Stev
V Ljubljani i. svečana 1891.
Leto XI.
Pe\
■cev
sodbo pevca vi ste me pozvali, Možjč osorni — slušal sem vas nčm; Sodili ste, obsodbo podpisali, Očito meni, svetu jo prebrali: Ljubezni peti jaz poslčj ne smčm!
Obsodba čudna, trpka pevcu kazen Za greh, da Bog mu pevski čut je dal! Sodniki, groženj vaših glas je prazen: Objela meni srca ni bojazen — Besede prosim • K«5ga bi se bal ?
Ne smčm ! Kakd je ta beseda trda! TodJi izrekli ste jo vi, možjč — Ostavim naj ljubezni cvčtna brda ! Poslušal bodem, če brez boli, srda Poslušno biti moglo bo — sreč.
D;\, to sreč! Sodniki, razumeti Ne more pevskega srca vaš um! Zašije pdmlad — cvet počnč brsteti: Takd sreč veleva pevcu peti. Ne ljudski glas, nc vaš, sodniki, luum!
zagovor.
Sarnd ljubezni naj ne pojem zldte ? Možjč, jaz vem, odkod le-td odmev! Ljubezni čiste, vzorne ne poznate, Ljubezen bratovsko vi k tl6m teptate, Zatd bi vest prebujal nje vam spev!
Načela podla, mračnih vzorov slova Ogrevajo denašnji svet jadri; Človeštvo zlJi preveva doba nova, Sebičje in zlatd sta ji bogova, Ozira svet začuden se na njri.
In vender: kar v sreč nam zasajeno, Nikddr se Človek tega nc sramrij! Ljubezni drdgo čustvo kot nobeno Rojeno z nami jc in posvečeno: Ljubezen goji človek in spoštrij!
A mfine vi pred sodbo ste pozvali, Možjč osorni — slušal sem vas nčm; Obsodbo pevčevo ste podpisali, Očito mčni, svetu jo prebrali: Ljubezni peti jaz celo ne smčm!
Velj&j, sodniki, nrdvi ognjevite, Če srcu tudi smelo kdo veli; Sicčr: vi kakor drdgo me sodite — Gospod, ki zreš sred globine skrite, Usmiljeneje bodeš sodil — Ti!
Stčbor.
Leposloven, in znanstvei\ list
V spominski knjigi.
4,mena iu zopet imena, Kjerkoli to knjigo odprčm! Zgolj tujci . . . ne, evo mi znanca, Začuden obstanem pri njem!
Bog živi te, mladi prijatelj! Glej, dokaj minulo je let, Kar nisem te videl — zdaj sčzi V roko mi prijateljsko spet'
Vse kaže se bistro mi v duhu . , . Mladenič brezskrben, vcsčl, Med svet si namcrjal korake, Živeti šelč si začel.
Živeti! Kakd te poslušam, Na ustnih igrd mi nasmeh — Kakd li povest je nebeška O lepih, o blaženih dneh!
Za tabo zgolj rstdost in sreča, Pred tabo življenje svetld — Oh, lehko navdušeno zrlo Po svetu je tvoje okd!
In ko te je stčza privedla
V	prelepi ta zemeljski »hj,
V	spominsko si knjigo i sebe Radosten zapisal tedaj! . . .
Sčn gine . . . pred mdno razgrinja Resnica vsakdanja se spet . . . Čemu se budč mi spomini Iz davno pozabljenih let?
Rad gledam jih vender, saj znanec, Ki znova mu gledam v obraz, Ki toli mi sreče odkriva — Ta znanec, ta znanec sem — jaz! -
A. Funtek.
M
v
S o p k u.
(jjkusno z nitko rdečo
Ti, š6pek, si povit, Veš li, da v tem nekakšen Pomčn je tajen skrit?
Pomisli, šopek drobni,
Kdo tebe je nabrdl, In kdo povil te z nitko, Kdo meni te poddl!
Pomisli, šopek, tudi,
Kakd te čislam jaz • Ne nosim li na srci
Skrbnd te slčharn čas?
In kaj ta nitka rdeča Pomenja, dobro včš, Deklčta pa in mene Ovaditi ne smčš!
4000.
(Času primerna povest iz prihodnjih d6b. Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo.)
I.
isalo se je leto 4000. po Kristovem rojstvu!
Zaspal sem bil, in dvetisoč let so me imele v sebi moči zemlje slovenske.
Tedaj je pristopil angelj Gospodov, angelj Azracl, in mi ukazal: »Vstani!«
Vstajal sem. Ali prostor — meril mi je šest Čevljev v dolžini — kateri mi je bil spočetka preozek in pretesen, bil mi je že preobširen, takd da bi se bil zlahka raztegnil na vse strani, samd da sem imel kaj, kar bi se sploh dalo raztegniti! Toda angelj Gospodov je dvignil žarečo svojo roko, in z vseh štirih krajev sveta so se zbirali in zbrali ostanki mojega rojstva.
Dejal je angelj Gospodov: »Vstani in vzemi prejšnjo obleko svojo!«
Storil sem takd, in bila mi je znova pretesna stoinstoletna moja sobica. Na levi in desni strani so zaječali duhovi, češ, da jih potiskam s kraja, kjer so si pridobili pravico, utrjeno po mirni tisočletni posesti.
»Sodnik te kliče pred svoj prestol,« govoril je dni, ki me je vzdramil iz smrtnega spanja, »izkazati ti hoče milost!«
»Torej mi je oprostil pregrehe moje!« zaihtel sem radostno.
»Vse ti je oproščeno! Dvetisoč let si ležal v zemlji brez življenja in zavesti. In to se je videla stvarniku primerna kazen za tvojo samozavest, s katero si se odlikoval nekdaj!«
»Dvetisoč let!« vzkliknil sem. »Kaj se je zgodilo s slovensko domovino v tem času ?«
»Molči in čakaj!« ustavi me ostro poslanec Gospodov. »Molči in čakaj ter ne prepreČaj z vprašanji namenov Tistega, ki tc jc komaj poklical iz prahu, in ki ima nas vse v mogočni roki lc
»Dvetisoč let! Dvetisoč let!« Ta misel mi ni hotela zapustiti znova ustvarjenega telesa. »Kakd lahke se mi Čutijo kosti!« pristavil sem zadovoljno.
»Ne čudi se!« odgovori mi angeli, »saj so bile v različnih rokah, in prav močno so obrabljene sedaj, ko so ti po brezkončni milosti podarjene znova!«
Nadaljeval je:
»Gospod ti je odločil dolg pot, zategadelj vstani hitro! Dodajem še to: široširna je njiva, kjer si spal, in s tabo je spalo tisoč in tisoč drugih mrličev. Taka je zaukazba božja 1 Izberi si spremljevalca, da ti je na poti prijatelj in svetovalec!«
»Kdo li bode hotel z mano?«
»Obišči jih, nekdanje prijatelje svoje! Toda hitro, ker lc kratka jc nama odločena doba!«
Vstal sem. Odmikala se je zemlja pred mano, in od angeija se je razlivala svetloba na okrog in okrog. Povsod sem gledal posteljo pri postelji; in spala jc Adamovih otrok legija pri legiji!
Prijel me je Azracl za roko, in obstala sva pred ležiščem, je bilo široko in pripravno za dva človeka, kakeršni so umirali takrat, ko sem še hodil po črni zemlji. Angelj Gospodov jc dihnil proti črni ruši in dejal:
»Govori!«
Tz osrčja zemeljskega sc začujc: »Kdo me kliče?«
Po tvojem glasu, prijatelj Tine, spoznal sem t;c kakor mnogokrat prej, ko sva še dihala sladko življenje!
»Gospod me kliče na zčmljo,« odgovoril sem, »in ti mi bodi spremljevalec in svctovalec!«
»Na zčmljo?« — in videti je bilo, da se jc prijatelj Tine nekaj zamislil v gomili svoji. »Na zčmljo, praviš? Odgovori mi to-lc: Ali rodi po šampanjskih goricah trta, in ali pijd na zemlji pametni ljudje še vedno francosko vino?«
Obsenčil me je Azrael z desnico svojo, da sem odgovarjal resnično in pravično na vsako vprašanje. Odgovoril sem torej: »Nič več ga ne pijd francoskega vina zemljanje, in v Sampaniji je vse golo, kakor jc bilo golo vse po nekdanji Sahari! Zadnjo steklcnico šampanjca je izpil ruski car leta 2905. po rojstvu Odre.šenikovem, in od tedaj ga niti ruski carji niso dobili ne kaplje!«
Dr. Nev&ekOo: 4000.
O9
Duh pod mano zastočc takö milo, da me prešine in gane, da koprnim od sočutja.
