URADNI VESTNIK
OKRAJA PVUJ
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tiska Mariborska tiskarna, Maribor.
•URADNI VESTNIK« OKRAJA PTUJ Izhaja 14-dnevno. Oglasi po ceniku. Tek. račun pri NB Ptuj štev. 643-T-208 za naročnino in oglase.
PTUJ. 31. AVGUST 1957 ŠTEVILKA 7	Leto III.
Ceoi le Uevllkt le IO dio. Naročnina ta leta 1957 le 240 din. ra inozematvo 300 din. Uredništvo: Ptuj. OLO, Srbski trg I, telefon INO. Adimni* stradle ori ..Ptujikem tedniku". Plul, Lackova ulica 8. telefon Štev. 15«.
VSEBINA:
SKLEPI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
5.	Sklep o izvolitvi odbornikov Zbora proizvajalcev OLO Ptuj m odbornike Zbora proizvajalcev OLO Maribor.
6.	Sklep o izvolitvi odbornikov Okrajnega zbora OLO Ptuj za odbornike Okrajnega zbora OLO Maribor.
ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
10.	Odlok o čiščenju jarkov ob kmetijskih zemljiščih in travnikih na območju občine Cirkovce.
31.	Družbeni plan občine Cirkovce za leto 1957.
32.	Odlok o proračunu občine Cirkovce za leto 1957.
33.	Odlok o proračunu občine Desternik za leto 1957.
34.	Odlok o proračunu občine Juršinci za leto 1957.
35.	Odlok o proračunu občine Videm pri Ptuju za leto 1957.
38. Odlok o stanovanjski tarifi in razdelitvi najemnin na sklade v občini Ptuj.
37. Odlok o spremembi odloka pavšalne skočnine za plemenske bike v občini Ptuj.
Odloki Okrajnega ljudskega odbora:
Na podlagi 5. točko 72. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-89/52) ter 2. člena zakona o izvedbi priključitve odpravljenih občin in okrajev (Uradni list LRS, št. 25-119/57) je Zbor proizvajalcev na seji industrijske skupine, dne 29. julija 1957 in na seji kmetijske skupine
IZVOLIL:
za odbornike Zbora proizvajalcev OLO Maribor naslednje odbornike Zbora proizvajalcev OLO Ptuj:
Iz industrijske skupine:
1.	Berlič Marjana, direktorja Opekarne Ptuj:
2.	Černe Staneta, delavca Tovarne glinice, in aluminija Kidričevo;
3.	Ilec Jožeta, obrtnika iz Ptuja;
4.	Jere Alojzija, direktorja Tovarno volnenih izdelkov Majšperk;
5.	Klemenčič Martina, direktorja Panonije Ptuj;
6.	Kostanjevec Janeza, delavca Tovarne glin. in al. Kidričevo;
7.	Lorenčič Jožeta, delavca Gradisa Kidričevo;
H.	Maroh Angelo, delavko Piotarne Ptuj;
li Ozmec Gustava, uslužbenca Ormož;
!0. Šegula Jožeta,.delavca Tovarne glin. in al. Kidričevo;
11.	ing. Tonejc Staneta, uslužbenca Tovarne glin. in ai. Kidričevo;
12.	Verden Marijo, uslužbenko Vinarske zadruge Ptuj;
13.	Zajšek Martina, delavca Gradisa Kidričevo.
Iz kmetijske skupine;
I.	Dogša Jakoba, kmeta iz Središča;
2.	Jureš	Antona,	direktorja	KG
’odlehnik;
3.	Kegl	Franja,	direktorja	KG
Starše;
4.	Kumer	Janka,	uslužbenca	KG
■ vanjkovci;
5.	Kolenko Ivana,	uslužbenca	KG
Zavrč;
6.	Marini? Janka, kmeta Iz Dester-nika;
7.	Veselič Borisa, kmeta iz Ormoža.
Številka: 01/1-4288/1
Ptuj. dne 29. julija 1957.
Predsednik OLO Jože Tramšek 1. r.
Na podlagi 11. točke 69. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. člena zakona o izvedbi priključitve odpravljenih občin in pktajev (Uradni list LRS, št. 25-119/57) je Okrajni zbor na svoji seji, dne 29. julija 1957,
IZVOLIL;
za odbornike Okrajnega zbora OLO Maribor naslednje odbornike Okrajnega zbora OLO Ptuj:
1.	Arnuš Alojza, uslužbenca delavnice za popravilo Voz Ptuj, Rogoznica;
2.	Belšak Franca, ljudskega poslanca, Muretinci;
3.	Borko Fraripa, kmeta iz Središča;
4.	Bračič Mira, profesorja iz Ptuja;
5.	Bratec Rudija, direktorja Za-
6.	Brlek Ivana, kmeta iz Gradišča; družne mlekarne Ptuj;
8. Filipič Ludvika, cestarja Iz Pr-
7.	Dolenc Vinka, delavca Tovarne strojil, Medvedce;
8.	Filipčič Ludvika, cestarja iz Pršet ine;
9.	Geč Ivana, kmeta iz Gorišnice;
10.	Horvat Petra, kmeta, Muretinci;
11.	Holc Alojza, upravnika Poslovne zveze Ptuj;
12.	Jurič Janeza, kmeta iz Pleterje;
Odloki in sklepi obč.
30. Po 12. in 15. členu ter 2. točki 50. in 79. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. štev. 19-88/52), 2. točki 10. in 2. točki 24. člena Statuta občine Cirkovce. ter v zvezi s 3. in 8. členom Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLlTj, št. 46-428/51 in 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Cirkovce na svoji seji dne 26. decembra 1956 sprejel
O D I. O K
o čiščenju jarkov ob kmetijskih zemljiščih in travnikih na območju občine Cirkovce
1. člen
Da se zavarujejo kmetijska zemljišča in kulture pred poplavami ali zamočvirjenjem. se morajo vsi obstoječi odvodni In dovodni jarki ter kanali ob travnikih ali med njivami na
13.	Kancler Julko, upokojenko iz Ptuja;
14.	Kolar Ivana, logarja iz Stoperc;
15.	Kerbler Simona, učitelja iz Ptujske gore;
16.	Primc Franca, uslužbenca iz Ptuja;
17.	Petrovič Janeza, ljudskega poslanca Iz Ptuja;
18.	Pungračič Ivana, delavca iz Turškega vrha;
19.	Sever Jožefa, kmeta iz Loperšič;
20.	Satler Jožefa, kmeta iz Podlehnika;
21.	Sotler Jožeta, uslužbenca iz Ptuja;
22.	Sok Janeza, kmeta iz Vinta-rovcev;
23.	Slodnjak Martina, kmeta, Bod-
kovci;
24.	Stropnik Lojzko, podpredsednico OLO Ptuj;
25.	Tušek Stanka, uslužbenca iz Vinskih vrhov;
26.	Tramšek Jožeta, predsednika OLO Ptuj;
27.	Vogrinec Janka, uslužbenca Iz Ptuja;
28.	Vobič Ivana, uslužbenca iz Ptuja.
Številka: 01/1-4288/1
Ptuj, dne 29. julija 1957.
Predsednik OLO Jože Tramšek 1. r.
ljudskih odborov:
območju občine Cirkovce, ki so zasebna lastnina ali družbeno premoženje, ki jih ne upravlja uprava za vodno gospodarstvo, redno čistiti in vzdrževati.
2.	člen
Vse omenjene jarke morajo čistiti zasebni lastniki zemljišč in travnikov na katerih ali ob katerih so ti jarki alfgospodarske organizacije, ki s temi zemljišči (brez ozira na kulturo) gospodarijo kot z družbenim premoženjem. Prvo čiščenje se mora opraviti vsako leto v dobi zimskega mirovanja rastlin, t. j. do 30. aprila, v slučaju slabih vremenskih razmer pa do 31. maja.
3.	člen
Če lastnik oz. gospodarska organizacija ne opravi potrebnega vsakoletnega čiščenja do postavljenega roka, zaukaže čiščenje tajništvo občin-
skega ljudskega odbora — referat za komunalne zadeve s 15 dnevnim rokom in če se čiščenje v tem roku ne izvrši, se zaukaže čiščenje na stroške zamudnega lastnika, gospodarske organizacije ali organ, ki mu je zupano gospodarjenje s torni zemljišči z upravno odločbo.
Proti tej odločbi je dopustna pritožba v roku 15 dni po prejemu odločbe na. za komunalne zadeve pristojni upravni organ Okrajnega ljudskega odbora Ptuj .
