Pouk pri prediicih je potekal v dveh izmenah, da bi tako omogočili lažjo prisotnost vseh učencev zaradi večizmenskega obratovanja. Skupno s prakso je bilo na tem odseku predavanih 11 predmetov. Splošne predmete so učenci poslušali skupaj s tkalci, strokovne pa so imele ločene. Praksa je bila pri prediicih ob vseh prostih sobotah. Iz tega pa je razvidno, da so morali učenci tèga razreda ves prosti čas posvetiti le šoli, kajti le ob prostih sobotah so imeli tudi prost dostop do strojev in si tako vse intenzivno ogledati, kar je zahteval program prakse. Pri tem pa gre tudi velika zasluga inštruktorjem, ki so žrtvovali prost čas, da bi čim več pokazali mladim ustvarjalcem. Tkalci so imeli prakso v delavnici centra, kjer imajo v ta namen najboljše pogoje. Tiskarji so se izobraževali kot vajenci, katerim vajeniška doba poteče septembra. Imeli so prakso ravno tako ob sobotah. Trikrat na teden so Imeli pouk po 4 ure, ostale 4 ure pa so bili redno zaposleni. Pri prediicih je razred uspešno končalo 6 učencev, od tega je en učenec izdelal z odličnim uspehom, 2 s prav dobrim, 2 z dobrim in eden z zadostnim uspehom. Pri tkalcih pa je razred uspešno opravil samo en učenec. Ob zaključku šolskega leta so učenci dobili razredna spričevala o njihovem celoletnem uspehu. Učenci, ki so imeli iz posameznih predmetov pozitivne ocene, so opravljali na koncu leta zaključne izpite iz posameznih predmetov. Po končanem opravljanju zaključnih izpitov, so učenci prejeli spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu za predilskega podmojstra, tkalskega podmojstra — tiskarja. Učenci, ki so imeli iz posameznih predmetov negativno oceno, imajo v jeseni razredne popravne izpite iz teh predmetov, zatem pa še zaključne izpite. Učenec, z več kot dvema negativnima ocenama ne more opravljati popravnih izpitov in tako ne more končati razreda. Ravno tako tudi učenec, ki ima nezadostno oceno iz prakse, ne more uspešno končati razreda. Ob koncu šolskega leta je bila organizirana tudi enodnevna ekskurzija v Novo mesto, kjer so si učenci in predavatelji ogledali tekstilno tovarno »Novoteks«, samostan Pleterje, za prijetno razvedrilo pa je ostalo še nekaj ur kopanja v Dolenjskih toplicah. A. Blaznik Kako ravnamo z zaščitnimi sredstvi ? Na nočni izmeni 14. julija je nekdo iz plemenitlnice I izločil v sod za smeti: še neuporaben predpasnik iz tekača, skoraj nove gumijaste škornje, visoke zaščitne čevlje z rebrasto gumo in 4 vrečke mleka. Verjetno so odveč vsake besede, saj za tako ravnanje ni opravičila! Kako smo izpolnili osnovni plan v juniju (Nadaljevanje z 2. strani) enoto, s tem se je zmanjšalo število zaposlenih v tkalnici za 72 S 1. junijem je navijalnico ljudi, preje na križne cevke prevzela Plemenitilnici sta v mesecu ju-predilnica II v svojo ekonomsko niju dosegli sledeče rezultate: OBSEG PROIZVODNJE tra m« MESEČNA IZVRŠITEV 100,4 % 100,— % Plemenitilnica 1 108,4 103,3 Plemenitilnica II 83,- 83.1 KUMULATIVNA IZVRŠITEV 99,— 91,9 Plemenitilnica I 102,9 101,8 Plemenitilnica II 91,9 91,9 KVALITETA Plemenitilnica I (plan plemenitilniških napak 10 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: 8,3% Skupaj neregularnih tkanin: 8,7 % Plemenitilnica II (plan plemenitilniških napak 1 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: 1,05% Skupaj neregularnih tkanin: 20,8 % USLUGE Plemenitilnica I za plemenitilnico II: 285.927,5 m zunanje usluge 3.052,— Plemenitilnica II za plemenitilnico I: 165.571,— zunanje