»In kaj pijd sedaj umrjoči rodovi planeta našega?« Zopet sem moral odgovoriti resnično in pravično: »Vod6, in zgolj vodo!«
Takoj se začuje odgovor iz zemeljskega osrčja: »Ne grem! Hodi sam! Tukaj ležim takd prijetno: tukaj ni pravd, ni biričev in ne ošabnih sodnikov!«
Pristopila sva k sosedni gomili. Azrael dahne nanjo in ukaže: »Govori!« In sedaj si se odzval ti, prijatelj Fran, in vprašal, kdo te kliče na dan. Odgovoril sem: »Ali bi ne hotel z mano na zčmljo, da mi bodeš moder svetovalec?« Strahotna sem pričakoval odgovora njegovega. »S_ tabo?« zazvenelo je iz osrčja zemeljskega, »s tabo? Skoraj vem, kdo si. Pisec slovenski si bil nekdaj, toda pojma nisi imel niti o staroslovenšČini niti o tem, kakd se pravilno piše nova slovenščina. Ali ni bilo res takd ?«
Pravično in resnično sem moral odgovoriti: »Res, bilo je takd!«
»Vidiš,« zavrnil me je porogljivo, »odrini, kamor ti drago! Ze dvetisoč let počivamo tukaj, aH še sedaj me časih glava boli od vaših slovniških pregreh. Pojdite rakom žvižgat, vsi pisdči in pisani! Se nekaj mi odgovori. Imate li še vedno nadškofa olomuškega na zemlji
Resnično mu odgovorim: »Se vedno, in sedaj je kardinal!«
»Odrini in ne krati mi dragega spanja!«
Obupan in preplašen pristopim k tretji gomili. Bilo je to ležišče ozko in pričalo je. kakd ubožno in tanko jc bil v življenji oblečen duh, ki je sedaj počival tu spodaj. Oživel ga je s svojim dihom Azrael in mu ukazal, naj govori. Mene pa jc zopet obsenčil z desnico svojo, da sem moral govoriti resnico in pravico.
»Kdo sta, ki mi kratita smrtni mir, dasi vaju nisem klical r«
Po tej slabi volji sem spoznal takoj osornega prijatelja Josipa. »Kličem te, da me spremiš na zčmljo, v domovino slovensko!«
»Glej ga, ti si!« odgovoril mi je. »Dvetisoč let si že mrtev, in smrt te še sedaj ni spametovala! Da bi se zopet napotil v Slovence, pit kislo vino dolenjsko in brezplačno pisat romane in novele — tako silno me Oče nebeški gotovo neče udariti! S svojega mestiča se ne ganem! — Ali se sploh šc kaj piše in ,pisari' v slovenščini ?«
Prisilil me je Azrael, da sem moral odgovoriti pravico in resnico. »Zgolj molitvene knjige, druzega nič!«
Zdelo se mi je, kakor bi čul grohotanje iz osrčja zemeljskega. Potem pa mi jc zazvenel odgovor:
»Odrini v miru božjem, mene pa pusti, da zopet zaspim na sto-tisoč in stotisoč let!«
Tožno sem vzdihnil:
»Nikdo mi neČe biti spremljevalec!«
»Moči nimam, da bi ti šiloma vzbudil tcvariša!« odgovori mi natd angelj Azrael. »Pojdiva torej samd na pot!«
Vzel me je v naročaj, in grozen piš in vihar me je vzprejel v sredo svojo. Angelj pa je uprl nogo na trepetajočo zemljo, in kamor je stopil, podirala so se selišča, in skalnate gore so se drobile. Z jedno nogd se je dotikal zemlje, z drugo pa jasne lune! Od svetdv do svetdv je stopal, majali so se vsi, toda niti jeden ni prišel s svojega tiru, ker bi se bil sicer Že tiste dni moral poroditi kaos, v katerega bode končno roka Stvarnikova pomešala vse svetovje. Svet za svetom se je vrstil pred mojim pogledom; bilo jih je na milijarde; milijarda za mano, milijarda pred mano. Ali neprestano dalje me je drevil poslanec Gospodov, da jih niti šteti nisem mogel, dasi sem bil nesmrten duh, kakor dni, ki me je objemal v nardčaji svojem.
Človeške rodove po zemlji pa je tepla tedaj šiba Gospodova, in vsi so pričakovali grozovitne dobe, da se prikažejo apokaliptiški jezdeci na obnebji in da pričnd pobijati človeštvo. Potrčsi, lakota in povddnji, vsa ta zla so morila človeštvo, in nepremagljivi orkani so tulili okrog zemeljske dble. Po vsem severnem nebu pa se je kazala zvezda repatfca, ki je bila kakor ognjen meč, s katerim je hotel razsekati večni Bog vse ustvarjene svetove. Ali to ni bila zvezda repatfca, to je bil angelj Azrael, nosčč me pred prestol večnega Sodnika!
Zapustivšima vesoljnih svetov vesoljne prostore, zažarila so se pred nama nebes velikanska vrata. Izdelal jih je nekdaj Hefajst od čistega zlata in jih okrasil z dokaj divnimi podobami. Obrnil sem pogled v kraje, odkoder sva prišla: zvezda pri zvezdi se je utrinjala, in sukali so se brezštevilni svetovi, kakor bi švigala iskra pri iskri po večnem ozračji! Kjč si se sukala v tej množici, stara mati zemlja? .Obrnil sem pogled prčdse, kamor sva hitela.
Pred nama se je žaril ogenj nebeških vrati Sam Bog je bil v svoji slavi vpodobljen na njih in okrog njega vsi zbori angeljev in arhangeljev. Bila so visoka in široka, da jih ni moglo prezreti nobeno okd človeško. Pred njimi pa se je širil brezkončen prostor, ki je sezal iz večnosti v večnost. Svetil se je kakor parket v gospodskem dvoru, ali živega duha ni bilo opaziti na njem.
»To je predpekel!« izpregovori Azrael.
»Prcdpekel 1« začudim se. »In kjč so duhovi očakov, ki so nekdaj samčvali tod?«
»Vsi so prejeli milost v Gospodu!« reče mi angelj.
Tedaj se je po bliščeči vršini od nekod hipoma pokazala sklonjena podobica drobnega možička! V rokah je nosil dolgo, težko metlo, in kakor blisek je švigal ž njo po predpekla parketu sedaj sčm. sedaj tja! Ali neprestano so mu kapale debele srage z ozkega obraza, kjer se je kazala gubica pri gubici. In vsaka kaplja je padla na svetli tlak, in po vsaki kaplji se je napravila na svetlem tlaku velika črna lisa. In pri vsaki kaplji je zastokal: »Oj. te lise, te nesrečne lise!« Bil je zamolklo zveneč glas, in čul se je kakor iz groba! Potem pa je kakor huda ura bil z metlo svojo za svojimi lisami; ali čimbolj je delal, tembolj se mu je množilo delo.
»Kdo je ta siromak?« vprašam sočutno. Veličastne poteze an-geljskega obraza je zdajci pomilil nasmeh, kateri se je pa hipno zopet raztajal.
»Opazuj ga!« izpregovoril je Azrael mirno, »in potem priznaj pravičnost sodbe božje !«
Takrat naju je ugledal možiček na predpeklenskem tlaku. Kakor bi ga bila odnesla sapa, izginil je vzdihujč v večni planoti, j »Opazuj ga!« nadaljeval je angelj Gospodov. »Y_žLvljenji je sodil £ sodil, bruna v svojem očesi pa ni obsodil ni obsojal. Udaril ga je zato Gospod in mu odkazal jedino mesto v predpeklu, da čisti ondu
...............£	•••>■'...» ...^.A.^	....................y.
tlak in odpira nebeška vrata dušam, hitečim v nar<5čaj premilostivemu Stvarniku!«
Tedaj se je zopet prikazal 6ni, ki je bil ravnokar izginil. Metlo je odložil, ali na desno räme si je sedaj oprtal težak ključ od samega, čistega zlata. Pod težo tega bremčna se je opotekal, da mu je znoj kar curkoma lil po usnjatem obrazu, in da so ostajale v dolgih brazdah črne lise za njim. Na rameni, kjer ga je težil ključ nebeških vrat, napravila se je bila v teku tisočletij žuljasta grba, jednaka velblodovi. Pri vsakem koraku mu je zlato breme stisnilo to grbo, da se je telesce kar zvijalo od bolečin. V tem sva ga dohitela pri nebeških vratih. Ječaje in godrnjaje si je zvalil ključ z ramena, da bi ga potisnil v nebeško ključanico. Pri tem si je prišlece venderle ogledal nekoliko. Srd in nejevolja sta mu napčla zgubani obrazek, in kakor lučici sta se mu zaiskrili očesci.
»Zopet slovenski liberalec!« zatogotil se je.
»Odprl in ne sodU« zavrne ga angelj Gospodov. »Ne sodi, ker sedaj si sam sojen!«
Renčč dvigne ključ in rožljaje odpira nebeški portal.
»Slovenski liberalec!« Da, takrat sem tc spoznal, doktor Tone od zelene Soče! Dvetisoč let in dčlj že nisem čul tvojega glasu, ali tukaj sem tc izteknil v predpeklenski revščini in zapuščenosti!
Muze, dajte mi moči, da vredno zapojem o čustvih, ki so tedaj napolnila komaj prebujeno dušo mojo!
»Tone od Soče je!« zaviknil sem, injusmiljenje mi je raztopilo dušo, da sem se hotel razjokati zaradi njega, ki je nekdaj kandidiral za prvo mesto v nebeških višavah, a je sedaj toli siromaški obtičal v predpekla grozovplivnih samotah. Razjokati sem se hotel, toda solza mi takrat še ni bila znova podeljena, in sočutje ni dobilo steze, da bi se bilo izlilo iz mene.