4.	čien
Kršilce predpisov po 1. in 2. členu tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din. Upravno kazenski postopek vodi in izreka kazen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Svet za gospodarstvo, ^komunalne In Stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da lahko po potrebi predpiše navodila za izvajane tega odloka.
6.	člen
S tem odlokofn se razveljavi odlok ObLO Cirkovce o vzdrževanju jarkov — strug na zenjljiških površinah in zavarovanju obcestnih jarkov in cestišč, štev. 01/1-772/1-56 z dne 14. julija 1956.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku« okraja Ptuj.
Številka: 01/1-772/3-56
Cirkovce, dne 26. decembra 1936.
Predsednik ObLO: Janez Jurič 1. r.
31.
Po 15. členu'in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad. list LRS, št. 19-88/52),
3.	točki, 24. člena Statuta občine Cirkovce je Občinski ljudski odbor Cirkovce na svoji seji dne 14. julija 1957 sprejel
DRUŽBENI PLAN občine Cirkovce za leto 1957.
PRVL DEL
I.	Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1956 ter temeljne in gospodarske naloge za nadaljnji razvoj gospodarstva v letu 1957.
STRAN 28
URADNI VESTNIK OKRAJA PTUJ
Številka 7
1.
V	letu 1956 Jc znašal skupni družbeni proizvod 169,729.000 din, narodni dohodek pa 163,606.000 din.
V	letu 1957 naj bi se družbeni proizvod dvignil na 192,425.000 din, indeks 113,2, napjram letu 1956 in narodni dohodek na 182,974.000, indeks 111,8, napram letu 1956.
Večino družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo ustvarilo kmetijstvo kot najmočnejša gospodarska dejavnost, na katero odpade 86.2 % skupnega družbenega proizvoda. Ostale gospodarske dejavnosti bodo dosegle le 13,8 %.
Gospodarski razvoj v letu 1956 je v primerjavi z letom 1955 ostal skoraj na isti ravni. Delni padec je bilo čutiti predvsem v kmetijski proizvodnji, ki v letu 1956 ni dosegla ravni iz leta 1955, t. j. trav-ništvu in še nekaterih drugih poljskih pridelkih. V poljedelstvu pa se je povečal pridelek krompirja in koruze in to zaradi deloma večjih površin, deloma tudi večjega ha donosa predvsem pri krompirju zaradi ugodnih vremenskih prilik, ki je bil za celih 33,9 q višji po ha v primerjavi z letom 1955.
Po glavnih kulturah se je pridelek gibal takole:
Leto
ENOTA PŠENICE
"	S	,
1	&
5
o
3ECMEN
s
>
KORUZA
3
°
KROMPIR
m
o
Ì3
>
1955	q	16	3.766	14	6.356	15	555	15	7.320	150	1161
1956	q	14,7	3.841	14,6	6.731	13	656	16,1	7.549	173,9	139,271
Indeks
1956/55
105	118	103	110
Manjši pridelek nekaterih kultur v letu 1956 je posledica vremenskih neprilik. Predvsem v trav-ništvu, kjer je pridelke uničila in kvalitetno poslabšala poplava Polskave in njenih pritokov v mesecu maju in juniju.
V	kmetijski proizvodnji je bilo opaziti manjši zastoj, kjer je bilo manj organizirane borbe in naporov za uveljavljanje agrotehničnih in melioracijsko-vzdrževalnih ukre. pov, ki bi v gotovi meri zmanjšale posledice vremenskih neugodnosti, t. j. omejitev poplav na travniških površinah.
V	poljedelstvu je bilo opazili padeo uporabe umetnih gnojil pri zasebnem sektorju za 10 do 15 %. Vzrok padcu uporabe teh gnojil je bil ukinitev regresa in prehod na ekonomske cene teh gnojil.
Dvignila pa se je potrošnja uporabe zaščitnih sredstev za rastlinstvo za 20 %. Potrošnja uporabe kemičnih zaščitnih sredstev gre v glavnem za uspešnejšo zatiranje koloradskega hrošča. '	1 2 3
Kljub razdrobljenim kmečkim individualnim gospodarstvom in še nezadovoljivi proizvodnji pa so le ta gospodarstva bila sposobna, nuditi tržišču dokaj visoke količine tržnih viškov preko odkupa.
Preko KZ je bilo v letu 1956 odkupljenih v primerjavi s skupno bruto proizvodnjo 53 % vseh možnih artiklov kmetijske proizvodnje.
Denarni dohodki, ki so jih prejela kmečka gospodarstva od prodaje kmetijskih pridelkov, so se v primerjavi s skupno davčno obveznostjo gibali takole:
Dohodki od prodaje kmetijskih pridelkov zasebnega sektorja so znašali v letu 1956 123,638.000 din, skupne davčne obveznosti v letu 1956 pa 44,756.000 din ali 36,10 % od denarnih dohodkov.
Za investicije v kmetijstvu je bilo v letu 1958 izkoriščenih skupaj 6,919.660 din investicijskih sredstev, ki so se črpale iz naslednjih virov;
a)	splošni investicijski sklad .... 6,500.000 din
b)	amortizacijski in
investicijski skladi kmetijskih In zadružnih organizacij ............... 419.660 din
Skupaj «,919 860 din
V	letu 1956 je ostalo neizkoriščenega občinskega investicijskega sklada za gospodarski napredek vasi 1,687.000 din. Vzroke neizkori-ščenja navedenih sredstev je deloma pripisati zakasnelemu prilivu sredstev in pomanjkanju jasnih navodil o uporabi sredstev, ki so po zveznih predpisih določena za
.gospodarski napredek vasi.
2.
V	letu 1956 so se sečnje vršile le v gozdovih zasebnega sektorja, na katerega odpade 673 ha gozdnih površin, s planom možne sečnje 1634 m’1 lesa in izvršitvijo 1453 m’ ali 80 %.
V	gozdovih SLP, na katerega odpade 167 ha skupnih površin, se sečnja ni vršila.
Zraven navedenih količin pa je bild tudi nekaj nedovoljenih sečen, ki pa niso evidentirane. Gospodarjenje z gozdovi se predvsem v privatnem sektorju približuje zadovoljivi stopnji, saj lastnild gozdov vestno čuvajo svoje gozdno bogastvo in se omejujejo le na razredčevalna in očiščevalna gozdna dela ter posek izven gozdov.
V	letu 1956 se je na novo pogozdovalo 3 ha gozdnih zemljišč in uporabilo blizu 18.000 sadik s skupnimi stroški ca. 130.000 din.
3.
Kmetijske zadruge (vsega 3) so v letu 1956 napravile skupnega prometa 178,500.000 din ali za 22,700.000 din več kakor v letu 1955. Povišanje prometa se je pokazalo predvsem v odkupu In deloma tudi v trgovinah. Ta promet je zadovoljiv v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem v KZ Cirkovce In Lovrencu, dočim v KZ Sikole ta dejavnost ne teče v zadovoljivi meri, predvsem zadruga še vse do danes nima organiziranega ojikupa za živino. Kljub znižanju prometa pa so materialni stroški padli v odnosu na leto 1955 od 6,329.000 din na 2,989.000 din ali za 3,340.000 dlu dočim so se amortizacijski stroški pa zvišali napram letu 1955 le za
81.000	din, t. J. od 602.000 din na
683.000	din.
To zvišanje tunortizacije pa je nastalo zaradi novih nabav osnovnih sredstev — strojev.
Kljub doseženim uspehom na področju odkupa KZ, ki so bile v letu 1956 v stanju odkupiti 90
vseh tržnih viškov kmetijskih proizvodov, pa je čutiti še gotove pomanjkljivosti. Najuspešnejši je odkup krompirja in živine, dočim še obstoja cela vrsta artiklov, ki se sploh ne odkupujejo, n. pr. zelenjava, perutnina, deloma tudi sadje in drugo. Znaten problem pri odkupu povzročajo pomanjkanje skladišč, embalaže, pa tudi prevoza.
KZ Cirkovce kot ekonomska najmočnejša, pa tudi KZ Šikole, bosta pač morali slediti vzoru KZ Lovrenc, katera se je od povojnih let in v letu 1956/57 oskrbela potom Investicij in tudi drugih virov s sodobnimi poslovnimi lokali, trgovino, gostilno, upravnimi prostori. V letu 1956/57 pa bo še dogradila moderno strojno lopo z delavnicami, garažami za stroje in sušilnico za zdravilna zelišča.
