Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za '/a leta 50 lir, za '/j leta 25 lir, mesečno 9 lir Te dcncka izdaja letno 50 lir Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Caaooh
trgovino,	Induatrilo,	denarništvo
Stavil«ra 34.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaia **
Nov razpored
protikomunističnih predavanj /.a obrtno-trgovsko' stroko, ki stopi v veljavo v ponedeljek dne 24. aprila 1944.
Obrati z začetnimi črkami: A, B, ponedeljek, v kinu »Sloga«; C, C, ponedeljek, v zavodu za socialno zavarovanje; D, ponedeljek, v delavski zbornici; E, F, torek, v delavski zbornici; G, H, torek, v kinu »Sloga«; I, J, torek, v zavodu za socialno zavarovanje; K, sreda, v kinu »Sloga«; L, sreda, v delavski zbornici; M, N, četrtek, v kinu »Sloga«; O, četrtek, v zavodu za socialno zavarovanje; Q, P, četrtek, v delavski zbornici; R, petek, v delavski zbornici; S, Š, petek, v kinu »Sloga«; T, U, sobota, v kinu »Sloga«; V, W, Y, sobota, v zavodu za socialno zavarovanje; Z, 2, sobota, v delavski, zbornici.
Pričetek predavanj vedno ob 11.
Gg. podjetniki, ki zaposlujejo nad HO delavcev (izvzeta so stavbna podjetja), smejo zaprositi propagandni odsek Pokrajinske uprave za izvedbo lastnih predavanj v njihovih obratih. Dokler ne prejmejo predmetne rešitve, velja tudi zanje gornji razpored.
Vajencem in vajenkam, ki obiskujejo obrtne nadaljevalne šole, ni treba posečati protikomunističnih predavanj za lastnike obratov, pomočnike in pomožne delavce.
Vljudno prosimo vse obiskovalce predavanj, da se točno ravnajo po gornjem razporedu.
Kmetijski stroji pod državno kontrolo
V Bolgariji bo odslej samo ministrstvo za kmetijstvo dobavljalo in razdeljevalo traktorje, mlatilnice in druge kmetijske stroje. Vsa nabava in uporaba teh strojev bo tako pod državno kontrolo, pod katero pa pridejo tudi. kmetijski stroji, ki so jih razne tvrdke uvozile iz inozemstva in jih še imajo v svojih skladiščih. Do določenega roka morajo tvrdke te stroje prijaviti ministrstvu za kmetijstvo, da jih zaradi oddaje in uporabe vzame v evidenco. Zadruge in kmetje bodo dobivali od ministrstva potrebne stroje po uradno določenih cenah, ministrstvo pa bo določalo tudi način odplačevanja.
V zadnjem času so bile urejene tudi delavnice, v katerih bodo popravljali pokvarjene kmetijske stroje. Ministrstvo lx> skrbelo, da bodo te delavnice založene s potrebnim materialom.
Llubliana, torek 25. aprila 1944
Preis-Cena 10*80
Od premile	do
Nova stanovanjska akcija v Budapešti
Budapesta spada med gosto naseljena mesta. Dotok prebivalstva z dežele je bil razmeroma znaten že pred vojno, med vojno pa je pri številu prebivalstva nastal prirastek 7.5%, pri številu stanovanj pa samo 1.3%. Po statistiki, ki jo je sestavila občinska uprava, bi bilo potrebnih na leto okrog 12.500 novih stanovanj. Preoblju-deni so tudi mestni okraji, ki so bili že pred leti potrebni sanacije. Ugotovili so, da stanuje okrog 71.000 oseb v bivališčih z enim samim prostorom, okrog 20.000 oseb v kletnih prostorih, 10.000 oseb pa v prostorih, v katerih je po 10 in več oseb.
Nova stanovanjska akcija občinske uprave in vlade hoče predvsem odpraviti nezdrava in pretesna bivališča, v novih in preurejenih poslopjih pa se v prvi vrsti pridobivajo nova stanovanja na mestni periferiji.
Na Jugovzhodu se vedno bolj uveljavlja sistem naturalnih premij. Kmetu dajejo blago, ki ga zlasti potrebuje, da bi se na ta način dosegla večja oddaja kmetskih pridelkov. i udi v Generalni guberniji so uvedli sistem naturalnih premij. Tu so izdali posebne nakaznice, s katerimi se dobi razno potrebno, blago ko tekstilno, gospodinjski predmeti, železo, usnje, sladkor itd. Uvedba sistema naturalnih premij se je izkazala kot dobra, kar tudi ne more začuditi, kakor poudarja »Sudost-Echo« v uvodniku, iz katerega posnemamo ta izvajanja.