Predrznil sem se ogovoriti Azraela: »Ta je torej tisti, ki_je gospodaril nekdaj na zelenih obalih zelene Soče?«
»Govoril si!«
»In koliko Časa je že tukaj ?«
»Dvetisoč let!«
»L)vetisoč let! — In neprestano mu je pometati stezo do nebeških vrat in odpirati dušam, katere so poklicane v raj Gospodov?«
»Govoril si!«
»Inodpirati mu je tudi dušam slovenskih liberalcev ?«
»Govoril si!«
»Brezkončno pravična sodba razsodnosti božje! In kdaj bode dopolnjena vrsta njegovih muk ?«
»To je zapisano v knjigah socleb božjih! Te knjige mi niso odprte, in sam arhangelj Mihael straži s svojim mečem pred njimi!«
V tem so se na izteždj odprla vrata nebeška, in ob roki Azra-elovi sem prekoračil prag svetega raja.
»Kdaj mu bode dopolnjeno ?« vprašal sem znova. »Koliko vekov ostane še tu?«
»Nekaj bilijonov, in če se ga usmili Gospod prej, nekaj milijonov let!«
»Nekaj bilijonov, nekaj milijonov let!« Duh moj ni mogel prebiti besed Azraelovih! Omahnil sem kakor posekan hrast na tlak pred angelja in obležal onemogel. Svojeroč me je vzdignil. Prav takrat so se sama od sebe zapirala nebeška vrata, in le za nekaj trenutkov se je onemogli pogled moj razprostrl po predpekla bliščeči vršini. Po tej vršini pa je že plesal nesrečni nebeški vratar in se z metlo svojo
drevil po nji. In glasno je zazvenel jok njegov: »Oj, te lise, te strašne lise!« Potem so se treskoma zaprla vrata.
Azrael pa je izpregovoril temno-resnega obraza: »Ako ti dodeli Gospod, da zopet kdaj ugledaš zeleno zemljo, ne sodi, da ne bodeš sojen!«	(Dalje prihodnjič.)
Nos.
Zdravoslovna črtica. Spisal Jožef Rakež.
Vsakomur ni dano lep nos imeti. Rimska prislovica.
esniki, ki po stari navadi toli često na lepoticah svojih opevajo »žarno oko, rožnata usta, zlate lasce, belo roko in drobno nožico,« prav ti pesniki se le redkokdaj spominjajo J — nosu. Ali ga morebiti ne opažajo ? — Saj vender takd »ponosno« in časih celd preočito strči sredi obraza, saj vender vedno največ vpliva na skupni izraz obličja. Nič tolikanj ne kvari lepega lica, nego baš grda oblika nosu; nič ne pači in ne kazi človeka bolj, nego nedostatek nosu. — Teh mislij so bili že stari zakonodajalci, ki so velike grešnike kaznovali tako, da so jim odrezali nos; takisto je papež Sikst zapovedal, naj se vsak tat kaznuje takd. — In Calderon, med pesniki-veljaki gotovo verojetna priča, peva: »Nos je dni grebčn na morji obličja, ob katerem se čestokrat razbije ladja lepote« . . .
Ker je torej lepota obličja mnogo zavisna od lepote nosu, gotovo ni brez razloga trdil Lavater. da je lep nos več vreden, nego cčlo kraljevstvo. Isti učenjak, ves navdušen za dostojanstvo nosu, kliče: »Nahaja se na tisoče lepih očij na jeden sam lep nos, ali kjer ga najdeš, tam naletiš gotovo na izvrsten, izreden značaj,« — Zatorej so tudi mnogi pisatelji jeli povse resno pisati dolge razprave o nosu in njega razmerji proti duševnim in nravnim svojstvom človekovim. Dk, iz tega seje izcimila celd posebna stroka znanosti, takdzvana »nasologija«.
Facta loquantur! Navajajoč vse to, podkrepil sem pač dovolj mnenje svoje o imenitnosti nosu in upravičil naslednje vrste, katere hočem posvetiti jedino proslavi njegovi. — Vem sicer, da mi ni moči našteti vseh znamenitih nosdv, začenši z dnim, ki ga je na lepotici svoji opeval Salomon, tja do Sokratovega nosu ali do dražestnega noska marsikatere salonske kraljice denašnje. To nalogo prepuščam drage volje drugim sposobnejšim ljudem.
Poskusil bodem odgovoriti samö na dve vprašanji, katerih zadnje utegne tudi zanimati ljubeznive čitateljice »Ljubljanskega Zvona«:
Kaj je nos? — Kakšen je lep nos? —--—--— —
Nos je nekov pomol ali šator, strččč sredi obraza, ki spredaj zapira nosno duplino. Zgoraj ima nos trdno oporo v nosnih kostčh; spodnja stran njegova pa je vsa hrustančasta. Kadar odpade koža in hrustančasta opora, pokažeta se dve hruškasti odprtini, kakeršni vidimo na lobanji. Ondu opažamo, da je nosna duplina z naopiČnim pretinom, ralo imenovanim, razdeljena v dve polovini, ki nista v nobeni zvezi, toda vsaka je odprta spredaj in zadaj. Zadaj se nosna duplina odpira v žrelo, sprednji odprtini na spodnji strani nosu pa imenujemo nosnice.
Nosna duplina rabi dvema važnima namenoma — najprej dihanju. Zakaj prirodno dihamo skozi nos, in tako dihanje je koristno. V vzduhu plavajoči prah namreč obvisi na mokri nosni sluznici, in ne prihaja v pluča. Takisto se tudi vzduh, ako je mrzel, nekoliko ogreje v nosni duplini.
Nos je pa tudi sedež nekemu čutilu, namreč vonju. Nosna duplina je zastrta s tanko kožico ali sluznico, v kateri se razprostira vonjalni živec. Le-ta posreduje, da čutimo vonj. — Vzduh, ki prihaja skozi nosno duplino v pluča, privaja s sabo jako drobne, raztopne mrvice raznovrstnih tvarin, ki se prilepijo na mokro sluznico in raz-topivši se na nji vplivajo na vonjalni živec. Ono, kar vonja, torej ni nič druzega, nego jako drobne mrvice trdnih teles, nahajajoče se v vzduhu.
Da je temu res takö, o tem se lehko prepričamo pri kafri. Ako postaviš košček kafre na mokro površje, jel bode takoj odbijati vodö in se vrteti; zajedno pa se košček čimdalje bolj manjša, toda njega duh se vedno bolj širi po sobi. Čim hitreje se odbijajo take brezkončno drobne mrvice od telesa, čim brže izhlapi telö — kakor n. pr. kafra, možek (pižem), trpentin — tem hitreje in tem dalje se razširi njega vonj po vzduhu.
Atmosfera vzprejema tem lože vonj vase, čim toplejša in vlaž-nejša je — a vonj se tem bolj širi, čim nemirnejši je zrak.
Kakö torej vonjamo ?
Zgoraj smo razkladali, da nam vzbujajo občut vonja samö öna telesa, ki so hlapna, rekše, ki hlapč od sebe neizmerno drobne delce v vzduh. Ti delci prihajajo z vzduhom do nosne dupline, kjer razdra-žujejo vonjalni živec. Le-td priobči ta döjem možganom, in v njih nastane potem občut vonja.
Ako je nosna sluznica suha, ali pa premokra, tedaj vonjalni živec ni občuten. O tem se je gotovo že vsakdo prepričal na samem sebi.
Vonj je takö spojen z vzdihavanjem, kakor ukus s prežvekava-njem in požiranjem. Z izdihavanjem mnogo menj dražimo vonjalni živec, nego z vdihavanjem — radi tega tudi večina ljudij ne vč, da njih izdih smrdi.
Dostikrat trdijo, da je človeški vonj mnogo slabši od vonja zverij. No, temu ni takö, zakaj zlahka se prepričamo pri divjih ljudskih plemenih, da je pri teh baš vonj čudovito razvit; vonjajo namreč, kakor zverine, sovražnika po njegovem slčdu; z vonjem spoznajo Evropca, ako se je tudi zavil in zakril v njih obleko.
Toda poglejmo samö dojcnca! Zakaj se dojenec, bodisi tudi v temi, umiri jedino le v nar6čaji materinem? Ne po nagnjenji, ne po čustvu detinske ljubezni, temveč jedino le zaradi tega, ker se je njega vonj privadil mdterinemu parokrogu.
Od druge strani se pa zopet o vonji ptic ujčd pripoveduje mnogo več, nego je resnica. Da temu ni takö, dokazali so poskusi Audu-bonovi.
Vzel je jelenovo kožo, nagatil jo s sčnom in postavil na polje. Ncdolgo potem jc uzrl jastreba, ki jc jel kljuvati po koži in po sčnu, da bi se dokopal do jelenovega drobja. — Za tem je Audubon izpostavil mrtvo jagnje in ga pokril s steljo. Jastrebi so krožili ob njem, ali nijeden se ni spustil na jagnje. Toda ko je drugič z listjem pokril zaklano živinče, da je bilo moči opaziti krvave sledove, hipoma je bila jata jastrebov na mestu. Iz tega se vidi, da jc pri jastrebu vid mnogo jačji od vonja.
Govorečim o vonji, omenjati nam je tudi raznih dišav ali par-f e m o v.