V sestavu blagovnega prometa vrši svojo specifično nalogo gostinstvo in sicer 2 gostišči kmetijskih zadrug in 2 gostišči zasebnega sektorja. Gostinstvo na območju občine je v glavnem ostalo na nivoju, kot je bilo v letu 1955. Gostinske storitve v letu 1956 niso dosegale zadovoljiv uspeh, saj v dostih primerih niso nudile gostom vseh gostinskih storitev, kot bi jih navedena gostišča po vseh obstoječih predpisih sicer morala obvezno nudili, pri čemer je predvsem poudariti na te pomanjkljivosti pri zadružnih gostilnah.
4.
Obseg obrtne proizvodnje in obrtnih uslug je v letu 1956 napram letu 1955 padel, predvsem pri zasebnih ^brtnih delavnicah. Za stalno sta med letom prenehali 2 obrtni delavnici (sedlarske in-kolarske stroke) ter 1 obrtna delav-niča začasno (sedlarske obrti). Ta prekinitev navedenih obratov pri itak že majhnem številu obrtnih delavnic je bistveno vplivala na obseg proizvodnje. Povrh tega pa je šla v likvidacijo še 1 socialistična obrtna delavnica »Splošno mizarstvo« Lovrenc.
Nezadostna mreža obrtnih obratov in delavnic zlasti v strokah, ki v glavnem izvršujejo obrtne ' storitve za kmetijstvo in pri nekaterih drugih je vzrok, da so cene težile k stalnemu porastu. Posledica vsega tega je bila, da se ;e na področju občine razširilo šuš- j! marstvo, katerega usluge so ne- • kvalitetne. Vse to pa vpliva v do- | ločeni meri tudi na nivo življenj- f skega standarda prebivalstva.
II.	Izvršitev proračunskih dohodkov in Izdatkov v letu 1956 1.
Občinski ljudski odbor je v letu 1956 zbral od planiranih 12,269.000 1 din proračunskih sredstev 11,297.000 din ali 92,10 %. Ti dohodki so bili . doseženi iz naslednjih virov:
' 1
,	DOHODKI			
	Planiran do-	Realizir. do-	
Viri	hodek v letu	hodek v letu	%
	1956	1956	
Del prom. davka od vina In žganja	398.000		13.000	3,3
Del promet, davka od zasebnikov	575.000		878.000	65,3
Del prorač. prispevka iz dobička	770.000		—	—
Del dobička za občine ....	. —	545.000	—
Zemljarina 	i . •		1,064.000	113
Občinski prometni davek ...	,	410.000	621.000	151,4
Prometni davek od maloprodaje	. 180.000	—	
Del dohodnine od kmetijstva .	8	2,657.000	2,462.000	88
Občinske takse			174.000	51
Občinska doklada <<■>«.	,	5,899.000	5,945.000	100,8
Ostali dohodki .......	. 100.000	97.000	97,92
Vsega .	. 12,269.000	11,297.000	
Izhod dohodkov je nastal pri udeležbi prometnega davka od vina in žganja, ker letina za vina (na območju te občine pridejo v poštev le brajde) ni uspela, kakor tudi soudeležba na ostalih promef-nih davkih in soudeležbi na dobič-
ku. Proračunski Izdatki so se črpali v okviru proračuna po proračunskih dohodkih In so dosegli 91,10 % planiranih izdatkov.
Po posameznih službah so se izdatki črpali takole:
IZDATKI
Naziv- izdatkov		Planirano	Realizirano	%
Prosveta in kultura	— osebni	4,762.000	4,023.000	84,4
	— material.	1,779.000	1,774.000	
Socialno varstvo	— osebni	663.000	609.000	91,8
	— material.	—	—	—
Zdravstvena zaščita	— osebni	1,400.000	1,317.000	94
	— material.	—	—			
Državna uprava	—	osebni —	material.	2,010.000 453.000	1,913.000 451.000	95 99,5
Komunalna dejavnost	— osebni	—	—	—
	— material.	—		
Proračunska rezerva	— za inv.	—	—	—
	tn fonde			99,9
	— ostalo	1,202.000	1,201.000	
	Skupaj	12,269.000	11,297.000	92
Z navedenimi Izdatki pa je bil	letu 1956 tako, da >a niao neka
odredbodajalec v atanju pokriti v	večja bremena prenesla v lete
glavnem vaa naatale obveznosti v 1957.

3.
Sredstva skladov v letu 1956
Z družbenim planom občine so se v letu 1956 formirali tudi občinski samostojni skladi In sicer:
Iz navedanega prikaza je razvidno, da je v našem gospodarstvu najmočneje zastopano kmetijstvo ter bo v to panogo potrebno vložiti več sredstev že v letu 1957.
1.	Občinski cestni sklad . . .
2.	Občinski investicijski sklad .
3.	Sklad za stanov, izgradnjo .
4.	Stalni rezervni sklad ....
Izdatki od zgoraj navedenih skladov pa so se le minimalno črpali, razen cestnega sklada, iz razloga, ker so se ta sredstva začela v glavnem prilivati šele proti koncu leta, deloma tudi na začetku leta 1957.
Nadalje je bilo pomanjkanje jasnejših predpisov, predvsem pri investicijskem skladu, kakor tudi nabiranje znatnejših zneskov, s katerimi «bi bile sploh moči pričeti nujne investicijske oziroma stanovanjsko izgradnjo.
HI. Glavne smernice in smotri gospodarskega razvoja v letu 1957
V	letu 1957 pričenjamo prvo leto novega petletnega perspektivnega načrta v nadaljnjem razvoju nagega gospodarstva. Z ozirom na to je potrebno v okviru konkretnih lokalnih možnosti tako strukturo proizvodnje in potrošnje, ki bi naj uspešno vplivala na pospeševanje In ustvarjanje potrebnih material-nih pogojev za čim hitrejši ekonomski politični napredek, ki ga Postavlja tudi Zvezni družbeni plan v letu 1957.
V	to svrho bo potrebno v letu 1957 nuditi vse lokalne možnosti
Planirano	Realizirano	%
626.000	758.972	121,2
2,417.000	2,109.000	87,3
1,518.000	1,633.869	107,6
255.565	255.565	
in mobilizirati vse za hitrejši gospodarski razvoj, zlasti pa:
—	zvišanje življenjske ravni, to povečanje osebne potrošnje, predvsem delavcev in uslužbencev, ki Jim je redni zaslužek edini vir dohodkov za preživljanje, kakor tudi našega kmečkega prebivalstva;1
—	povečanje kmetijske proizvodnje pri individualnih gospodarstvih in obrtništvo na sploh;
—	smotrno in ekonomsko uporabljanje proračunskih sredstev in sredstev iz raznih skladov, ki bodo imeli najboljši učinek pri dvigu življenjske ravni prebivalstva.
I.	poglavje
V letu 1957 bodo nastopili ugodnejši pogoji pri gospodarski aktivnosti in v pričakovanju primerne letine. K temu bo pripomogla zlasti večja izbira in pod ugodnejšimi pogoji ter večja uporaba smotrnih semen In umetnih gnojil. Močnejša gospodarska dejavnost bo vplivala na povečanje skupnega družbenega proizvoda ter narodnega dohodka, ki se bo v povprečnih cenah in postavkah iz leta 1956 izražal takole:
1955	1956 .	1957
Družbeni proizvod skupaj v din	....	174,312.000	.	169,729.000	192,425.000	113,3
Družbeni proizvod na 1 prebivalca v din .	47.300	46.000	52.080	113,3
Narodni dohodek skupaj din		166,413.000	163,606.000	182,974.000	111,4
Narodni dohodek na 1 prebivalca v din .	45.300	44.340	49.800	111,4
V Indeksu:	1955	1956:55	1957:55	1957:^6
Družbeni proizvod skupaj . . .	100	97,3	110,4	113,2
Družbeni proizvod na 1 prebivalca	100	97,4	110,0	113,2
Narodni dohodek skupaj ....	100	98,4	110,0	112,3
Narodni dohodek na 1 prebivalca	100	97,8	110,0	112,3
\ •
Takšno gibanje družbenega proizvoda je posledica razvoja proizvodnje na glavnih področjih gospodarstva te občine.
Računa se, da se bo v letu 1957 znatno povečala kmetijska proizvodnja, ki predstvalja grlo celot-neSa gospodarstva v občini.
Od skupnega družbenega proizvoda odpade na kmetijsko, ki ga tvorijo v 'glavnem.
Zasebna kmetijska gospodarstva 166,000.000 din ali 86 %, ostalih
26,425.000	din ali 14 % predstavlja obrt, gostinstvo in KZ.
Družbeni proizvod se giblje po strukturni oceni iz leta 1956 takole:
	1955	1956 v din	1957
Industrija		.			