Dva činitelja zlasti pospešujeta ta sistem: vedno večja pičlost po-trosnih predmetov in rastoči obtok denarja, ki ne povzroča iedvi-iganja cen, temveč vzbuja v kmetskem prebivalstvu željo, da dobi za svoje pridelke predmete dejanske vrednosti. Na Jugovzhodu pa je poleg tega prebivalstvo slabo založeno z obutvijo in oblekami, ki jih pri daljšem trajanju vojne mora primanjkovati. Ce se v:di v posameznih velemestih kakor v Budimpešti in Bukarešti v izložbah še polno blaga, to iie sme privesti do napačne sodbe, kakor da bi bila tu preobilica blaga. Kajti to blago je tako drago, da si ga more kupiti le zelo malo ljudi, dočim širokim kmetskim slojem primanjkuje oblek in obutve. Na Madžarskem so se zato oblasti že baviie z vprašanjem, kako bi biio mogoče kmeta zadovoljivo oskrbeti s potrebnim blagom. Ze lani je sedanji minister za oskrbo Bela Jurczek predlagal, da se poveže dolžnost oddaje kmetijskih pridelkov s pravico do prejema potrebnega blaga. Vse blago bi se razdelilo v tri skupine: obutev in usnjeni izdelki, tekstilno blago, v tretji skupini pa bi bili industrijski izdelki, zlasti produkcijska in pogonska sredstva. Vsako blago bi se ocenilo po določenem številu točk, kmetovalec pa bi mogel prosto izbrati njemu potrebno blago.
Še bolj konkretni so predlogi sedanjega industrijskega ministra dr. Szasza. Bo njegovem mnenju se more zadovoljivo oskrbeti kmetsko prebivalstvo s tekstilnim blagom samo na podlagi samopreskr-be. Kmetsko prebivalstvo na Madžarskem je nekoč itak že izdelovalo tekstilno blago iz lastnih surovin in zlasti v času agrarne krize 1. 1930. je izdelovalo razne obrtne izdelke, ki so našli zaradi svoje okusne izdelave dober odjem. Po napovedi ministra Szasza bi morala vsaka kmetska družina posejati s konopljo 300 kvadratnih sežnjev ali pa 150 kvadratnih sežmjev z lanom. S tem bi bil storjen pa šele začetek za samopre-skrbo, ker bi se moralo kmetsko prebivalstvo še poučiti o najboljših metodah za predelovanje lanu in konoplje. A tudi o uporabi kolovrata in statve bi se morali mnogi šele poučiti. Nadalje se namerava povečati količina volne, ki bi jo smel kmetovalec zadržati za sebe. Da bi bili kmetje oddajali večje količine volne, bi dobil kmet, ki bi oddal polovico svoje striže kot nagrado volneno blago. Za vsakih 20 do 50 kg volne bi dobil 3 m blaga. S tem se hoče pomagati zlasti manjšim kmetovalcem. Računajo, da bi na ta način dobili kmetovalci 400.000 m volnenega blaga. Dr. Szasz hoče torej v glavnem, da bi kmetovalci zopet sami izde-
lovali njim potrebno sukno. Glede oskrbe z volno pa je dr. Szasz za sistem naturalnih premij, in to tudi zato, da se prepreči preveliko povečanje uradniškega aparata za razdeljevanje blaga.
Cim bolj narašča v kateri deželi nasprotje med denarnim obtokom in blagovno ponudbo, tem hitreje se dvigajo cene in tem bolj hočejo kmetje, da se njih blago plača z blagom. Zato se ni čuditi, če so ravno na Hrvatskem, kjer je naraste! obtok bankovcev že na 40 milijard kun, dobile naturalne premije posebno izrazite oblike. V prvih tednih sedanjega leta so na Hrvatskem izdelali cel sistem direktne blagovne zamenjave ter je bila monopolska uprava zelo na široko vključena v blagovni promet. Po sedaj veljavnih pravilih dobe kmetovalci, ki oddajo čez predpisano količino svinje, svinjsko mast, govedo, mleko, surovo maslo, sir, jajca in perutnino, od države namesto plačila v gotovini sol, tobak, cigare, cigarete in vžigalice. Tudi sladkor se daje kmetom, večinoma pa le za svinjsko mast. Za govedo z nad 350 kg žive teže dobi kmet podplate in usnje za en par čevljev kot posebno nagrado. S tem naj bi se ustreglo kmetskemu prebivalstvu, ki raje
prejema za svoje blago industrijske izdelke kakor pa gotovino.