Že v najstarejših dobah so uporabljali kadenjc dišav, da so takö izkazovali čast živim ljudčm in mrličem, bogovom in njih stvarstvu. Mojzes je s posebnim zakonom določil rabo diš£v. O Atencih nam je znano, da so za posamezne dele telesa imeli posebne dišave. Takö so lice in prsi mazilili s palmovim oljem, lasč in obrvi z majaronom, obradek in tilnik z mdterino dušico (thymianom). Dospeli so v tem oziru do tolike razsipnosti, da jim je bilo naposled po Solonovem zakonu zabranjeno, moškim prodajati dišdv.
Tudi Rimljanje niso v tem oziru zaostali za Grki. Za rimskega cesarstva jc nosil vsak Rimljan svojo škatljo dišav (narthecium) s seboj v stanovanji, v kopelji, da, celö v vojski. Ko je propalo rimsko cesarstvo, pozabili so jih, dokler niso križarji znova prinesli diš<xv iz
vzhodnih dežel v Evropo. Vender so se udomačile na francoskem dvoru šele za gizdavega4 kralja Frančiška I.; toda za Ludovika XV. so bile Že razširjene v najnižjih krogih. Dandanes pač na vsem izobraženem svetu ni služkinje, katera si ne bi v nedeljo za izprehod ali za plesno zabavo namazala glave z bergamotnim ali rožnim oljem in ne poškropila obleke s cenčnim parfčmom. Raba dišav se je razširila tudi zaradi tega, ker ž njimi lahko človek zakrije prirodni svoj neugodni duh od izhlapelega znoja, ki zaudarja po kislini.
Kolikor bolj je napredovala izobraženost, s katero vred so se tudi olikala čutila naša, tembolj je hotel vonj prav takd v estetiški užitek, kakeršnega želi sluh pri godbenih glasovih, vid pri harmoniških oblikah in bojah in ukus pri hrani, ki je s pomočjo umetnega kuharstva ugodno sestavljena. — Zatö morajo tudi dišave imeti svoje zakone, kakor jih imajo boje in glasovi.
Čim naravnejši, preprostejši je človek, tem lože ga je zadovoljiti z jednim glasom, jedno bojo, jedno dišavo. Ko so se izobrazila čutila, nastala je potreba, da harmoniški spajamo razne glasove, razne boje, razne ukusne in dišeče tvarine. — Dandanes mora torej tudi parfem, ako hoče zadovoljiti olikanejši naš vonj, biti sestavljen od več različnih dišavnih primčs, ki so se pretvorile v skupni akord, v neko popolnoma novo dišavo — in to imenujemo »bouquet«.
Tak »bouquet«, rekše dišavni akord, ima slavnoznana kolonjska voda. Ako n. pr. duhamo rožo, čutimo zajedno z vonjem tudi smolasti duh njenega listja i. t. d., katere dišave sc spajajo v »bouquet«.
»Bouquet« je torej za vonj to, kar je zvočna böja (Klangfarbe) za sluh. — Slavni fizik Helmholtz je dokazal, da zvenč jednostavni čisti glasovi nekrepko, nelepo, neugodno. Oni glasovi pa, ki so spojeni s takozvanimi visglasovi in nizglasovi, dobivajo čim krepkejšo, tem ugodnejšo zvočno bojo. — Takö zvenč n. pr. jednostavni glasovi glasbenih vilic suhoparno in otlo; ako hočemo, da ugajajo ušesu našemu, moramo jih ublažiti z visglasovi in nizglasovi — to sc je doseglo pri vsem našem glasbenem orodji, sevčda pri vsakem drugače. — Prav takö moramo v slikarstvu jednostavne boje, kakor nam jih kaže prizma, blažiti in mehčati z drugimi bojami — istotakö moramo tudi v parfemeriji jednostavne dišave, rekel bi, spopolniti takö, da jim primešamo druge dišave. »Bouquet« je torej zvočna boja diš&v.
Pri glasovih je Helmholtz matematiški točno dokazal nizglasove (Untertöne, Beiklänge); pri vonji se bode dalo kaj takega težko dokazati kdaj. Mnogo je temu krivo to. da sc pri nas izobraževanje vonja malone do cela pušča v nčmar. Marsikomu se bode zdelo smešno, da
o tem sploh izprcgovorimo besedico, ali vender bi bilo koristno za zdravje in za praktično življenje, zlasti za človeka, ki se hoče omiliti drugim. Izobražen vonj bi razločeval kvarne dišave od nekvarnih; ali kar se tiče praktičnega življenja, utegnil bi izobražen vonj biti neizmerno koristen vsakemu gospodarju in trgovcu, zlasti v naših vinorddnih krajih. V obče pa človek, ki hrepeni' po lepoti, toda ne more ločiti, kaj vonja ugodno in kaj neugodno, nc more prav uspevati v finih višjih krogih. Ako se takšen človek parfemira z dišavo, ki nc ugaja izobraženemu čutilu, bode navzlic telesni lepoti svoji in izbrani toaleti odbijal svet od sebe.
Kdor hoče rabiti dišave po kosmetiških zakonih, pomni to-le:
Dišava, ki je ugodna temu, ne ugaja dnemu, nego provzroča, da se mu gnusi in da ga boli glava. Iz tega vzroka bi ne smeli rabiti takih parfemov, ki se odlikujejo s svojim specifiškim svojstvom, s p r e d i r n o s t j o. To moramo reči osobito o mdžku, kafri in »patschouli« (neka zmes od kafre in brezove smole). — Treba je izbrati take par-feme, kateri so po izobraženem občinstvu kot vonjalni akordi priznani za ugodne in plemenite — treba je vonj priučiti njim. Čuvati sc jc takih kombinacij, katere preveč vonjajo po jedni sami tvarini.
Nikoli se človek ne sme preveč parfemirati, osobito ne v domačem življenji, da po dotičnem parfemu ne zaudarjajo vsi prostori, kamor dospeš. Vckovečno vdihavanje eteriških tvarin škoduje zdravju, razdražuje in omamlja možgane, provzroča, da boli glava, topi vonj in napdsled vsakogar dovede do misli, da hočeš s parfemom zakrivati telesni svoj duh. — Ccstokratno izpiranje kože s kolonjsko vodo, v obče s parfemom, v katerem je dosti eteriških olj, kvarno je jako; zakaj alkohol vzame koži potrebno mast in draži kožne žlčzice — radi tega ie končno koža hrapava, suha in se osiplje. Lasje, namazani s spirituvoznim parfemom, hitro osivč in radi izpadajo.
Da ne otopi vonj, dobro je često menjavati parfem; saj tudi okd nc smč gledati vedno jedne boje, ni uhd redno poslušati iste harmonije glasdv.
Prestopimo k drugemu delu razprave svoje; poglejmo si zunanjo obliko nosu.
Brez dvojbe moramo sicer priznati, da oblika nosu ni slučajna stvar, da se tudi nos ravna po rasti in postavi posameznikovi, kakor se list ravna po steblu, iz katerega je pognal. Toda vender nečemo ' trditi ozbiljno (naj reko bistroumni nasologi, kar jim drago), da se baš v nosu formalno izražajo duševni pravci človekovi. Pri tem niti nc jemljemo v poštev, da je oblika nosu jako često zavisna od zunanjih, zgolj mehaniških vplivov.
Oblika nosü jc zavisna od zgradbe njegovih kostij iti hrustancev. Gdrenjemu delu nosu so podlaga kosti, dolenjemu večjemu pa hrustanci. Oblika nosu je torej različna in se ravna po tem, kakd in v katerem kotu so se kosti utisnile v čelo, in kakd so se hrustanci razvili in razširili.
V obče razločujemo nastopne oblike nosu: i. Grški nos, ki mora biti raven in tenäk. To obliko pretiravajo nekateri umetniki zaradi vidnega kota tolikanj, da slikajo čelo in nos v isti premi črti. — 2. Rimski nos. Le-tä je kolikor toliko zaokrožen, toda vedno tenäk in brez vsake grbe. Tak nos utegne lepd pristajati ponosni gospč visokega stanu. — 3. Zakrivljeni nos, znan po imeni sokolovega (jastrebovega) nosu. S takim nosom se odlikujejo potomci onega näroda, ki je peš korakal skozi Rdeče morje. — 4. Zavihani nos. — 5. Ploščati ali t dpi nos. — 6. M ops ki nos, podoben prejšnjemu, samd zavihan takd, da nosnice gledajo kvišku. Sevčda se nahaja dokaj razločkov omenjenih oblik, o katerih moramo reči, da so prehodi iz vrste v vrsto.
Trebalo bi zdaj označiti idealen nos. Toda mislimo, da takega absolutnega ideala ni, nego da se je nam treba ozirati na skupni izraz obličja. Ali bi se nam omilila živahna plavka, da ji zamenimo nežni, ugodni in rekel bi, drzovito zavihani ndsek z ravnim, junonsko dostojanstvenim nosom; ali bi morebiti nasprotno bilo lepd gledati visoko Junono ali najdivnejšo židovko, ako ji vzamemo nakrivljcni nos, ki se toli krasno ujema z zavihanimi črnimi obrvimi in čelnimi oboki — ter ji v sredino podolgastega ovalnega lica postavimo nežen zavihan ndsek ?
Lepota nosu je torej relativna; vsak nos je lep, ako se le strinja s celoto, z značajem obličja. Nelepe so torej, kakor povsod, vse skrajnosti gledč na dolgost, kratkost, širino, zaokroženost i. t. d.