Kmetijstvo		145,000.000	166,000.000
Gozdarstvo	m	m—m		___
Gradbeništvo . . . t , , ,			
Promet	* • mmmm		
Trgovine	,		.	
Gostinstvo	. .	780.000	. 848.000	913.000
Obrt	> .	11,458.000	11,775.000	12,652.000
Kmetijske zadruge ....	. .	8.074.000	12,106.000	12,860.000
Gospodarstvo skupaj ....	100%	100%	100%
II. poglavje
3» Kmetijstvo in gozdarstvo
Kmetijska proizvodnja je v letu 1956 ostala v glavnem na ravni proizvodnje v letu 1955; računati je, da se bo le ta povečala za 4—5 %, upoštevajoče normalne vremenske prilike ter predvsem doslednejše agrotehnične ukrepe.
Povišanje pa je moč doseči s kvalitetnimi, priznanimi sortami semen in pravilno uporabo umetnih gnojil.
Za dosego povečanja kmetijske proizvodnje je potrebno podvzeti obsežnejše kmetijsko-tehničneukre-pe. Organizacijo kmetijsko pospeševalnih ukrepov bodo usmerjale kmetijske zadruge, v katere je vključenih 66% kmetijskih proizvajalcev.
Kmetijska proizvodnja KG socialističnega sektorja ni prikazana v tem družbenem planu, ker ima svoj sedež v Kidričevem, dočim ima na območju tukajšnje občine le dcL svojega premoženja.
V	poljedelstvu moramo povečati uporabo zdravega sortnega semena. Organizacijo primerne semenske službe lahko prevzamejo KZ, ker imajo za to vse pogoje. To so KZ Cirkovce, Lovrenc in Sikole.
Važna naloga, ki se postavlja tudi pred nas, je pravočasno in dosledno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar bo prav tako pripoomglo k povečanju kmetijske proizvodnje. Nujno potrebno je, da se bodo dosledno izvajali predpisi o uničevanju in zatiranju rastlinskih škodljivcev, kot so to koloradski hrošč in drugi. V ta namen se bodo KZ Cirkovce, Lovrenc in Ši-kole oskrbele z dovoljnim strojnim parkom, založile z zadostnimi količinami škropiv in organizirale škropilne ekipe, katere bodo izvrševale najmanj 3-kratno pravočasno škropljenje vseh krompirišč predvsem zasebnega sektorja in tudi ostalih sektorjev, v kolikor le-ti ne bodo zatiranje izvršili sami in pravočasno in učinkovito. V to svrho morajo zadruge dopolniti tudi svoj strojni park. V* letu 1956 zatiralna akcija ni bila zadovoljiva, zato je uspešnejšo akcijo pričakovati v letu 1957.
Uporaba umetnih gnojil je v letu 1956 padla zaradi ukinitve regresa in prilično visokih prodajnih cen teh gnojil. Kmetijske zadruge pa bodo s pravilnim tolmačenjem in agitacijo zagotovile zvišanje uporabe umetnih gnojil za 80—100% v primerjavi z letom 1956. Pri takem načinu dela bo potrebno kreditirati individualne kmetovalce-zadružnike.
Vinogradniška in sadjarska dejavnost na tukajšnjem območju občine ne uspeva, razen manjšega značaja brajdarjev-hibride ter te panoge kmetijstva kot take ne odobravamo niti za to panoge ne obstojijo kakšni idealnejši pogoji.
V	živinorejski proizvodnji se predvideva tudi v letu 1957 nadaljnja selekcija, predvsem pa povečanje plemenske rodovniške živine — plemenskih krav. V zvezi z izboljšanjem rodovniške živine in dvig kvalitete dobre živinoreje pa je dobra in kvalitetna krma — dobro travništvo.
Da na območju občine Cirkovce živinoreja ne napreduje s hitrejšim tempom, je vzrok slaba krmska baza. Večina vseh travniških in pašniških ' površin, L j. 90%, leži na zamočvirjenem polskavskem terenu. Vse te površine so potrebne osnovnih melioracijskih, pa tudi obsežnejših del. Da se temu vsaj delno in iz lokalnih virov danih možnosti odpomore, je Občinski ljudski odbor Cirkovce že izdal lokalne predpise o obveznem vzdrževanju In čiščenju jarkov ob kmetijskih zemljiščih in travnikih na območju občine, nadalje bo tudi predvidel vsaj minimalne zneske za najnujnejše primere vzdrževalnih del na glavnih potokih Polskava, Devina, Črnec in drugi. Na vseh teh travnikih v veliki meri raste kisla krma, vsled česar je tudi v letu 1957 učinkoviteje nadaljevati apnenje in gnojenje travnikov s hlevskim gnojem kakor tudi s primerno uporabo umetnih gnojil.
V	svrho nadaljnjega in temeljitejšega razvoja živinoreje bo občinski ljudski odbor tudi zgradil in uredil primerno in sodobno osem 2-njevalnco v lastnih zgradbah ter na splošno željo prebivalstva in dejansko potrebo organiziral občinsko veterinarsko službo — imenoval veterinarja.
Gornji ukrepi so potrebni glede na obolelost in jalovost goveda ter glistavost konjev, kot so to pokazali zadnji preventivni pregledi v živinoreji.
Gozdovi na območju občine zavzemajo 1« manjše površine in sicer 673 ha gozdov zasebnega sektorja in 167 ha SLP, kar zavzema 11 %.
V	letu 1957 se predvideva v gozdovih zasebnega sektorja, na katerega odpade 673 ha gozdnih površin, posek za 1792 m* lesnih mas. V gozdovih SLP se posek v letu 1957 ne predvideva. Ta posek ner kako pokriva letni prirastek, ker kmetovalci smotrno čuvajo že Itak majhne gozdne površine.
Pogozditve bodo izvršene v letu 1957 v temle obsegu: v gozdovih SLP 2 ha — 12.000 kom. sadik.
V	gozdovih zasebnih sektorjev 1 ha — 6000 sadik s skupnimi predvidenimi stroški 125.000 din. Istočasno se bodo izvršila manjša dela — čiščenje gozdov In Izpolnitve v predvidenem znesku 100.000 din.
7,a vzdrževanje gozdnih -cest na področju občine bo porabljeno v letu 1957 250.000 din. S temi sredstvi se bodo izvršila vzdrževalna dela na ca. 10—15 km gozdnih cest.
Vsa gozdno-tehnična kakor tudi gojitvena dela iz sklada za obnovo gozdov se bodo vršila pod nadzorom okrajne gozdarske službe.
III.	poglavje
Kmetijske zadružne organizacije
Kmetijske zadruge bodo v letu 1957 svojo gospodarsko aktivnost povečale na vseh področjih, predvsem pa v odkupu kmetijskih pridelkov (poljskih pridelkov, živine in drugih). Skupni blagovni promet se bo povečal od lanskoletnih 178.500.000 din na 192,000.000 din ali za 8 %.
Bruto promet pri posamez iVi kmetijskih zadrugah se trblic takole:
Celotni promet v din Planiran promet
1955	1956	_	1957
Cirkovce	60,300.000	65,500.000	70,000.000
Lovrenc	62,700.000	79,000.000	85,000.000
Šikole	32,800.000	34,000.000	37,000.000
Skupaj 155,800.000 178.500.000	192,000.000
Na trgovino industrijskega in reprodukcijskega blaga ter na odkup je že v letu 1956 odpadlo BO "/o celotnega prometa na KZ. Ta dejavnost preko KZ pa se v 1. 1957 predvideva še za nadaljnja 2—3% zvišanja, tako da bo na ostalo dejavnost odpadlo le 7 "/„ skupnega bruto prometa.
V	trgovinah KZ pa se še zmeraj nahaja stari inventar in ta deloma last celo starih zasebnih lastnikov. Ta inventar je dotrajal in ga bo potrebno nadomestiti s sodobnejšim in lastnim.
KZ pa bodo morale svojo dejavnost preusmeritvi oziroma usmeriti tudi na ostalo dejavnost. Se v letu 1957 je pristopiti k začetnemu organiziranju uslužnostnih gospodarskih dejavnosti, predvsem ustanavljanju obrtnih obratov, kakor tudi izvrševanju obsežnejših ; uslug z družbenimi proizvajalnimi sredstvi.
Zadruge razpolagajo danes že z 2 traktorjema, 3 prikolicami, veči-mi različnimi traktorskimi priključki (plugi, branami, kosilnicami in drugimi), 5. večjimi mlatilnicami, 2 motornima prevoznima škropilnicama, 6 motornimi prevoznimi zaprašilnicami, izruvači krompirja, trierji in raznimi drugimi kmetijskimi stroji. Kljub navedenemu strojnemu parku pa je še vsaj točasno čutiti pomanjkanje teh strojev ter je potrebno stremeti še za nadaljnjo izpopolnitvijo strojnega parka.