V zadnjem času pa so v Zagrebu šli še dalje. Industrijska podjetja so namreč dobila pravico; da del svojih izdelkov zamenjajo za živila in življenjske potrebščine, ki so važne za oskrbo njih delavcev. S to pravico industrijskih podjetij se vedno bolj uveljavlja zamenje-valna trgovina, pri kateri je denar čisto izločen. Posledica tega bo, da bodo sčasoma kupovali blago za denar le še državni in občinski nameščenci, ki so v velikanski manjšini proli kmetskemu prebivalstvu in tovarniškim delavcem. Zaradi tega se bo še bolj občutila preobilica bankovcev v obtoku. Vlada sicer skuša z boljšo in enotnejšo organizacijo nakupa, vskla-diščenja, predelave in prodaje kmetijskih proizvodov te težkoče premagati in zato je bila tudi ustanovljena poslovna središnjica D0P0S, o kateri je »Trgovski list« že obširno poročal. »Sudost-Echo« pa dostavlja k tem prizadevanjem, da je velika nevarnost, da se bo razvil prevelik aparat državnih ali od države odvisnih oskrbovalnih organizacij, ki bodo zaradi vedno večjega brezgotovinskega zamenjalnega prometa izgubile tla pod nogami.
Hrvatska
zunanja
V zunanji trgovini Hrvatske zavzema prvo mesto Nemčija, s katero je Hrvatska 5. novembra 1941. sklenila prvo trgovinsko pogodbo. To je bila tudi prva meddržavna trgovinska pogodba, ki jo je sklenila Hrvatska. Na podlagi v prvem gospodarskem letu pridobljenih izkušenj in medsebojne prilagoditve se je sklenila 30. novembra 1942 druga pogodba, ki je veljala za 1. 1943^ Z njo so se določili blagovni kontingenti za 1.1948., pogodba je nadalje uredila tudi vprašanja plačilnega prometa, vključno tudi vprašanje kapitalnega prometa, nadalje je pogodba uredila vprašanje predelovanja surovin in polizdelkov, cen, delavskih mezd, carin in medsebojnih tarif. Končno se je s pogodbo ustvarila podlaga za pospeševanje hrvatske kmetijske proizvodnje z nemško pomočjo.
Kako je vplivala blagovna izmenjava med Nemčijo in Hrvatsko, o tem je objavil v zagrebškem nemškem listu hrvatski gospodarski minister članek in v njem ugotovil, da je ustrezal gospodarski strukturi obeh držav. Tako dobavlja Hrvatska Nemčiji predvsem
kmetijske proizvode, od katerih odpade na mlečne proizvode skoraj 50 odstotkov. Lesa iin lesni h izdelkov je dobavila Hrvatska približno eno četrtino svojega kmetijskega izvoza, proizvodov kmetijske industrije pa 6%. ‘Skupna vrednost izvoženih agrarnih proizvodov je znašala 30% vsega hrvatskega izvoza. Nato slede kemični proizvodi, rude, usnje, usnjeni izdelki in drugi. Po teži je izvozila Hrvatska v Nemčijo največ rud, namreč 50 %, lesa in lesnih izdelkov pa približno 28 %.
Od hrvatskega uvoza iz Nemčije odpade po vrsti po vrednosti na: kovine in kovinske izdelke 4:1 "/o, na tekstilno blago 10%, na kemične in farmacevtske proizvode 9%, na papir in papirnate izdelke 9%. Po teži pa so bili na prvem mestu kovine in kovinski izdelki, nato papir in papirnati izdelki in na tretjem mestu kemični in farmacevtski proizvodi.
Kakor že povedano, zavzema Nemčija v hrvatski zunanji trgovini prvo mesto. Po izpadku Italije, ki je bila drugi najvažnejši trgovinski partner Hrvatske, je pomen Nemčije še narastel.
Desetmili/ardna pogodba med Moskvo	in
Kaikor objavlja »Deutsche Adria-zeitung« o dopisu iz Lisabone, bo v kratkem podpisana med USA in Sovjetsko Rusijo pogodba o velikih ameriških dobavah Rusiji. V prihodnjih desetih letih naj bi Združene države Severne Amerike dobavile Sovjetom za 10 milijard dolarjev blaga, vsako leto za eno milijardo dolarjev. Sovjeti bi zlasti potrebovali stroje, orodje, opremne dele vsake vrste, nadalje 3000 lokomotiv, 50.000 tovornih in osebnih vagonov ter večje število strojev za izdelavo orodja. Organ
VVallstreeta je precej zmanjšal veselje nad temi velikimi dobavami, ker je poudaril, da so se vedla pogajanja tako z ameriške ko s sovjetske strani edino od obeh vlad. Podjetniki v USA pa zahtevajo — kot znano —, da se državno vodenje in kontroliranje v gospodarstvu čimprej neha. Seveda pa se more washingtonska birokracija v tem primeru sklicevati na to, da so pogajanja s sovjeti mogoča edino s pomočjo vladnih ciganov, kajti sovjetski partner bi zarodi liberalno-gospodarskih me-
tod težko da odstopil od- svojega zunanje - trgovinskega monopola. \\ allstreetski list mora tudi tiho dodati, da glede načina plačevanja dobav še ni bilo doseženo soglasje.