usluge 65.333,— PLEMENITILNICA I razpenjalno-sušilnega stroja. Ra- zen tega je precej tkanin orientirano na tisk. Tako je plem. I opravila za plem. II — 286.000 m uslug, vendar je še ostalo ca. 130.000 m tkanin, ki so sicer bile planirane, vendar jih zaradi svojih obveznosti plem. I ni mogla pravočasno izdelati. Opaža se, da kapacitete termofiksiranja ne bodo dopuščale večjega uvajanja sintetičnih tkanin, zato bo treba misliti na nabavo posebnega stroja za termofiksiranje, kar je v perspektivnem planu investiranja že predvideno. Obrat je izdelal 231.000 m uslug, od tega 65.000 za tuje stranke. V I. kvaliteti je bilo izdelano 79,2% gotovih tkanin, kar rti zadovoljivo. Mesečni osnovni plan je delovna enota močno presegla, kar je ugodno vplivalo na znižanje nedovršene proizvodnje. Tudi kumulativno so bile planirane količine realizirane. Presežen je bil tudi oper. plan, ki je bil le za ca. 90.000 m višje postavljen kot osnovni plan. Pripomniti pa je treba, da je bila takšna proizvodnja dosežena tudi s pomočjo nadurnega dela (2770 nadur), ker močno primanjkuje delovne sile, predvsem v kosmatilnici. Skupno primanjkuje za polni obseg obratovanja 19 delavcev. Popravila se je tudi kvaliteta in sicer je bilo izdelanih 91,3 % regularnih tkanin. Posebne težave pa so nastopile v izvozu, ki ni bil rokovno realiziran predvsem zaradi težav v strojni opremi. Za mesec julij je izdelan program, da se proizvodnja za izvoz spravi na tekoče stanje, vendar bo to neugodno vplivalo na količinsko izpolnitev planskih nalog. PLEMENITILNICA II Mesečni osnovni plan ni bil dosežen, istočasno pa tudi kumulativni proizvodni rezultati niso bili realizirani. Glavni vzrok za neizpolnitev plana je v tem, ker je primanjkovalo tkanin bombažnega tipa, zato se je forsiraia proizvodnja sintetičnih tkanin. Te n ... , . , pa zaradi termofiksiranja preko- i äZljlVOSt pri flOtrćUljčHl memo zasedajo kapacitete Artos prometti je Zelo Važna ! Nesreča zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov Svetislav Jovanovič je zaposlen na delovnem mestu »likalec« v plemenitilnici I. Pri nakladanju doke blaga (stojalo, naloženo z blagom, težko 400 kg) na hidravlični transportni voz, mu je krmilo voza s silo udarilo nazaj in ga zadelo na desno stran glave in mu poškodovalo uho. Komisija za obratne nezgode je ugotovila, da se je pripetila nesreča zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Hidravlični voz je bil pokvarjen zaradi izrabljenega mehanizma. Jovanoviču je pri nakladanju pomagala sodelavka, ki je držala krmilo. Jovanovič je hotel namreč z roko dvigniti ročico mehanizma, kar pa je bilo nepravilno, saj bi jo moral dvigniti z nogo. Vedel je tudi, da je hidravlični voz pokvarjen in bi moral njegovo okvaro sporočiti mojstru. Voz bi morali takoj po ugotovitvi okvare izločiti iz obratovanja. Komisija za obratne nezgode je izdala tudi opozorilo obratovod-stvu plemenitilnlce I, da morajo vodje izmen in mojstri delovnih skupin temeljiteje opravljati kontrolo delovnih naprav, da bodo bolje vzdrževane in tako ne bodo ogrožale varnosti delavcev. I. A. Sodeluj v Tekstilcu! Ali poznate stroje na katerih delate? Z današnjo slikovno uganko pričenjamo objavljati sirijo nagradnih kvizov, ki naj bi nadomestili nagradne križanke. Ob vsaki sliki so napisani trije odgovori, od katerih je eden pravilen. Odgovor, za katerega ste prepričani da je pravilen, obkrožite, in ko ste kviz rešili, ga izrežite in z napisnim imenom