—	Ako bi pa vender dovršeno lepemu obrazu morali naslikati lep nos, moral bi biti tenäk in raven, ali pa le malo zaokrožen; hrbet mu mora biti gladek, nikjer grbast — ne sme se preveč spuščati k ustom
—	nosna krila ne smejo biti ne preširoka, nc premajhna, ne upala, nc tesna — nosnice morajo biti tesne, podolgaste in horizontalno položene
—	hrustanec, ki deli nosnice, bodi skoraj pravokoten z gdrenjo ustnico. Umeje se, da mora biti nos prav sredi obraza —- toda to ni takd obično, kakor bi si mislil kdo; nasprotno je navadno, da je kon-čina nosu proti desni ali levi strani obličja nekoliko nagnjena.
Takd v bi moral biti nos v dovršeno lepem obličji, sevčda po naših nazorih. Druga človeška plemena sodijo zopet drugače. Kitajcem prija kratek, Peruvancem podolgast, Perzijancem sokolov nos, kateremu
sta se Cir in Artakserks imela zahvaliti za kraljevstvo svoje. — Nekatera ameriška plemena ljubijo pločat nos^in zaradi tega tudi deci svoji obrezujejo nosove takö dolgo, da jih pritirajo v rečeno obliko. Kaj podobnega bi mogli učiniti tudi mi, zlasti ako so se otroku preveč razširile nosnice, kar nikakor ni lepö. Hrustanci v nosu deteta so osobito mehki, voljni in prijenljivi. Nosnice zlahka zožimo, ako jih dosledno nekolikokrat na dan z dvema prstoma stiskamo in nekaj časa držimo stisnjene.
Prav ta prožna voljnost in prijenljivost hrustančeva je kriva, da lepo zgrajeni nosovi dostikrat sčasoma pogrdč. Treba zatorej paziti, da otroci nc vtikavajo prstov v nosnice, ker utegne nos po taki z!i navadi sčasoma izgubiti prej lepo obliko svojo. Iz istega vzroka ne bi smel otrok spati na obličji, zakaj sčasoma se mora nos sploščiti ali pa skriviti.
Bodisi nos kakeršnekoli oblike, treba je vsakemu človeku, da proti njemu uporablja zakone prirodne in umetalne kosmetike. Zlasti nam je na tem mestu omenjati čistote in snažnosti. Nänjo se pač vsak izobraženi človek ozira kolikor toliko, razven — njuhalca (šnofača). Res ni zlepa neugodnejše stvari, nego gledati nos, v katerega se neprestano tlači duhän. — Njuhanje se je uvedlo na Francoskem za Ludovika XIII. (leta 1640.). Larochefoucauld je bil pri dvoru na glasu, da zna kar najukusneje privesti ščepec duhana pod nos.
Njuhanje se je razširilo takö hitro, da je papež Urban VIII. preklel vsakega njuhalca. Na Ruskem so to razvado lečili še radikal-neje — ondu je bilo dovoljeno, vsakomur, kogar so zasačili pri njuhanji, odrezati nos.
Njuhanje ne škoduje samö lepoti, nego utegne tudi kvariti zdravje. Prvič izgubi njuhalec vsako čustvo v nosu, ker se po neprestanem draženji živcev otopi vonj — in prav zatö tudi görenja ustnica; torej vidimo pri mnogih njuhalcih pod nosom vedno dosti nakopičenega duhana, katega ne odpravljajo, ker ga ne čutijo. — Zaradi njuhanja utegne tudi nos oteči in se nagrbiti — nosnice se razširijo, in njih okrajci so videti kakor nagriznjeni. — Kar se tiče zdravja, ima njuhalec zaradi draženja živcev vekovečen katar v nosu — glas mu je zamolkel, in kolikor toliko noslja. Tudi goltanec otopi po draženji; zatorej njuhalci tudi nehotč in nevede požirajo duhan in si takö kvarijo prebavljanje; dk, utegnejo si celö dokopati pogubne bolezni, zlasti ako je duhan premešan z otrovnimi tvarinami,' n. pr. s svincem. Gospj'i (o gospodičinah niti ne govorim), kateri bi bilo njuhanje vsakdanja potreba, morala bi se za vselej izbrisati iz knjige krasotic.
Od večkratnega in trajnega katara se često izpremem oblika nosu in sicer na kvaro lepoti njegovi; ako je bil tenak, zabuhne, ako je bil kratek in širok, izpremenf se v gomoljčastega. Tudi nosna krila odebelč, okrajci sčasoma niso več jednaki; rdeči so in vlažni. Toda ne samö zrak, tudi prestopki v dijeti (jčdi in pijači) provzročajo jednake izpremembe. Spomnimo se samö önih modrordečih, krastavih nosöv. ki dičijo obraze pijancev!
Dostikrat sc pordeči nos iz popolnoma drugih vzrokov, zlasti pri ženskem spolu. Kadar se opazi kaj takega, smeti ni Čakati dolgo, ker sc to perij odiško rdenje nosu utegne izpremeniti v trajno. Jako koristno je, ako se takšen nos začne takoj izpirati z vodo, ki jc v jed-nakih delih sestavljena od rožne vode in vode od pomarančinega cveta, kateri se še doda peščica boraksa.
Nihče ne more s pomočjo kosmetike v temeljnih črtah izpremeniti prirojenih telesnih oblik, katere so mu podali obiteljska sličnost in raznoliki vplivi, izvirajoči iz telesnega in duševnega življenja roditeljev; nihče ne more s takimi pomočki popraviti svojega nosu po klasiškem vzoru. — »Vsakomur ni dano lep nos imeti.«
Vsekakor pa jc moči. ako živimo zdravo, lepšati in popravljati bojo kože, drža nje in gibanje vsega telesa, in kar jc najpogiavitneje: duševno delovanje telesnih oblik. Zunanjščina naša je samö skupen izraz notranjega stanja našega telesa. Ugodna in prijetna zunanjščina je mogoča samö pri zdravem, ali vsaj v glavnih telesnih funkcijah nepoškodovanem organizmu skratka: lepota je samö estetiški izraz z d r a v j a.
Cesto ravnamo s telesom svojim, kakor otrok s pünico; vender nikoli bi ne bilo smeti pozabiti, da je organizem naš živ stvor. Rožnato lice obledi, ako oslabevajo notranji ustroji telesa; toda umetalno lepotilo, na lice namazano, nikakor ne nadomešča prirodnega rdečfla krvi, temveč le slabo zakriva pojave pričenjajoče se bolezni. — Prava lepota more pognati le iz zdravega telesa in zdrave duše, pristen pomoček lepote more biti samö taköv, ki ne nasprotuje zakonom zdra-voslovja.
*
Fr. Prešern.
Slavnostni govor dr. M. Murka pri Prešernovi devetdesetletnici na Dunaji, dne 3. grudna 1890.')
rago je naš narod poplačal predrznost, da se je naselil |i daleč v Alpah, v katerih marsikatero ime priča o njegovi k nekdanji razširjenosti; vendar, kar mu je ostalo, navdaja Igg^^S ga lahko s ponosom; mogočni slovanski narodi nimajo tako veličanstvene in tako lepe domovine kakor naš narodič, tako raznovrstne na malenkostnem prostoru kakor on. Ali tudi ta narod sme se pokazati svojim bratom; okrožen od dveh po kulturi in velikosti mogočnih narodov brani svoj jezik in domovino po svojih močeh nc samo za sebe, ampak tudi za one, ki so za njim.
Bilo bi krivo tožiti samo o naši bridki osodi. Od bogate narave podpirana nadarjenost, sosedstvo z omikanimi življi in posebna sreča podarile so nam rano precej mož, ki so narodu bistrili um in blažili srce. Le poglejmo v nc zastonj slavljeno Gorenjsko stran: tam se je rodil oče slovenski pesni V. Vodnik, pospešitelj naše proze Ravnikar, »velikan učenosti« Kopitar, naš ponos pred slovanskim svetom, M. Čop, poznavalec vseh svetovnih literatur, ki je imel najboljši vpliv na prvi slovenski lepoznanski list, Kranjsko Čebelico, posebno pa na našega današnjega slavljenca Prešerna.
Devetdeset let je preteklo, odkar so Rojenice podarile prostim slovenskim starišem nenavadno dete in mu položile v zibelj največe duševne zaklade. Iz tega otroka se jc razvil pod blagim vplivom raj ske okolice, zdravega jedra našega naroda, marljivega tika v Ljubljani in na Dunaji in občevanja z omikanimi prijatelji največi slovenski pesnik Fr. Prešern.
Kakor naš narod bilo je borno in prosto tudi Prešernovo življenje. Pegaz je bil vprežen v pravniški jarem, sreča mu ni bila mila, čutil je ko pravi pesnik neizmerno človeštvo gorjč. Prerano za nas, vender ne za sebe preselil se je iz tega sveta, ko je nastopala zora nove, vendar kratke dobe 1. 1848, tako da ni doživel nove prevare. Črez 40 let je minilo, odkar prebiva med nami samo njegov duh, ki se nam blišči v njegovih nebeških poezijah.
Tc.ško je primerno govoriti o Prešernu,' posebno pa v tako slavnostnem trenotku izražiti to, kar moreš le čutiti, ako bereš ali slišiš
J) Na izrecno željo gosp. pisatelja nismo izpremenili ničesar.	Uted.