Sovjetska naročila v vrednosti l milijarde dolarjev na leto daleč prekašajo sovjetska predvojna naročila. Po ameriških računih so znašala ta naročila v letu 1935 do 1939 povprečno 50 milijonov dolarjev na leto.
Ni se čuditi, da so Angleži zelo slabo sprejeli vest o veliki ameriško - sovjetski dobavni pogodbi. 'Pako naglašajo v angleških zuna-nje-trgovinskih krogih, da kaže ta pogodba o velikem oportunizmu Amerikancev. V Londonu tudi naglašajo, da mora pogodba med USA in SSSR začuditi tudi zato, ker sta obe državi gospodarska antipoda, zlasti še, ko je Washing-ton pred kratkim še napovedal repravitizacijo Rimanje trgovine. Gospodarski odnošaji s sovjeti pa nujno zahtevajo; da mora ostati zunanja trgovina še nadalje pol strogo kontrolo vlade, trgovina s sovjeti pa mora biti naravnost državni monopol. »Daily Mail« pa piše, da postaja ameriška zunanjetrgovinska politika vedno boli zagonetna. More se celo trditi, da je propagiranje določenih načrtov vedno znak, da se misli storiti baš nasprotno. Treba si je biti na jasnem, da so dolarski diplomati izredno trgovsko sposobni in če hoče angleški izvoz vzdržati konkurenco z ameriškim, potem se "mora njegov zunanje-trgovinski aparat popolnoma na novo preurediti.
Pridelovanje in potrošnja tobaka na Madžarskem
Madžarska tobačna režija je objavila naslednje podatke o pridelovanju in potrošnji tobaka:
Leta 1940. so obsegali madžarski tobačni nasadi okrog 17.200 ha, povprečni hektarski pridelek pa je bil 9 metrskih stotov. V nekaterih letih je dobila tobačna režija od pridelovalcev do 300.000 metrskih stotov surovega tobaka, v drugih letih pa komaj 100.000 do 150.000 metrskih stotov. Precej t tobaka je treba uvažati, količine uvoza pa so precej različne od leta do leta, kakor je različna tudi domača proizvodnja. Letno povprečje potrošnje v mirni dobi je bilo 2.7 kg na vsakega prebivalca. V zadnjih letih se je močno zmanjšala potrošnja tobaka za pipo, zato* pa se je povečala potrošnja cigaret. Dnevna proizvodnja madžarskih tobačnih tovarn je bila v letih 1932. do 1941. povprečno 7.76 milijona cigaret, 154.000 cigar in več sto metrskih stotov tobaka za pipo.
Avstralija se upira večjim dobavam Angliji
Nejevoljo Avstralcev, da bi morali svojo potrošnjo še bolj racionirati, skuša potolažiti vodja britanske nakupne komisije v Sidneyu. Kakor po-•oča »Dai]y Telegraph« iz Sidneya, je zatrjeval vodja komisije, da dobavlja Avstralija sedaj Angliji manj surovega masla kakor v mirnem času, ko je dobavljala 90.000 ton lebio. A tudi mesa dobavlja manj in ne daje več 223.000 ton kakor prej. Neobhodno potrebno je, da zviša Avstralija svoje dobave mesa za 50 in dobave surovega masla za 70 odstotkov, da bi mogla Anglija ohraniti, svoje dosedanje obroke. »Sidney Morning Herald« naglaša, da je treba Avstralce vedno znova opominjati, da imajo danes najboljšo prehrano mi svetu. Vlada je tudi že napovedala, da bo znižala tedenski obrok surovega masla od 8 na 6 unč.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 25. aprila 1944.
Štev. 34.
Izmenjava blaga med Protektoratom in Hrvatsko
Osnova izmenjave blaga med Protektoratom in Hrvatsko je nemško-hrvatska trgovinska pogodba od 24. novembra 1941. Izvoz iz Protektorata na Hrvatsko se je od leta 1941. do 1942. podvojil, precej povečal pa se je tudi lani. Od 1. oktobra 1941. do 30. septembra 1942. je dobila Hrvatska iz Protektorata 642.251 ton blaga v vrednosti 250.2 milijona mark, njen izvoz v Protektorat pa je bil v tej dobi 1.19 milijona ton v vrednosti 174.7 milijona mark.