pošljite na uredništvo Tekstilca, najkasneje do 15. avgusta 1971. Upamo, da naloga ni pretežka. Clane kolektiva prosimo, da nam sporočijo svoje želje, če jim ta oblika ugaja. Veseli bomo novih predlogov, katere bomo z veseljem upoštevali. a) česalni stroj b) dvoj Una raztezalka c) mikalnik a) skobeljni stroj b) stružnica c) rezkalni stroj a) previjalni stroj b) prstančni stroj c) navijalni stroj Udeleženci izleta Tujke, ki se pogosto uporabljajo absurd — nesmiseln, neumnost, bedarija adaptacija — prilagoditi, prerediti, preurediti, popraviti, uravnati adekvaten — skladen s čim, ujemajoč se, enak čemu, prikladen, primeren adoptiran — posvojen, posinovljen adresa — napis, naslov; spomenica, izjava advokat — odvetnik, zagovornik afirmacija — trditev, zatrditev, potrditev, pritrditev, uveljavitev, podkrepitev, potrdilo, dokaz ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sindikalnemu odboru predilnice II za lepo darilo, posebno pa tovarišici Sonji Ječnik in vodji vlagalnice tovarišu Mihelčiču. Vsem sodelavcem želim še veliko zdravja in uspehov pri delu. Rozi Jakopič Obratovodji predilnice I in predstavnikom sindikata se lepo zahvaljujem za darilo in obisk na nevrološki kliniki. Ivan Mlinar Kranj, Gosposvetska 15 Popoldne smo se z gondolo in seveda potem še s sedežnico povzpeli na Golite nad Mozirjem. Pred nami se je odpiral čudovit razgled na dolino, na posamezne vasi in gozdove. V soboto, 19. junija je bilo jasno in je kazalo na lepo vreme, kar smo si želeli tudi udeleženci mladinskega izleta v Logarsko dolino. Naša prva postaja so bile Trojane. Ob krofih smo pregledali program našega izleta in že smo se peljali skozi Vransko v Šempeter v Savinjski dolini. Na du izmenjavali vtise, so bili ti vsekakor dobri, posebno pozorni pa smo bili na red in čistočo. V razgovoru z mladinskim aktivom te tovarne so nam povedali, da se ukvarjajo predvsem s športom, Po sproščenem enournem pogovoru smo se morali posloviti od prijaznih Celjanov in oditi v Gornji grad, kjer je bilo že pripravljeno izdatno kosilo. Rimska nekropola obeh straneh ceste so nas pozdravljale široke njive hmelja. Svojevrsten užitek pa je bil ogled Rimske nekropole (grobišča) v Šempetru. Grobnice, spomeniki in reliefi so postavljeni v neposredni bližini najdbišča, prostor pa obkroža živa meja iz oipres. Pot do Celja je bila sedaj kratka. V tovarni AERO sta nas že čakala dva vodiča in nam razkazala podjetje. Ko smo si po ogle- V nedeljo zjutraj nismo predolgo spali, saj so zato poskrbeli nekateri udeleženci izleta. Spet smo se morali posloviti od domačinov in že smo sedeli v našem avtobusu s ciljem: slap Rinka v Logarski dolini. Res, da je pot dolga, toda ob gledanju slikovite pokrajine je kaj hitro minila. Ko se pelješ po soteski Savinje, pozabiš na čas in dogajanje okrog sebe. Veličasten pa je pogled na sam slap Rinka. Hoteli pa smo si popolnoma ogledati izvir Savinje, zato smo prehodili še 45 minut na Okrešelj, ki je visok ca. 1800 m. Seveda pa nismo bili primerno oblečeni za ta podvig, da o ženskih čevljih sploh ne govorimo. Sicer je vrh Okrešlja že ves v zelenju, vendar je tu pa tam še najti sneg. Vreme nam je bilo vseskozi naklonjeno. Kljub težki poti na Okrešelj in nazaj, pa se naše razpoloženje ni spremenilo Na poti domov smo se ustavil: še v Velenju. Bili pa smo preveč utrujeni, da bi si natančno ogle dali to mesto. Toda že kratek sprehod po mestu se nam bo glo boko vtisnil v spomin. F. Hribar Izlet v Logarsko dolino