6
plode njegove Muze. Da izpolnim nekoliko svojo nalogo, hočem se omejiti le na predmet: Kaj je Prešern Slovencem?
Imenujemo, kakor sem že c menil, Prešerna največega slovenskega pesnika. To je mnogo! Ali pri malih narodih je lahko hitro kdo velik, saj imamo povsod toliko slavnih, zaslužnih in enakih mož. Nastane vprašanje, kaj pravijo oni, ki merijo Prešerna z veliko mero svetovne omike. Vendar lahko se pomirimo: kdor koli sc je le količkaj seznanil s Prešernom, priznal je takoj, da je on velik pesnik sploh. Prvi, ki je Slovence opozoril, koga imajo v Prešernu, bil je Ceh — Celakovsky, dober poznavalec slovanskih literatur. A. Grün, ki je pri Nemcih na glasu ko eden iz boljših pesnikov svobodoljubne dobe, postal nam je s časom hud nasprotnik, ali svojega učitelja se ni nikoli odrekel: njegova krasna oda »an meinen Lehrer« priča, kaj je bil njemu Prešern. V našo dobo posvetil je odličen pisatelj hrvatski A. Senoa Prešernovemu spominu »Karanfilj sa pjesnikova groba«. Prestavljali so Prešerna Hrvati in Srbi — bolje bi siccr bilo, da se kakor naj bliži bratje seznanjajo ž njim v izvirniku — Čehi in Rusi. Priznati moram, da sem čutil posebno radost, ko sem v Moskvi, v središči naroda, ki ima svojega Puškina in Lermontova, našel v imenitnem in dalekoglednem filologu, prof. E. Korši, navdušenega čestilca našega pesnika. Tudi eden iz novejših nemških pesnikov, E. Sam-haber, nam je dokaj Prešernovih poezij pretolmačil; najlepše pa se Nemcem lahko pokaže velikost Prešernova, če se primerno izdajo in razglasijo njegovi nemški ali ponemčeni biseri.
V klasičnem Stritarovem vvodu k neklasični — Levstikovi izdaji po takem ni pretirano, ako se pravi, da bi se pred sodnjim stolom med narodi, ki so se vdeležili z izročenimi talenti vesoljne človeške omike, smel brez strahu pokazati tudi naš mali slovenski z drobnimi bukvicami, s Prešernovimi poezijami.
Res, drobna knjižica, ali kaj vse tiči v nji, kako čisto zlato se tam nahaja!
Glavna reč nam je seveda vsebina. Berimo kaj koli v njegovih umotvorih, povsod se bomo čudili, kako naravno, priprosto in jasno je vse; k srcu nam grejo njegove poezije, ker »Iz srca so kali pognale.« Zaradi tega ne najdemo pri njem ničesar prisiljenega in nate-gnenega, vse je v najlepši zvezi, kratko in jedrnato.
Ljubezen k svojemu ženskemu idealu mu je ko liričnemu pesniku seveda glavni predmet v pesmah, gazelah in sonetih, ali on nam resnično slika tudi čuvstva svojih bratov in sester, njih gorjč čuti še bolj nego oni sami, sveti so mu ideali omike, svobode in bratstva. Ne na-
hajamo mi pri njem na vsaki strani besed domovina, še manj pa narod, ali vendar kdo je tako prepričevalno opeval krasoto Bleškega in Bohinjskega jezera, naših snežnikov velikane, kdo je le mimogrede tako proslavil razne dogodke iz naše zgodovine ?
Vzamimo celd njegove satire in zabavljice. Ostre so semtertje ali tudi resnične. Prešernova borba proti nepoklicanim pesnikom in kritikom, proti »uzmanju« iz drugih slovanskih jezikov, besede o abecednih vojskah do danes niso izgubile svoje veljave in je tudi ne izgubijo ne samo za nas, ampak tudi za širji svet, ker njegova slika boja med poezijo in prozo v »Novi pisariji« je res klasična. Hudobna pa njegova satira ni. Le poglejmo, kako dobrodušno, človeški in poetično je zavil on tako kočljiv predmet kakor sredovečno legendo o sv. Senanu. Primerjajte eno iz toliko slavljenih »Sieben Legenden« Gottfr. ICellera z enakimi predmeti in takrat bote videli, kako velik je naš pesnik.
Prešern ni omejen na malo naše obzorje. Kakor vsi veliki slovanski pesniki, učil se je tudi on mnogo in sicer od klasikov rimskih in grških, od sredovečnih in modernih, ali tudi on kaže svojo geni-jalnost v tem, da je samostalen in izviren. Se niti k tej ali oni pesniški šoli ga ni mogoče prištevati. Prešern je gotovo sin romantike, posebno nemške, ker v njeni dobi je bil odgojen, njegov prijatelj Cop je to odgojo dopolnjeval, pri nekaterih umotvorih lahko dokažemo, da je posnemal oba Schlegla, veselje k raznim pesniškim oblikam je podedoval tudi od nemških romantikarjev. Vendar mi ne nahajamo nikjer pri Prešernu zaljubljenosti v sredovečni misticizem in fevdalizem, modnega navdušenja za katoličanstvo, opevanja in zagovarjanja pre-tiranostij v življenji.
Byron mu ni bil neznan, saj je celo začel prestavljati njegovo Parizino. Oba sta pevca disharmonije med idealom in življenjem, ali Prešern, ki tudi poje o sebi
»Oblak ne vč in val ne kam, Kam nese me obup, ne znam.«
ve tudi »Pevcu« zdravilo:
Kako
Bit' hočeš poet in ti pretežko Je v pršili nosit' ali pekfel al' neb<5!
Stanu
Se svojega spomni, trpi brez mirti!
Posnemal je Prešern, kakor znamo, posebno Petrarco, ali smelo lahko trdimo, da pri Prešernu ni soneta, ki bi bil le igrača. Nasprotno, ravno v tej obliki, ki je tako nevarna pesnikom ali pa jih stesnjuje,
6*
je izražal Prešern najvzvišenejše misli; njegov »Sonetni venec« n. pr. je visoka pesen ljubezni, združene z domovino — in rodoljubljem:
Solze 'z ljubezni so <lo lebe vroče,
Iz domovinske se ljubezni lile.
Kje vi najdete — navedem še en primer takd —- kratko in jasno izražen pesimizem civilizovanega društva in uk: vrnimo se k naravi, kakor v Prešernovem sonetu:
O Vrba! srečna draga vas domača.
Učil se je Prešern tudi pri drugih Slovanih, kolikor je bilo takrat mogoče. Občeval je s Celakovskym, potem s Poljakom Ko-rytkom, prestavil celö en Mickievičev sonet v nemščino, s Stankom Vrazom so ga vezale navzlic ostremu epigramu prijateljske vezi. Poznal je Prešern tudi zapadno - slovanske učenjake, ali o slovanstvu si je ohranil trezne nazore, katere jc zgodovina popolnoma opravičila. Naš narod bi se pri že takrat obstoječih razmerah samostalno razvijal, če tudi ne bi imel Prešerna. Bodimo pa radi, da smo dobili takoj v dobi slovanskega prerojenja pesnika, kakoršnega zastonj iščemo takrat med Cehi in rekel bi do danes med brati na jugu.
Prešern je povsod klasik v pravem pomenu besede po svoji vsebini. Kaj pa naj rečem o obliki ? Mislim, da mi ni treba o tem dolgo govoriti. Kdor bi hotel učiti poetiko po dobrih primerih, naj vzame Prešernove poezije in v tej mali knjižici nahaja skoro vse me-trične oblike, skoro vse vrste liričnega in epičnega pesništva v največi pravilnosti in dovršenosti. Ako se nemškemu prestavljalcu ni dopal »Krst pri Savici« kakor epična pesen, moram pač vprašati: Kaj more biti predmet poeziji, če ne junak in junakinja, ki žrtvujeta svojo srečo višini idealom ?
Vse to nam dokazuje tudi velikanske zasluge Prešernove za slovenstvo. One pa se nam pokažejo .še veče, ako pomislimo, kedaj in v kakih razmerah je Prešeren pesnikoval. Mož, ki je imel svetovno obzorje, pel jc nemnogim prijateljem, ki so ga prav razumeli, in še ti so mu skoro umrli, merodajna večina pa se je k njemu filisterski obnašala ali ga celo sovražila in preganjala. Ne slave, še manj pa dobička mu jc mogla prinesti delavnost na našem slovstvenem polji. Njegove nemške pesni in prestave svojih lastnih nam pa dokazujejo, kako gladek mu je bil tudi nemški verz in da bi gotovo lahko našel slavo drugod. Koliko znamo enakih primerov, saj še so celo Srbi dali Nemcem naše dobe Štefana Milova! Ali Prešern je v resnici čisto in brezkoristno ljubil svojo malo domovino, svoj nepoznani narod, svoj zaničevani jezik, o katerem sam pravi, da ga pri gospodi le sluge go-
vore. In vendar je 011 izražal v njem najviše misli, ki bi bile na čast vsakemu svetovnemu jeziku: Prešern je slavec, ki je pel, kakor mu je Bog grlo stvaril in ne, kakor so ga učili.