V trgovinskem prometu Hrvat-ske je Protektorat za Nemčijo in Italijo na tretjem mestu, utegne pa priti na drugo mesto, ker se je v zadnjih mesecih uvoz iz Italije močno skrčil. Pri uvozu iz Protektorata so na prvem mestu proizvodi kovinske, strojne, električne in tekstilne industrije, Hrvatska pa izvaža v Protektorat predvsem les, lesne izdelke in strojila, kar dosega 60% vsega lirvatskega izvoza. _____
Madžarski povojni gospodarski program
Gospodarski program za prehod v mirno dobo je po zagotovilu madžarskega kmetijskega ministrstva izdelan tudi v podrobnostih in ne samo v obrisih. Načrt je razdeljen na tri dele: preureditev proizvodnje, organizacija vrednotenja proizvodov in investicije. V tretji del spada tudi zgraditev kanala Donava—Tisa. Dosedanje krajevne organizacije za varstvo pred poplavami in za izvedbo kanalizacij ter razne zasebne vodne zadruge bo nadomestila velika centralna državna organizacija, za katero se že v vseh pokrajinah pripravlja kataster vseh potrebnih delovnih moči od težaka do inženirja. V tej organizaciji za javna dela so tudi določene vloge in naloge stanovskih zbornic, zadružnih ustanov in strokovnih organizacij, napravljeni pa so tudi načrti za dobavo potrebnega materiala ter za preskrbo delavcev. Od centralne organizacije pričakujejo, da bodo pri vseh javnih delih stroški pravilno razdeljeni in da bodo izvedena dela med seboj v pravi, učinkoviti zvezi.	______
Rooseveltovo polnomočje podaljšano
USA reprezentančna zbornica je podaljšala za eno leto pooblastilo predsednika Roosevelta, da sme sklepati v okviru zakona o posoji in zakupu nove pogodbe. Zbornica pa je odklonila predlog, da bi se zakon o posoji in zakupu omejil le na države, ki aktivno sodelujejo v vojni. Novi pooblastilni zakon vsebuje novo klavzulo, ki jo je zbornica sprejela v zadnjem hipu, da dobi namreč kongres pravico, da pregleda vse od predsednika sklenjene pogodbe, ki bi se tikale mednarodnih odnošajev v povojni dobi.	______
Motorji Diesel iz Nemčije
Pred približno 45. leti so bili v neki tovarni južne Nemčije izdelani prvi motorji Diesel, ki so se v kratkem času uveljavili daleč po svetu. Nemčija je že dokaj let glavni izvoznik teh motorjev. Pred sedanjo vojno je zalagala nad sto dežel. Samo za plovne objekte je Nemčija 1. 1936. izvozila 4429 ton motorjev Diesel v vrednosti 7.98 milijona mark, do leta 1938. pa se je ta izvoz povečal na 8520 ton v vrednosti 13.78 milijonov mark.
Delež južnovzhoclnih evropskih dežel pri nemškem izvozu motorjev Diesel je bil 1. 1933. po vrednosti samo 5°/o, 1. 1938. že 12°/o, v zadnjem predvojnem letu pa so južnovzhodne dežele prevzele eno petino vsega nemškega izvoza. Motorji Diesel so se' na jugovzhodu najprej uveljavili v rudarstvu, potem v kmetijstvu, v zadnjem času pa pri gradnji cest ter v prometni službi.
M
Svetovna proizvodnja Min potrošnja kave
Da povzroča tudi izobilje v-elike skrbi, se najbolj nazorno vidi pri kav|i. Veliki presežki tega pridelka so hudo breme za vso Južno Ameriko, najbolj pa za Brazilijo. Od svetovne proizvodnje kave pride na Srednjo in Južno Ameriko skoraj 90°/o, na štiri južnoameriške države: Brazilijo, Kolumbijo, Venezuelo in Ekvador pa približno tri četrtine svetovnega pridelka.
»Siidost-Echo« objavlja naslednji pregled svetovne proizvodnje kave v tisočih metrskih stolov:
'S 12 & v mm
Ji 05 as
L?-9
s
S8
05
s
2.080	2.880	3.050	2.700
Srednja Amerika J užiia
Amerika 17.880 10.750	16.100	15.300
1.580	1.590	1.400
1.330	1.350	1.200
00	00	50
Afrika	1.230
Azija	1.420
Oceanija	60
Skupaj
23.570 22.600 22.150 20.650
Delež same Brazilije pri svetovnem pridelku je približno (i0°/o in tako je razumljivo, da je Brazilija najbolj prizadeta zaradi razkroja nekdanjega svetovnega trga kave. Od vsega izvoza kave je celinska Evropa v mirni dobi prevzemala najmanj 48°/o in ko je zdaj izvoz kave iz čezmorskih dežel omejen samo še na nekater.; nevtralne države (Švedska, Španija, Portugalska in Švica), ni dosti pomagano, ker so te deželo prevzemale od evropskega uvoza kave iz čezmorskih dežel komaj
1.3 °/o. Brazilija je v mirni dobi izvažala letno povprečno 15 milijonov vreč kave, od 1. 1940. do 1941. pa se je njen izvoz zmanjšal za eno tretjino od 11.05 na 7.28 milijona vreč.