Nadaljnje naloge KZ so obsežne. Izvršile pa jih bodo le z dobro organizacijo in metodo dela, katero se mora vsekakor izboljšati od prejšnjih let, ker bo le tak način dela KZ odločilnejc vplival na pospeševanje kmetijske proizvodnje na privatni in družbeni osnovi.
V	ta namen bodo Kmetijske zadruge morale podvzeti še naslednje ukrepe:
—	pričeti z reorganizacijo kmetijske proizvodnje in jo usmerjati v napredno poljedelstvo in trav-ništvo in živinorejo kot glavne panoge kmetijstva in gospodarstva na območju občine sploh ;
—	za izboljšanje živinoreje posvetili vso skrb vzreji in nabavi plemenjakov v oddaljenejših naseljih, oziroma skrbeti za uspešno organizacijo plemenilnih postaj;
—	zaradi dviga mlečne proizvodnje in izbire boljše kakovosti goveje živine bo potrebno uvesti in vršiti uspešnejšo mlečno molzno kontrolo:
—	uspešno vršiti borbo za povečanje ha donosov v poljedelstvu. V ta namen je pomagati kmetovalcem s strokovnimi nasveti, jim nuditi semensko blago, umetna gnojila in v to svrho dati na razpolkgo vsa možna kreditna sredstva;
—	zagotoviti je potrebno organizacijo doslednega odkupa in prodaje Vseh kmetijskih pridelkov;
—	pristopiti k osamosvojitvi nekaterih nekmetijskih dejavnosti kmetijskih zadrug, predvsem trgovin in gostiln;
— Kmetijska zadruga Sikole mora pristopiti k izboljšanju kadrovskega vprašanja, predvsem v upravi in knjigovodstvu;
— Kmetijski zadrugi Cirkovce in Sikole naj pristopita k imenovanju upravnikov;
— Urediti vprašanje članstva KZ, ki je omejeno na preozek krog kmečkih gospodarstev in je stanje nezadovoljivo.
IV.	poglavje
Obrt
Celotna obrtna dejavnost na območju občine je zelo slabo razvita ter ne zadostuje vsem zahtevam potrebnih uslug prebivalstva.
Na območju občine deluje ena delavnica socialističnega sektorja (v likvidaciji),
2 zadružni obrtni delavnici,
16 obrtnih delavnic privatnega sektorja.
V občini odpade na eno obrtno delavnico 210 prebivalcev. Po posameznih strokah je stanje obrtnih delavnic sledeče:
Socialistični sektor in obrtne zadruge:
1 mizarska delavnica — socialistični sektor;
1 čevljarska obrtna delavnica — obrtna zadruga;
1 kovaška obrtna delavnica — obrtna zadruga.
Zasebne obrtne delavnice:
kovači 2 kolarji 1 čevljarji 3 mizarji 2 mehaniki 1 sedlarji 1 mlinarji 1 mlatilničarjl 3
Stanje obrti je nezadovoljivo predvsem, ker so navedeni obrtniki vsi v glavnem že stari. Nadalje med navedenimi strokami ni zaslediti niti krojaške, šiviljske, brivsko-frizerske, pleskarske stroke in drugih. Razumljivo je, da se je pri takem stanju razpaslo šušmarstvo.
ObLO oziroma pristojni svet za gospodarstvo si je zadal nalogo, da bo stanje že v letu 1957 deloma izboljšano. Tako bo na predlog delovnih kolektivov Čevljarske zadruge Lovrenc, Mizarstvo Lovrenc in Kovinskih delavnic Cirkovce izvršeno tuzioniranje teh delavnic ter formiranje novega obrtnega podjetja, katero bo imelo v svojem sestavu še vse ostale, do sedaj pogrešljive obrtne dejavnosti. Nadalje bodo formirane obrtne delavnice zasebnikov, še kovaška, mizarska, pleskarska in gradbena.
Za uspešno razširitev te dejavnosti primanjkuje predvsem lokalov. Za rešitev vprašanja obrtnih lokalov pa bi bila potrebna večja investicijska sredstva, katerih pa za enkrat še ni mogoče v večji meri investirati.
V.	poglavje
Gostinstvo In turizem
Obseg gostinskih storitev se bo v letu 1957 zvišal za 9 % nasproti letu 1956.
Gostinska mreža na območju občine je sicer zadovoljivo razvita, gostinske storitve izvršujejo na območju občine 4 gostišča, in sicer 2 gostišči KZ in 2 zasebni gostišči.
Z doslednimi ukrepi v letu 1957 bo potrebno doseči, da bo kvaliteta gostinskih storitev boljša. Obrate, predvsem zadružna gostišča, bo potrebno pripraviti, da bodo nudili, gostom poleg kvalitetnih alkoholnih pijač tudi mrzla in topla jedila na sodoben in kulturen gostinski način.
Poudariti pa je tudi iz estetskega in turističnega vidika na olepšanje naselij — hiš, cest, nasadov in le-potičnega drevja in grmičevja ter malih asanacij za odstranitev marsikaterih odpadnih voda, ki se ponekod prelivajo preko ceste. Za lepo ureditev in estetski izgled naselij ima območje občine s strnjenimi naselji vse pogoje.
VI.	poglavje Investicije
V	letu 1956 se investicijska sredstva skladov razen cestnega sklada niso trošila, ker so le ta pozno dotekala in bila manjšega značaja.
V	letu 1957 pa se bodo ta sredstva začela črpati, ker bo le teh nekaj več na razpolago kot v letu 1956.
V	občinskem investicijskem skladu v letu 1957 je na razpolago
3.747.000	din s tem, da se bodo po posebnih predpisih lahko uporabljala lanskoletna blokirana sredstva. Od teh sredstev se bo uporabilo 690.000 din kot proračunski dohodki na udeležbi na investicijskem skladu, brez obveze vrnitve, in 900.000 din kot posojilo za proračun za negospodarske investicije.
500.000	din in ostali znesek se bo uporabil za adaptacijo in ureditev plemenilne postaje v Cirkovcah in druge investicije, kar bo določeno s posebnim odlokom.
Ostale investicije, ki jih bodo najele KZ, se bodo črpale Iz zveznih oziroma republiških investicij-skih sredstev. (Traktor s prikolico in priključki ter ostali kmetijski stroli.)
,'ditni sklad za zidanje stano-vanjskih hiš bo znašal v letu 1957 1,V,'5.000 din in sredstva sklada iz leta 1956 1,633.869 din, kar znaša skupaj 3,408.869 din. Ta sredstva se bodo v letu 1957 uporabila kot posojilo za stanovanjsko izgradnjo. Uporabo sredstev kreditnega sklada se določa s posebnim programom, ki ga potrdi občinski ljudski odbor.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE CIRKOVCE ZA LETO 1957
Da bi se dosegel gospodarski razvoj predviden s tem družbenim planom za leto 1957 sc predpisujejo poleg ekonomskih Instrumentov, ki so določeni z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim pianom za leto 1957 še tl-le ekonomski ukrepi:
VII.	poglavje
Amortizacija
Obrtna podjetja in obrtne delavnice bodo obračunavale amortizacijo za leto 1957 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Gospodarske organizacije iz prejšnje točke morajo plačevati
polni znesek predpisane amortizacije.
VIII.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 6 % na leto, če ni v tem poglavju drugače določeno.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2 % na leto za:
a)	Splošne kmetijske zadruge,
b)	novo ustanovljena obrtna podjetja in delavnice, ki so šele v prvem letu rednega obratovanja.
2.
Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarske organizacije se plačujejo po stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti.
3.
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo gospodarske organizacije, navedene pod 1, so dohodek občinskega investicijskega sklada.
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge, gredo v njihov investicijski sklad.
IX.	poglavje
Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
Obrtne delavnice, ki zaposlujejo do 10 delavcev oziroma ne preko 30 delavcev in uslužbencev, odnosno ki ne dosegajo preko 20 milijonov din letnega prometa, bodo v letu 1957 obračunavale svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku.
2.
Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora.
Pavšalni znesek Iz prejšnje točke tega poglavja gre v občinski proračun, razen obresti od osnovnih sredstev, ki so dohodek občinskega investicijskega sklada in ustreznega prispevka za stanovanjski fond.
Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora lahko obrtni delavnici oziroma gostilni s pavšalnim obračunom poveča ali zmanjša letni pavšalni znesek, če se med letom bistveno poveča ali zmanjša celotni dohodek.
X.	poglavje
Občinska doklada
1.
Po določilih XXII. poglavja, 2. točke zveznega družbenega plana in« XVIII. poglavja republiškega družbenega plana za leto 1957 bodo zasebni davčni zavezanci, ki imajo dohodke o4 kmetijstva, plačali občinsko doklado, ki znaša za področje obCinè 5 % katastrskega dohodka da žeVnljlšč.
Za celotno območje občine Cirkovce se določi stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva 5 %.
2.
Stopnja občinske doklade na dohodnino od obrti, samostojnih poklicev in premoženja znaša 5 % od davčne osnove.
3.
Občinska doklada je dohodek občine.
Od 3 % obvezne občinske doklade na dohodke od kmetijstva gre
v proračun občine 45 % in v občinski investicijski sklad 55 % občinske doklade.
2 % zvišane občinske doklade gre v celoti v proračun občine.
Občinska doklada od obrti, samostojnih poklicev in premoženja gre v celoti v proračun občine.
XI.	poglavje
Občinski prometni davek in občinske takse
Občinski prometni davek se bo v letu 1957 pobiral po določbah odloka o uvedbi občinskega prometnega davka (Uradni vestnik okraja Ptuj, štev. 12-65/56).
Občinske takse se bodo pobirale po odloku občinskega ljudskega od-'oora, ki bo naknadno izdan. Dokler ne bo izdan ta odlok, se uporablja odlok OLO Ptuj o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka.
XII.	poglavje Skladi
1.
Občinski investicijski sklad
V	občinski investicijski sklad se stekajo sredstva, kakor jih to določata zvezni družbeni plan, drugi Predpisi in ta družbeni plan.
Sredstva občinskega investicij--kega sklada se bodo uporabljala '' skladu s predpisi Zveznega izvrš-sga sveta in po smernicah za da-pnje investicijskih posojil iz ob-nskega investicijskega sklada, ki b bo občinski ljudski odbor izdal re-ebnim odlokom.
2.
Cestni sklad
V	občinski cestni sklad se stekajo sredstva, kakor to določa zvezni in republiški družbeni plan in drugi Predpisi.
Sklad opravlja svet za gospodarstvo, odredbodajalec je tajnik ob-‘•’-skega ljudskega odbora.
Tretji del
DENARNA SREDSTVA OBČINE CIRKOVCE IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV Proračunska sredstva
1.
V letu 1957 bodo znašala proračunska sredstva občinskega ljudskega odbora Cirkovce 13,725.000 din.
Sredstva po prejšnjem odstavku so zagotovljena iz naslednjih virov:
1.	proračunski prispe- din
vek iz osebnih dohodkov ............... 413.000
2.	proračunski prispe-
vek od plač pavša-liranih podjetij . .	,	—
3.	zemljariria	. . . - .	950.000
4.	del dohodnine od
kmetijstva	....	3,712.000
5.	del dohodnine ostalih
zavezancev	....	420.000
6.	občinska doklada za
dohodke od kmetijstva ............... 4,050.000
7.	občinska doklada od
obrti, svobodnih poklicev In premoženja	16(TOOO
8.	del prometnega davka od vina in žganja	10.000
9.	del prometnega davka od privatnikov .	920.000
10.	občinski prometni
davek .*....	620.000
11.	občinski prometni
davek od maloprodaje ................. 390.000
12.	občinske takse . .	170.000
13.	razni ostali dohodki	100.000
14.	dopolnilni dohodek od sečnje in prodaje
lesa ................. 220.000
15.	20 % sredstev iz občinskega inv. sklada	69° "''7
16.	Posojilo iz občin-- skega investicijskega
sklada za negospodarske investicije .	900.000
2.
Občinski stanovanjski sklad bo znašal v letu 1957 3,388.869 din in se bo natekal iz naslednjih virov:
Iz gozdarstva ....	din 589.000
od družbenih organizacij in ustanov . . .	270.000
od pokojnin ....	540.000
od proračun, ustanov	560.000
od tega: 10% za Republiški sklad 195.000 din prenešena sredstva iz leta 1956			758.972
Skupaj .	.	3 388.869
3.
Cestni sklad občine Cirkovce bo znašal v letu 1957 1,478.972 din in bo ugotovljen iz naslednjih virov:
1.	30% taksa na kmečke
vozove................ 720.000
2.	prenešena sredstva iz
leta 1956	........... 758.072
Skupaj .	.	1 478,572
4.
Sklad za štipendije bo znašal v letu 1957 110.000 din Sredstva se bodo dotekala iz dotacij iz proračuna.
XV. poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957 dalje In se objavi v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«.
Številka: 01/1-671/1.
Cirkovce, dne 14. julija 1957.
Predsednik ObLO Janez Jurič 1. r.
32.
Na podlagi 12. in 16. člena ter 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19-88/52) .ter 1. In 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur.
1.	FLRJ, št. 13-126/56), je Občinski
ljudski odbor Cirkovce na svoji seji dne 14. julija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Cirkovce za »-ib J957
1.	člen
Proračun občine Cirkovce za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega :
din
I. Proračun občine
z dohodki v znesku 13,725.000 in izdatki v znesku 13,725.000
II,	Predračun proračunskih skladov
i dohodki v znesku 1,478.972 • izdatki v znesku 1,588.972 in presežkom izdatkov v znesku .	110.000
III.	Stalni rezervni sklad
z dohodki v znesku 1,124.422
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih proračunskih skladov v znesku 110.000 din, se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da v okviru kredita, ki 'e določen za dotacije družbenim organizacijam in društvom, dodeljuje te dotacije tem organizacijam in društvom.
4.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do višine 100.000 din.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objavo V »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se od 1. janua’ 1P57 dalje.
Številka: 01/1-548/2.
Cirkovce, dne 14. julija 1937.
Predsednik ObLO
Janez Jurič 1. r.
3.
bid za stanovanjske izgradnje
Sklad za stanovanjske Izgradnje le samostojna pravna oseba. Sklad upravlja poseben upravni odbor, ki le imenovan od občinskega Ijud-sls;ega odbora.
V ta sklad se stekajo sredstva po zakonu o stanovanjskem prispevku ln drugih predpisih.
4.
Sklad za štipendije
Ustanovi se sklad za štipendije, ^|,ga upravlja komisija za štipendije, kateremu se dodeli Iz proračuna občine Cirkovce dotacija v znesku 110.000 din.
XIII. poglavje
"eenešena sredstva investicijskega sklada v proračun občine
1.
*z sredstev občinskega investicij-sklada, ki se ne smejo po veljavnih predpisih uporabiti v Jetu 1957, se prenese 20 % v proračun občine kot proračunski do-nodek, 800.000 din pa kot posojilo.
2.
Prenešena in posojena sredstva P° prvem odstavku tega poglavja :e uporabijo v glavnem za negospodarske investicije.
Skupaj dohodki . ,	13.725.000
2.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE CIRKOVCE ZA LETO 1957 — OBČINSKEGA PRORAČUNA
Porabljena sredstva iz prejšnjega razdelka se bodo razdelila takole:		Del	Dohodki	Znesek
1.	administrativni del proračuna .... 2.	negospodarske investicije 	 3.	dotacije ... 1 « 4.	obveznosti garancij 5.	proračunska rezerva .	din 12,350.767 900.000 210.000 264.233	1. Dohodki iz gospodarstva 2.	Dohodki od prebivalstva 3.	Dohodki uradov in ustanov 4.	Ostali dohodki 5.	Sredstva iz posojil	1,363.000 10,672.000 790.000 900.000
Izdatki . .	13,725.000		Skupaj dohodki 13.725.000
			
XIV. poglavje Sredstva skladov		Del	Izdatki	Znesek
Občinski investicijski	sklad bo	1. Prosveta in ljudska kultura	6,037.767
znašal v letu 1957 4,169.000 din in bo zagotovljen iz uostednjU1 virov: ,	din
1.	55% občinska doklada
(od obv. 3)	.... 1,820.000
2.	45%. od taks za proizvodnjo .................. 200.000
3.	50% od zveznega davka od obrti ....	20.000
4.	obresti od osnovnih
sredstev ................. 20.000
5.	prenešena sredstva iz
leta 1956	.	. . . . 2.109.000
Skupaj investicijski
sklad pred omejitvami 4,169.000
Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo
I
Državna uprava Komunalna dejavnost Investicije družben, standarta Dotacije:
proračunskim skladom družbenim organizacijam
9. Obveznosti po posojilih in garancije
10. Obveznosti po proračunu in proračunska rezerva
2.