In kako jc pel! Kaj je bilo pred njim in kak pesniški jezik nam je 011 stvaril? Ne iz ničesar — to bi bila kriva trditev — ampak ravno Prešern nam jc dokaz, da je naš narod navzlic vsem tujim vplivom, kakoršni so po našem položaji celo naravni, ohranil rekel bi dušo slovanskega jezika in svojo narodnost, vendar to, kar nam daja Prešern, mogel je iz tega jezika stvariti le genij. Ni zastonj pisal 1. 185S. v »Slov. Glasnik« mož, ki je imel že gotovo takrat zadosti kritičnega duha, saj je danes evropejski fizik, prof. Stefan namreč: »čudimo se cvctlici, ki sc jc na mah odprla, od nje pa nismo videli ne debla ne korena.«
Koliko truda danes stane vsakega začetnika v tej ali oni stroki in v kako zaslugo štejemo vsakemu, ki nam je najprej skrpal to ali ono učno knjigo, o kateri lahko vč, da je ne dela zastonj! Prešern pa je izlival svoja najglobokejša čuvsta v oblike svoje materinščine, da si sam niti ni hotel slišati o tem, da bi naš jezik mogel kedaj priti v urade in javno življenje. Kakor pri Cehih Dobrovskv tako jc tudi Prešern umrl z zavestjo, da naš jezik nima nikake posebne bodočnosti.
Če po takem premislimo, da danes vender ni okraja v slovcnsko-avstrijskih deželah, kjer bi slovenščina vsaj principijalno ne bila v sodnijah pripuščena, tedaj pač lahko rečemo, da smo v kratkem času jako napredovali:
Seme, ki zasejal si ga, že gre v klasje veselo.
Prešern je po takem naš opravičen ponos pred svetom in med nami, naš buditelj in učitelj, prerok in porok lepših dni.
Čudno jc vprašanje, katero hočem zdaj staviti, ali ono je tukaj na mestu. Poznamo in čislamo li Prešerna tak, kakor on zasluži ? Odgovarjam na to odločno: ne! Teško je verjeti, da se je kedaj koli primerjal Vesel Koseski Prešernu ali cclo stavil više njega; čudiš se, ako se o Prešernu le tak mimogrede govori, ne samo v starših člankih, ampak celo v najnovejših šolskih knjigah, kjer je Prešernu odmerjeno skoro enako mesta s pisatelji, o katerih velja njegova zabavljica:
Prišli bi že bili Slovencem zlati časi,
Ak klasik bil bi vsak pisrir, kdor nam kaj kvasi.
Če se pa ogledamo, koliko je razširjen Prešern med našim narodom, tedaj pač smemo trditi, da ga niti vredni nismo. Nikoli ne pozabim, v kaki zadregi sem bil enkrat v jako rodoljubnem slovenskem
trgu, ki ima vse više posvetne gospodske. Dobil sem nenadoma nalogo, naj deklamiram nekaj iz Prešerna. Dolgo sem iskal in na konci sem našel eno izdajo pri nekem starem — obrtniku. Smešno je res, da nam naši potujoči podlistkarji kakor posebnost pripovedujejo, ako je kje kaka dama Prešernova čestilka. Jaz mislim, da se to samo ob sebi razume; če se pa posebe navaja, ie samo dokaz naše nemarnosti.
Mnogo jc kriv tega tudi oni del našega razumništva, ki jc poklican, da čuva velikost in tradicije Prešernove. Je li pa dostojna že po zvunanjosti Prešerna izdaja, kakoršna se per nefas še danes tiska ? In kar še je hujše: mož, katerega moramo drugaČi visoko spoštovati ko pesnika in pisatelja, je naproti vsaki navadi v omikanem svetu prekrstil in tako popravil našega mojstra pevca, da moramo kar strmeti. Skrajni čas je že, da se izbriše ta pregreha in da bo Prešern dostopen celo za nekaj desetič širokim krogom v svoji pravi podobi. Več spoštovanja takim pisateljem kakor je Prešern in ne bo treba misliti o časopisih, ki naj določijo našo pisavo!
Cenimo sploh Prešerna, bodi nam svet njegov spomin! Jaz si ne morem misliti hujše nesreče za naš narod od te, da on ne bi čutil velikosti Prešernove, da se ne bi navduševal za njegove ideale. Posebno jaz tega ne pričakujem od akademične mladine, ki ga vendar skoro leto za letom slavi.
Danes je devetdesetletnica Prešernovega rojstva. Ze pri konci vsakega desetletja gledamo radi nazaj in naprej. Iz preteklih mi lahko črpamo lepša upanja za bodoče. Crez deset let bomo pa celo na pragu novega stoletja. Ne bi li mogel takrat naš narod pokazati, da spoštuje svoje zaslužne može in da si hoče priboriti, opiraje se na nje, več pravic in več zaslug?
Mi živimo tukaj oddaljeni od vsakdanjih domačih prepirov, malenkostnih skrbij in razmer. Mi se lahko hladnokrvno prepričamo, da narodi ne živč samo od politike, še manj pa od politikanstva. Na mejah in na tujem se je porodila že marsikatera misel in marsikatero podjetje, ki je bila v korist celemu slovenstvu. Naj nc bo tudi današnja Prešernova slavnost brez nasledkov!
Recimo sebi in svojim rojakom v domovini: ne drobite svojih močfj, ne mislite samo o tem ali onem moži, ki je v kateri deželici ali v katerem okraji imeniten, ampak spominjajte se tudi onih, ki so prava dika vsem Slovencem: njim stavimo primerne spomenike!
Za Vodnikom naj dobi bela Ljubljana od vsega slovenskega naroda še Prešerna. Kakor je vzvišen Prešern nad njim po svoji velikosti, takoršen naj bo tudi njegov spomenik. Veliko delo potrebuje
mnogo časa, ali če se skoro začne in dosledno nadaljuje, lahko se do-žene in dobili bomo spomenik, ki bo vreden Prešerna in nam na čast. Naj se odkrije črez deset let v srci našega narodnega življenja nov znak duševnega edinstva našega po zgodovini in okolnostih razkosanega naroda. Upajmo, da bomo takrat lahko pokazali našim bratom iz juga in severa, da se zavedamo in živimo, da je Slovenec sicer zvest svojemu vladarju in državi, s katero so zvezane njegove osode, da spoštuje pravo omiko, ali da je močen jez, ki deli nemštvo od Adrije. Med drugimi naj vodi tedaj tudi ta misel naše prihodno delovanje in gotovo bomo pozdravljoči novo stoletje lahko še z večim in opravičenim navdušenjem klicali: »Slava Prešernu!«1)
&
Ne očitaj!
Ü
,c očitaj, dfckle zorno, Da po drugi hrepenim: Tvoje le sreč je borno, Tebi srfmi jaz živim!
V lesu vetra dih šepeče,
In šumeva v dolu vir: Moje ti izvör si sreče,
Dčkle, ti moj sladki mir.
Kar je zvezd na jasnem nebi,
V	srci mojem jc želja — Vse pa družijo se v tebi,
Rddost mojega sred!
Kar le živel, kar še ljubil,
V	tebi živel bom, imčl, Kar trpčl bom, kar izgubil,
S to izgubo bom trpel . .
Vzklije cvet in cvet usahne, Kar rodi se, to mini — A ljubezen, kamor dahne, Žitje vzbuja in živi!
Kot iz debla vej vrhovi V rdsti narazen hitč: Glej, takö usode dnovi Naju, dčkle, razzdružč.
Nem tedaj jaz sanje zlrfte, Nem ostavim sreče soj, Nrinjo le spomin in ndte
Vzel v življenje bom s seboj.
Srečna lahko si brez mene;
A brez tebe jaz ?. . . Nikdar l Hip in srca bol prežene,
Hip vzbudi spet nov vihar!
A doklfer sreč mi bilo
Mučeno od bolečin: Tvoj spomin mu bo tešilo, Prešle sreče ljub spomin . . .
Ne očitaj, dčkle zorno,
Da po drugi hrepenim: Tvoje le srce je borno, Tebi sdmi jaz živim!
T. Br.

Odbor »Pisateljskega podpornega društva« je že sklenil, da pričnč nabirati doneske za Preščrnov spomenik in bode skoro razglasil dotični poziv.	Und,
Na obäli.
(Novela. Spisala Marica).
I.
Kaj bo> roko chjäl. Kaj boš slovö jemrtl; Cuj, m f zel veter piše In temna jc žc noč.
olnce jesensko je zagrnjeno s temnimi oblaki, katere podi mrzel veter po nebu; ves svet se vidi takö žalosten, kakor bi ne bilo več upa, da prisije solnčna svetloba.
Po strmih nerodnih stopnicah, ki držč s prijaznega Proseka v lepi Miramare, hiti gospodska dčklica. Vidi se ji, da ji je pot dobro znan, zakaj niti jedenkrat sc nc spotakne na zdaj višjih, zdaj nižjih, zdaj širokih, zdaj ozkih stopnicah. Lice ji žari, in iz lepih modrih očij ji iskra ogenj.
Veter ji je vrgel raz glavo debeli kiti, kateri jc imela pripeti okrog glave, kakor ondotne kmetice, da jo bičata zdaj po hrbtu, zdaj po rami, ko hiti nizdolu.
Ali vsega tega ne vidi in ne čuti.
Konča nelepi pot, prekorači železno cesto in že je na vrtu.
Stopa po lepem drevoredu vedno hitro, zavija zdaj na desno, zdaj na levo stran in postane naposled na poti, ki ima na levi in desni sträni dolgo vrsto samih kamčlij. Takö stoji nekoliko trenutkov, potem se obrne proti bližnjemu ovinku, odkoder je čula moške korake.