Zaradi močno skrčenega izvoza se je v Braziliji in drugih deželah seveda močno omejilo pridelovanje kave, uničevati pa morajo
vendarle od lela do leta večje presežke svojega pridelka, pri čemer imajo države velike zgube in stroške. Po iniciativi in posredovanju Združenih držav Severne Amerike je prišlo v novembru
1.	1940. do »medameriške pogodbe o kavk, po kateri so bile za 14 držav Srednje in Južne Amerike, ki so največji pridelovalci kave, določene količine kavinega pridelka, ki naj bi se vsako leto izvažale v USA in druge dežele, da bi se tako nadomestil .javoz, ki je zaradi vojne preprečen v dežele evropske celine.
Pri sklepanju pogodbe je bilo obljubljeno od Združenih držav Severne Amerike, da bo nova ureditev izvoza odtehtala zaporo in zgubo evropskega trga. V Združenih državah je bila že v mirni dobi potrošnja kave razmeroma največja. Letno je prišlo na vsakega prebivalca povprečno 5.93 kg kave, v Nemčiji pa samo polovica od tega. Združene države so svoja naročila kave iz Južne Amerike zvišale od povprečja zadnjih predvojnih let sicer za eno četrtino, s teni pa še daleč ni bilo nadomeščeno to, kar so največji pridelovalci kave zgubili zaradi preprečenega izvoza v dežele celinske Evrope.
S pogodbo določene izvozne količine so globoko pod povprečjem predvojnih let. Brazilija, ki je v mirni dobi izvažala na leto povprečno 15 milijonov vreč, je z medameriško pogodbo dobila kvoto 9.30 milijona vreč, kar pa zaradi nezadostne tonaže še nikdar ni mogla izvoziti. Lani ji je ostalo od izvozne kvote celo nad 2.25 milijona vreč količine kave, ki jo je bilo mogoče izvoziti, pa so bile razdeljene takole: 86% USA, 8.6% razne ameriške države, 4.4 % evropske dežele, 0.8 % Afrika, ostanek Azija.
Izvoz opiia iz Turiiie
Med vojno je v medicini prišel opij do velike veljave in zaradi tega se je opij uvrstil tudi med važno izvozno blago Turčije. »Siid-ost-Echo« navaja o tem naslednje podatke:
Letna proizvodnja opija v Turčiji je 100.000 do 200.000 kg in skoraj vse to se izvaža. Glavna odjemalca sta USA in Nemčija, opij pa izvažajo tudi v Anglijo^ Italijo, Švico, Švedsko, Madžarsko in Belgijo. Pred vojno je bila letna proizvodnja opija 300.000 do 500.000 kilogramov, ker pa so se cene močno zvišale, ima Turčija tudi sedaj pri zmanjšani proizvodnji pri svojem izvozu opija na leto okrog 4 milijone turških funtov dohodka.
Največji producenti opija so Kitajska, Siam, Indija in Iran, turški opij pa ima to prednost, da vsebuje največ morfija. Opij ima največ 15% morfija in ko je povprečna vsebina pri največjih producentih v Aziji 4 do 8%, vsebujejo nekatere vrste turškega opija
12 do 14% morfija. Zaradi tega je opij iz Turčije zelo važen v kemični industriji. Opij iz Turčije in Srbije krije skoraj 80% potrošnje kemične industrije vsega sveta.
Leta 1932. je bila zaradi tega med Turčijo in bivšo Jugoslavijo sklenjena posebna i>ogodba o gospodarstvu z opijem. Po tej pogodbi je bila v Istanbulu ustanovljena turško-jugoslovanska centrala za izvoz opija iz obeh držav in za njegovo uveljavljenje na svetovnem trgu. V obeli državah je bil opij že prej proglašen za mo-nopolsko blago. V Turčiji prevzame monopolska uprava ves pridelek po ceni, ki se vsakokrat določi po vsebini morfija. Pridelovalec dobi izplačanih 95% takoj, ostanek pa pozneje, ko monopolska uprava pridelek pregleda in razdeli. Monopolska uprava določa tudi cene za makovo seme. Če je pridelek dober, se dobi od 800 do 1200 kg makovega semena 25 do 40 kg opija.