3.
5.
6.
7.
8.
110.000
100.000
1.250.000
1.900.000
3.133.000 30.000
900.000
210.000 264.233
Skupaj izdatki 13,725.000
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNSKIH SKLADOV PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNSKIH SKLADOV »]
		Dohodki		
Zap. štev.	Proračunski sklad	dotacije lastni za.kritf primanjkljaja	Skupaj	Izdatki •
1.	Sklad za štipendije	— 110.000	110.000	110.000
2.	Občinski cestni sklad	1,478.972	—	1,478.972	1,478.972
	Skupaj	1,478.972 110.000	1,588,972	1,588.972
PREGLED DOHODKOV STALNEGA REZERVNEGA SKLADA
D o h o d k 1 :
6% obvezna rezerva Iz leta 1955	255.565
Ostanek presežka proračunskih
dohodkov iz leta 1955	868.875
Dohodki
Zap. štev.	Proračunski sklad	dotacije lastni za krit:ia lastni primanj_ kljaja	' l •i	Izdatki
1.	Sklad za štipendije	—	400.000	400.000	400.000
2.	Občinski cestni sklad	1,167.000 60.000	1,227.385	1,227.385
	Skupaj	1,167.385 460.000	1,627.385	1,627.385
PREGLED DOHODKOV STALNEGA REZERVNEGA SKLADA
D oh o d k I :
6% obvezna rezerva	319.732	1
Ostanek presežka proračunskih	f
dohodkov iz leta 1955	8.568	l
Skupaj	1,124.422
<
33.
Na podlagi 12. in 16. člena ter 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Destemik na svoji seji dne 2. julija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Desternik za leto 1957
1.	člen
Proračun občine Desternik za leto s posebnimi prilogami obsega:
din
I. Proračun občine
z	dohodki	v	znesku	19,810.000
z	Izdatki	v	znesku	19,810.000
II. Predračune proračunskih skladov: z	dohodki	v	znesku	1,167.385
z	izdatki	v	znesku	1,627.385
s presežkom izdatkov 460.000
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih proračunskih skladov
v znesku 460.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da v okviru kredita, ki je določen v proračunu za dotacijo družbenim organizacijam in društvom, dodeljuje dotacije posameznim družbenim organizacijam in društvom po ugotovljenih potrebah.
4.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do višine 200.000 din.
5.	čl'en
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje.
Številka: 01/1-79/9-57.
Desternik, dne 2. julija 1957.
Predsednik ObLO Janko Marinič 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE
Skupaj	328.300
34. Na podlagi 12. in 16. člena ter 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, štev. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Juršinci na svoji seji dne 20. junija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Juršinci za leto 1957
1. člen
Proračun občine Juršinci za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega:
I. Proračun občine z
dohodki v znesku 19,250.300,— z izdatki v znesku 19,250.300,—
II. Predračun proračunskih skladov z dohodki z izdatki
presežek izdatkov
540.000 — 1,468.000.— 928.000,—
2.	člen
Presežki Izdatkov nad dohodki v predračunih proračunskih skladov v
znesku 928.000 din se krije z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Za prgračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je poobla-Jfcen, da v okviru kredita, ki je določen v proračunu za dotacije, to po ugotovljenih potrebah dodeljuje posameznim družbenim organizacijam in društvom.
4.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je poobla- • ščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do višine 200.000 din.
m
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«. 1 Uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje.
Številka: 01/1-604/57
Juršinci, dne 29. junija 1957.
Predsednik ObLO:
Ivan Toplak 1. r.
PREGLED- DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE JURŠINCI ZA
LETO 1957 — OBČINSKEGA PRORAČUNA
DESTERNIK ZA LETO 1957 — OBČINSKEGA PRORAČUNA
Del	Dohodki	Znesek
1.	Dohodki iz gozdarstva	208.000
2.	Dohodki od prebivalstva	19,202.000
3.	Dohodki uradov in ustanov	—
4.	Ostali dohodki	400.000
Skupaj dohodki 19,810.000
Del	Izdatki	Znesek
1.	Prosveta in ljudska kultura	6,878.320
2.	Socialno skrbstvo	2,740.000
3.	Zdravstveno varstvo	3,430.000
5.	Državna uprava	3,911.000
6.	Komunalna dejavnost	—
7.	Negospodarske investicije	—
8. Dotacije:
proračunskim skladom	460.000
družbenim organizacijam	1,075.000	1,535.000
9. Obveznosti po posojilih, in gar ancije
10. Obveznosti po proračunu in proračunska rezerva	915.680
Del	Dohodki		Znesek
1.	Dohodki iz gospodarstva		180.000
2.	Dohodki od prebivalstva		18,392.000
3.	Dohodki uradov in ustanov		
4.	Ostali dohodki		678.300
5.	Sredstva Iz posojil		—
		Skupaj dohodki	19,250.300
\			
Del	Izdatki		Znesek
1.	Prosveta in ljudska kultura		7,753.700
2.	Socialno skrbstvo		1.718.000
3.	Zdravstveno varstvo		4,000.000
5.	Državna uprava		4.141.600
8.	Dotacija: proračunskim skladom družbenim organizacijam	928.000 70.000	998.000
9.	Obveznosti po posojilih in garancije		120.000
10.	Obveznosti po proračunu in proračunska rezerva		519.000
'hegled dohodkov in IZDATKOV PREDRAČUNOV PRORAČUNSKIH
	•	SKLADOV			
		Dohodki			
1 to			dotacija	•r->	♦-»
	Proračunski sklad	lastni	za kritje prtmanj-	a 5	CO •0 N
	-		kija ja	VI	
t.	Sklad za štipendije	—	228.000.	228.000	228.000
	Občinski cestni sklad	540.000	700.000	1,240.000	1,240.000
		Skupaj 540.000	928.000	1.468.000	1,468.000
pregled dohodkov stalnega rezervnega sklada
Dohodki:
® odst. obvezna rezerva iz leta 1955	283.000 din
Ostanek presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955	765.000 din
Skupaj 1,048.000 din
II. ZBIRNI PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PREDRAČUNOV PRORAČUNSKIH SKLADOV
> «j;	Proračunski skladi 0. S		Dohodki m ] lil		O.	| Izdatki
1. Sklad za štipendije	•	—	600.000	600.000	600.000
2. Občinski cestni sklad		686.000	500.000	1,186.000	1,186.000
	Skupaj	686.000	1,100.000	1,786.000	1,786.000
lil. PREGLED DOHODKOV STALNEGA Dohodki: 6 odst. obvezne rezerve iz leta 1955		REZERVNEGA SKLADA 596.876			
Ostanek presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955				915.759	
			Skupaj 1,512.635		
35. Na podlagi 12. in 16. člena ter 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev 19-88/l52) ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. Ust FLFtj, štev. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Videm pri Ptuju na svoji seji dne 29. junija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Videm pri Ptuju za leto 1957
1.	člen
Proračun občine Videm pri Ptuju za leto 1937 s posebnimi prilogami obsega:
I. Proračun občine
z dohodki v znesku 38,493.000,— z izdatki v znesku 38,493.000,— n. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 686.000,— z Izdatki v znesku 1,786.000,—
2.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki v Pfedračunih proijčunsklh skladov v
znesku 1,100.000 din se krije z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da v okviru kredita, ki je do-določen v proračunu za dotacije, dodeljuje po ugotovljenih potrebah dotacije posameznim društvom in društvenim organizacijam.
4.	člen
Za proračun pristojni svet občinskega odbora je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do višine 200.000 din.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje.
Številka: 01/1-189/8
Videm, dne 29. junija 1957
Predsednik ObLO: Ignac Purg I. r.
1,320.000
150.000	1,470.000
‘	786.000
' 742.000
38,493.000
36.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52), 24. člena Statuta občine Ptuj, 16., 21., 45., 45.a, 69. do 77. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, štev, 29-334/54) in priloge I/A-2/X in priloge I/B-2/III zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-	/55) je
Občinski ljudski odbor Ptuj na seji dne 24. januarja 1957 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi in razdelitvi najemnin na sklade za območje LOMO Ptuj
Odlok o stanovanjski tarifi in razdelitvi najemnin na sklade za območje LOMO Ptuj (Uradni list LRS. štev* 50-790/54, 34-649/55 in Uradni vestnik okraja Ptuj, štev. 6-33/56) se spremeni in dopolni, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o stanovanjski tarifi in razdelitvi najemnin na sklade v občini Ptuj
[	1. člen
Najemnina za stanovanje (nadalje najemnina) se plačuje po stanovanjski tarifi, ki velja za vsa stanovanja ne glede na to ali so hiše vključene y stanovanjsko skupnost ali ne.