Finska zunanja trgovina
9
ss
Lani se je Finska v svoji zunanji trgovini predvsem brigala za uvoz nekaterih živil ter surovin in produkcijskih sredstev, ki so potrebna domači industriji. Ves uvoz je bil vreden 1.1 milijarde finskih mark ter je bil po vrednosti za 9.7% večji ko leta 1942. Zaradi zvišanih cen je bil po vrednosti precej večji tudi izvoz Direktni plačilni promet ima Finska samo s Švedsko, z vsemi drugimi trgovinskimi partnerji pa obračunava v kiiringu. Zaradi pomanjkanja delovnih moči in surovin se je poslabšal položaj finske industrije, ki dela za izvoz, in ves iz-
voz je lani po količini precej nazadoval. Delež Nemčije pri finskem izvozu je bil skoraj 70%, pri uvozu pa tri četrtine. Po novi trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena letos konec februarja, dobiva Nemčija iz Finske predvsem les in lesne izdelke, Finski pa daje premog, koks, železo, tekoča goriva, umetno svilo in umetno volno, gnojila in razne kemikalije. Poleg železa in tekočega goriva so za Finsko posebno važne dobave tekstilnih surovin iz Nemčije, ker so pri trgovini z Italijo vedno večje ovire.
Denarništvo zavaravalstvo
Iz madžarskega zavarovalstva
Zavarovalne družbe ua Madžarskem morajo že nekaj let od svojega čistega dobička prispevati deleže v državni sklad, iz katerega se dajejo podpore za nabave orodja gasilskih organizacij ter za raz ne akcije, ki so potrebne ob elementarnih nesrečah. Ker v zadnjih letih ti prispevki niso bili več v skladu z dohodki zavarovalnih družb ter s stroški za gasilsko orodje, je vlada odredila, da morajo zavarovalnice od vsake premije zavarovanja plačati v sklad 3 odstotke.
Tako bo sklad dobil na razpolago znatna denarna sredstva, ker velja naredba o plačevanju triodstotnega premijskega prispevka tudi za nazaj, od 1. oktobra 1943. *
Dresdner Bank bo izplačala za lani znova 6odstotno dividendo.
Obtok bankovcev v Finski je uh koncu februarja znašal več ko 11 milijard finskih mark.
Spomenica Švedske narodne banko razpravlja o povojni valutni politiki. l’o neki prehodni dobi je računati s padcem blagovnih cen, ki se mora zavreti s protideflacionistično kreditno politiko. Tako bi se mogle preprečiti socialne napetosti, ki bi nastale zaradi neoviranega padca cen in ustrezajočimi znižanji mezd. Spomenica se izjavlja z ozirom na razile anglosaške tendence proti oviranju švedskega izvoza z valutnimi manipulacijami.
Zlata proizvodnja v Južni Kodeziji je po izjavi južnorodezijskega guvernerja nazadovala lani za 100.000 unč na 656.000 unč.
Provizorična svobodna indijska vlada pripravlja, da uvede novo rupijsko veljavo.
Občni zbori
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ima svojo 60. redno skupščino v ponedeljek 1. maja ob 9.30 v posvetovalnici v Ljubljani, Dalmatinova ulica 1/1. Ce skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, je čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki je sklepčna ne glede na število navzočnih zadružnikov.
Prometna banka d. d. v Ljubljani ima 21. redni občni zbor namesto 24. aprila v sredo 24. maja ob 16. v sejni sobi banke v Stritarjevi ulici.
Narodna tiskarna, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne
11.	maja ob 11. v Puccinijevi ulici st. 5. Delnice se morajo položiti s kuponi in če se glase na imetnika tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeni pisarni.
Občni zbor delničarjev Autor montaže d. d. v Ljubljani bo dne
11.	maja ob 11. v prostorih llrvat-ske deželne banke, podružnice v Ljubljani, Verdijeva ulica 3. Delnice se morajo položiti vsaj tri dni pred občnim zborom pri blagajni družbe, Pražakova 13 ali pa pri podružnicah Hrvatske deželne banke v Ljubljani in na Sušaku.
Preskrba Španije s tobakom
Tobak sadijo v Španiji šele od 1. 1921., ko je 16 pridelovalcev vsadilo približno 1 milijon tobačnih rastlim Zdaj obsezajo tobačne kulture okrog 7500 ha, pridelovalcev pa je približno 18.000, ki vsadijo okrog 75 milijonov sadik. L. 1942. je bila potrošnja okrog 5 milijonov kg domačega in 10 milijonov kg iz Južne Amerike uvoženega tobaka. Ministrstvo za kmetijstvo hoče tobačne kulture tako razširiti, da bi se na leto pridelalo okrog 15 milijonov kg tobaka, ki bi ga monopolska uprava lahko predelala v svojih tovarnah Pri izvedbi tega načrta bi morala imeti monopolska uprava 40 milijonov pezet obratnega kapitala, od katerega bi šlo 50 odstotkov za mezde tobačnih delavcev.