Stanovanjska tarifa za območje občine Ptuj se določa enotno na 0.3Ó din za posamezno točko po 1 m» stanovanjske površine.
Kot stanovanjska površina se pri stanovanjskih prostorih upošteva površina do največ 24 m«, pri hodnikih pa do največ 8 m«.
Površina stanovanjskih prostorov, ki presega 24 m« in površina hodnikov, kf presega 8 m« se ne upošteva pri določanju višine najemnine.
2.	člen
Najemnina v hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se po odbitku dela, k'i pripada zasebnemu lastniku, razdeli v sklade In sicer:
a) v amortizacijski sklad .. 33 % od tega v sklad za novogradnje ................... \%
bj v sklad za hišno upravo ........................ 30 %
c)	v sklad za vzdrževanje
hiše ...................37 %
3.	člen
Najemnina v zasebnih hišah, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v kateri lastniki ne stanujejo, se odvija, po odbitku dela, ki pripada lastniku (10 %), v sklade in sicer:
a)	v amortizacijski sklad	.	.	33 %
od tega v sklad za novogradnje ................... 1	%
b)	v sklad za hišno upravo .......................... 30	%
c)	v sklad za vzdrževanje
hiše ..................... 37	%
Ostanek najemnine v	višini	23 %
ostane lastniku hiše.
V delu najemnine, ki ostane hišnemu lastniku, so zajeti stroški za čiščenje skupnih prostorov, razsvetljave skupnih prostorov, pogona vodovodnih naprav, odvoza fekalij, smeti in stroški za čiščenje skupnega dimnega voda, za zavarovanje hiše pred požarom, za vzdrževanje kanalizacije In podobno.
4.	člen
Najemnina za poslovne prostore tako v hišah, ki so v stanovanjski skupnosti, kakor v zasebnih hišah, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, se določi po prostem dogovoru med hišno upravo ali zasebnim lastnikom hiše in uživalcem poslovnih prostorov.
Od najemnine za poslovne prostore v hišah, ki so splošno ljudsko premoženje, ali last družbenih in zadružnih organizacij ter v zasebnih hišah, kt so vključene v stanovanjsko skupnost.
se odvaja:
a)	v amortizacijski sklad .. 33	%
od tega v sklad za novo-
«	gradnje .................. 1	%
b)	v sklad za hišno upravo .......................... 30	%
c)	v sklad za vzdrževanje
hiše ..................... 37	9«
Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori in ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja v sklad za stanovanjsko upravo 60% od najemnine za poslovne prostore.
5.	člen
Za vrtove, ki pripadajo hišam splošnega ljudskega premoženja, plačujejo uživalci poseben prispevek v višini 2,50 din po kv. m vrta na leto.
Ta prispevek se odvaja v celoti v sklad za stanovanjsko upravo občine Ptuj.
pregled dohodkov in izdatkov proračuna občine videm pri Ptuj za leto 1957 — občin- skega proračuna
Del	Dohodki	Znesek
1.	Dohodki Iz gospodarstva	966.000
2.	Dohodki od prebivalstva	34,717.000
3.	Dohodki uradov In ustanov	—
4.	Ostali dohodki	1,310.000
5.	Sredstva Iz posojil	1,500.000
	Skupaj dohodki	38,493.000
		
Del	Izdatki	Znesek
16,247.300
3.960.000
5.734.000 5,738.70(
185.000
3.650.000
!• Prosveta in ljudska kultura 2- Socialno skrbstvo ■L Zdravstveno varstvo 5. Državna uprava
8.	Komunalna dejavnost 7. Investicije družbenega standarda
8-	Dotacije:
proračunskim skladom družbenim organizacijam
9-	Obveznosti po posojilih in garancija
10. Obveznosti pò proračunu In Proračunska rezerva
______________Skupni isdatkl
6.	člen
Zasebni lastnik hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, In zasebni lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost in v kateri lastnik ne stanuje, ima pravico do 10% najemnine.
Če lastnik hiše, razen najemnine, nima drugih sredstev za preživljanje, se mu pripadajoči odstotek najemnine lahko zviša, toda največ do 50%; to pa le pod pogojem, da lastniku pripadajoči del najemnine ne presega 5000 dinarjev mesečno.
/višanje odstotka dela najemnine, ki pripada lastniku, dovoli Svet za komunalne in stanovanjske zadeve na prošnjo lastnika hiše.
Svet mora pred izdajo sklepa zaslišati Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj.
7.	člen
Vodstvo vseh skladov po tem odloku prevzameta stanovanjski upravi v Ptuju In Kidričevem. Zadnja za naselje Kidričevo.
Predsedniki hišnih svetov ter zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih lastniki ne stanujejo, morajo do 10.
v mesecu odvajati del najemnine, ki gre v sklad pri Stanovanjski upravi.
8.	člen
Navodila in pojasnila 'za izvajanje tega odloka Izdaja po potrebi Svet za komunalne in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ptuj.
9.	člen
Na podlagi 22. točke 24. čl. Statuta občine Ptuj. l/IH-2 Priloge I/A Zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. 1. LRS 26/55), v zvezi s 6. in 9. čl. Pravilnika o vzdr-

2.	člen

V 8. čl. se v prvi vrsti za besedami »Svet za kmetijstvo« vstavijo besede! »in gozdarstvo«.

3.	člen
V zadnji vrsti 9. čl. se za besedami »Svet za kmetijstvo« vstavijo besede
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek:
1.	najemnik ali zasebni lastnik, ki ne sklene ali ovira sklenitev najemne pogodbe za stanovanje;
2.	hišni lastnik, ki zahteva za stanovanje višjo najemnino kakor znaša najemnina po stanovanjski tarifi;
3.	zasebni lastnik hiše, ki ne odvaja, ali ne odvaja pravočasno dela najemnine, ki se odvaja v sklade po tem odloku.
10.	člen
ževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. 1. LRS št. 41/48) ter 2. točke Odredbe o določitvi skoč-nine za javne plemenjake (Ur. 1. LRS št. 2/57), je ljudski odbor občine Ptuj na seji 28. marca 1957 sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o uvedbi pavšalne skočnine za plemenske bike v ob-
»in gozdarstvo«.
4.	člen
l
V zadnji vrsti 10. čl. se za beseda-j mi; »Svet za kmetijstvo« vstavijcj besede: »in gozdarstvo«.
9.	člen
V celoti se črta 12. člen.
rf	6. člen
Te spremembe veljajo od dneva objave v »Uradnem vestniku okraj#
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Številka: 1-705/1 Ptuj, dne 24. januarja 1957.
Predsednik ObLO Janko Vogrinec 1. r.
čini Ptuj, objavljen v Uradnem vestniku okraja Ptuj št. 5, dne 15. junija 1956.
1. člen
V 2. odst. 2. čl. se mesto »400 dinarjev« vstavi »600 dinarjev«, ^
Ptuj«, uporabljajo pa se od 1. januarja 1957.
Številka: 01-637/5-56 Ptuj, dne 28. marca 1957.
Predsednik ObLO Janko Vogrinec 1. r.
O
OBVESTILO
Z reorganizacijo okrajev in občin in priključitvijo upravno-teritorial-nega območja bivšega okraja Ptuj okraju Mariboru obveščamo prebivalstvo, da preneha Okrajni ljudski odbor Ptuj z vsemi upravnimi organizacijskimi enotami dne 31. avgusta 1957 s poslovanjem. Prebivalstvo se naj zato od 3. septembra t. 1. dalje obrača s svojimi vlogami neposredno na ustrezne organizacijske enoto Okrajnega ljudskega odbora Maribor, ki imajo svoj sedež:
V Mariboru, Ulica Heroja	Staneta	1:
—	tajništvo	za narodno	obramba;
—	tajništvo	za finance;
—	tajništvo	za gospodarstvo;
—	tajništvo	za delo;
—	tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo;
—	tajništvo za zdravstvo In socialno varstvo;
—	zavod za planiranje;
—	zavod za statistiko.
V	Mariboru, Partizanska 14 oziroma Maistrova 2:
—	tajništvo za notranje zadeve (vloge pa se lahko vlagajo tudi pri matičnih uradih pristojnih občinski ii ljudskih odborov).
V	Mariboru, Tyrševa ul. 15:
—	uprava za gozdarstvo.
Pisarna
oddelka za splošne zadeve OLO Maribor	j