Gospodarske vesti
Nemški državni minister prehrano je odredil, da smejo gojiti male živali sanio tisti, ki sami proizvajajo potrebno krmo in ki so imeli te živali že pred 3. XII. 1943. To pa zaradi tega, ker gre krma za male živali v breme celotne prehrane prebivalstva, (lotim je v korist širokih slojev samo --vinjska mast in mlečna proizvodnja.
Nemčija mia, najbolj stabilne cene, kakor ugotavlja angleški gospodarski ist »Stahst«. če se primerjajo življenjski stroški v 2. četrtletju 1943 s cenami v isti dobi 1939, potem so so cene zvišale: v Turčiji za 274°/o v Iranu za 203, v Indiji za 95, v Finski /.a 86, v Španiji za 66, na Irskem za 59, na Norveškem za 50, na Švedskem za 50, v Švici za 49, na .laponskem za 33, v Angliji za 28, v USA za 24 m v Nemčiji le za 11 odstotkov.
Med Slovaško in Dansko je bila sklenjena trgovinska pogodba, s ka-lero se določa celotni obseg medsebojne blagovne zamenjave na 40 milijonov Ks. Dosedanja struktura trgovinskih odnošajev v okviru zasebnih kompenzacij ostane neizpremenjena.
Na Hrvatskem se smejo stanovanjsko najemnine zvišati v hišah, ki so ')ile pred 1. IX. 1939 sezidane za >0 odstotkov. Najemnine za poslovne lokale se smejo zvišati v posebnih okoliščinah tudi do 200 odstotkov.
Bolgarski kmetijski minister je začel s pomočjo zveze ovcerejcev )>ospe-Sevati ovčjerejo. Zveza šteje 82 družb, v katerih je včlanjenih več ko 3500 ovcerejcev. Spomladi pa bo priredila razstave ovc.
Turčiji bo ostalo do nove žetve še :S00.000 ton žita, kakor [»oroča turško 'asopisje.
Švicarski carinski dohodki so padli v letošnjem 1. četrtletju v primeri z lanskim na 39.1 milijona ali za 14.1 milijona švicarskih frankov.
Švicarska delniška družba Chocolat Tobler je na svojem občnem zboru ugotovila, da se je zaradi v lanskem juniju uvedene racionalizacije po deželi zelo povečalo število ljubiteljev čokolade ter se more zato računati, da bo po vojni potrošnja čokolade zelo narasla.
V francoskem produkcijskem ministrstvu se je ustanovi] nov oddelek, ki naj skrbi za čim bolj smotrno uporabo izučenih delavcev.
Špansko narodno premoženje se je l>o zadnjih cenitvah dvignilo na 400 milijard požet. V 1. 1935. se je cenilo samo na 288 milijard.
Velese jmska uprava v Barceloni javlja, da se bodo prihodnjega mednarodnega velesejma v Barceloni udeležile tudi USA.
Na Finskem je priredila vlada veliko akcijo za povečanje kmetijske proizvodnje. Geslo proizvajalne bitke se glasi: Več krušnega žita in več krompirja!
Kljub strogi prepovedi stavk in visokim kaznim za stavke se je prejšnji teden začela v Londonu nova stavka. Stavka okoli 1300 voznikov in sprevodnikov v protest proti otežkočenju njih službe v okviru novega poletnega voznega reda.
Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, s katerim se pooblaščajo USA, da se udeleže organizacije UNRRA in Ja prispevajo tej organizaciji letno 1.3 milijarde dolarjev.
l*o nekem poročilu iz Nevvvorku se je moral obrok maščob v USA zaradi pomanjkanja blaga znova znižati z a 25 odstotkov.
V USA se je posebno razpasla črna borza z nakaznicami za tekoče gorivo. Kakor piše »Daily Heirald« jo tihotapska trgovina s tekočimi gorivi tako razširjena, da resno ogroža ves sistem nacioniranja potrošnje bencina.
barva, plesira in s n a ž i
OI ba™, p
zev/4urah ;•-*» klobnt<;
itd. Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72
Priporoča se tvrdka
l Robert Goli!
■	■
■	m
■	■
▼	1
!
Ljubljana
j Šelenburgova ulica 3 \
Fur das Konsortium »Trgovski list« als Verlag
Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless -Za tiskarno. »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek.
■ Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar - AUe — vsi v Ljubljani.
Fiir die Druckerei »Merkur« A. 0. —