Skoro potem se izza zelenega ovinka prikaže mladenič, ki brzo koraka proti nji.
»Bog te živ i, Jelica!« pozdravi jo s prisiljeno - veselim glasom, »bilo ti je vender mogoče priti; bal sem se, da te ne bode.«
»O nc, Ivan«, odvrne Jelica, »ali misliš, da bi te bila prosila, ko ne bi vedela, da mi bode mogoče govoriti s tabo? Vedela sem, da mora oče v Reko, in res je šel že davi in se vrne šele jutri.«
Takö govoreč gresta držč se za roke k bližnji klöpici, na katero sedeta.
Oba sta razmišljena; tare ju neka skrb, da ne more nobeden pričeti govorice.
»Takö strašen dan je danes,« pravi vender Jelica, »zdi se, kakor bi se bližal konec svetä.«
»Za naju pa še posebno strašen,« odvrne Ivan in stisne krepkeje nje roko, kakor bi se bal, da mu dčklica ne uide.
Dekle ga plaho pogleda in se še bolj ustraši, ko vidi, kakd je bled in kakd mu je tožen pogled.
»Dolgo se ne bodeva videla, Jelica,« reče ji z bridkim glasom, toda z nasmehom na ustih, da bi je ne prestrašil preveč.
»Iti moram od tod. ker tvoj oče takd hoče, in jaz poj dem, zaradi tebe pojdem, da te bodem mogel tem prej imenovati svojo.«
»Ako odideš iz Trsta, tedaj bodi prepričan, da me nc bodeš imel zlčpa,« pravi Jelica z odločnim glasom. »Vse je trdilo, da si že daleč od tod; lc srce mi je pravilo, da ni res, da si še tu! Pisala sem ti, ker sem vedela, da nisi odšel brez pozdrava, in zapovej ti, kdorkoli hoče.«
»Res je, daleč bi že moral biti, ali moral sem še urediti zastarele popirje gospodarju svojemu. Ko bi bil moral oditi prej, naznanil bi ti bil.«
»Ti si me mislil morda iznenadejati s svojo novico o odpotovanji, toda nisi me, prijatelj dragi! O vsem tem me je dobrohotno že poučil — on! ,No, čestitam ti', dejal mi je namreč z nasmehom, »čestitam, da bodeš skoro gospa Svetkova, dasi ne bode tvoj mož takd ljubezniv in mil, kakor si želiš! Ali kaj to? Denar je glavna stvar, in tega ima!' — Zahvalila sem ga za čestitanje in Svctkov denar ter rekla, da Svetkova ne bodem nikdar. — ,Haha, ne bodeš!' smijal se je hudobno; .videli bodemo; zdaj si ujeta, ptičica moja! Tistega tvojega ljubljcnca, ki ti je zbčgal možgane, poslali smo čez mdrje, videla ga ne bodeš več!' — Strašno so me zadele tc besede na prvi hip, ali ko sem potem sama premišljala, pravilo mi je srce, da ni res, da te še niso odpravili čez mdrje. In zdaj si še tu, Ivan, in ne smeš odpotovati, ali vsaj ne brez mene. Ako me res ljubiš, Ivan, ne puščaj me same; ostani tu, ali vzemi mc s sabo!«
»Ne, Jelica, jaz ne smem ostati tukaj,« pravi mladenič, »siccr so izgubljena tri dolga naporna leta, kakor tudi lepa bodočnost moja. Ti tudi nc moreš z menoj; saj veš, da je gospodar moj, četudi meni jako naklonjen, venderle zmerom prijatelj očetu tvojemu. Jaz grem, ti ostaneš, Jelica; ali vrnem se skoro, takd mi je obljubil gospodar. In ko se vrnem, tedaj, Jclica, pričnč se nama najsrečnejše življenje, in nihče naju ne loči več.«
»Zdi se mi, dragi moj, da premalo poznaš tega možd, katerega moram imenovati očeta, in bojim se, da me ne najdeš žive, ko sc vrneš! Ali pa, kar je vsekakor slabše, najdeš' me v rokah onega, katerega 111 imenovati ne morem. Oni trije so to premislili dokaj dobro, ne bdj sc, I vati.«
Ivan jo tolaži, da vidi vse prečrno in da ne bode takd hudo, zakaj za leto dnij bode že zopet pri nji.
Slika ji potem lepo prihodnjost tam v prijazni hišici ob morji, in posreči se mu, da jo potolaži nekoliko. Toda odpraviti ji ne more raz obraz onih žalostnih potez, katere ga senčijo.
Veter jame silneje pihati; mrak se bliža in naznanja temno neprijetno noč.
Jelica vstane, dasi ji Ivan prigovarja, naj še ostane.
Dvigne se torej še on, objame jo in strastno pritisne nase. Tako stojita nekoliko časa in izkušata resnico, da
»Sreč «a srce, glavo h glavi, To bolečine vse ozdravi.«
Stopata potem drug poleg druzega po prelepem parku proti železnici in odtod po stopnicah proti Proseku.
Večkrat postaneta, dozdeva se jima, da čujeta nekoga; toda le veter šumi po drevji in spodaj buči mörje ter se razljučeno zaganja ob bregove. Tu in tam zalaja v dalji pes, oglasi se pozna žuželka, in zopet šumi le veter in buče samö valovi.
Spehana po strmem poti, postaneta na vrhu, sedeta poleg studenca na veliko skalo in počivata. Kolikokrat sta že hodila tod, ali kakö različni so bili ti potje!
Nocoj sta oba tožna, kakor je tudi žalostna priroda.
Ker se je že popolnoma zmračilo, poslovita se. Bilo je, kakor bi se ločila za veke.
II.
Kaj sloniš ti, lepa žena, Bledih lic, solznih očij, S.<ma v žalost vsa vtopljcna, Ko ves svet se veself.2
Stritar.
Bilo je pred tremi leti. Poletno solnce je stalo visoko na nebu. V zraku niso letale ptice, vsaka si je rajši poiskala zavetja pred solncem v grmu, ali med zelenim listjem košatega drevja. Metulji pa so se vender gugali v soparnem zraku od cvetice do cvetice.
Nekoliko prej, nego prideš po tržaškem pöti na Prosek, vidiš srednje veliko poslopje. Zidano je ukusno; jako umetno obdelani vrt pred njim pa kaže, da gospodar umeje, kaj je lepo. Okolo posestva je vse mirno; videti je, kakor bi tu ne stanoval nihče. Nikjer ni slišati glasu, nikjer videti človeka.
Semkaj po voznem poti tržaškem, prav tam, kjer se cesta močno zavija, stopa mož, gospodski oblečen, toda ves bel od silnega cestnega prahu. Človek bi mu na prvi pogled prisodil osemindvajset let. Zunanjost njegova je prijetna, njega resni obraz in njegove oči kažejo, da je mladenič že izkušen mož. V desnici nosi potno palico, z icvico pa si privzdiguje velik slamnik, da bi si hladil vročo glavo. Na desni rami preko prsij in hrbtu do levega boka ima pds, ki nosi kositarjevo škatljo, iz katere so videti korenike raznih rastlin. Ko je že blizu omenjene hiše, hipoma postane in stopi h kraju ceste.
Pod cesto, pošev nizdolu proti morju, prostira se gozd; tla so porastena z mehko travo. Dober lučaj pod cesto sedi mlada dč-klica. Glavo ima naslonjeno na deblo in ihti. Jedno roko drži pod čelom, z drugo pa puli travo.
Oprezno stopi mladi naš potnik s ccste v gozd in vedno oprez-neje in tiše stopa proti dčklici. Nekoliko korakov za njo postane. V obraz ji ne more videti, ker ga opira na drevd, ali ta njena glavica! Na pol razpleteni, obili temni lasje ji sezajo čez hrbet do tal. V nje nardčaji je mnogo izruvane trave in med njo tudi marsikatera nežna cvetica. Bela nje ročica pa Še vedno kruto trga življenje ubogim rastlinam.
Zamaknjen v to dčklico, ki je videti toli nesrečna, ne misli naš potnik na svrho potovanja, ne na bližnji pdludanski čas; nem zre pred seboj to gozdno Vilo. Zdajci mu pade iz roke precej debela palica, na katero je popolnoma pozabil, in v tem trenutku bolj čuti nego vidi žareč srdit pogled mlade dčklice, katero je vzdramil ropot.
Modre oči so objokane, obraz je ves rdeč. Kakor ukopän stoji ubogi naš znanec. Ali hitro se zavč, stopi bliže k nji, ki ga gleda toli sovražno, sname klobuk in pravi še precčj srčno:
»Oprostite, gospodičina, da vas motim. Poslan sem v ta kraj; toda tujec sem in zaman sem iskal človeka, da bi ga vprašal, ali sem na pravem ali na krivem poti. Sreča mi je potem pokazala vas v tem gozdiči; ali ker sem videl, da imate svoje misli, nisem se vas upal motiti. Nerodnost moja vas je vzdramila, in zdaj vas prav lepo prosim, povejte mi, ali sem na pravem poti do Petroviča, posestnika v tem kraji ?«
Med njegovim govorom jc gineval srd raz njen obraz, in oči so izgubljale svetli plamen, kateri jih je prešinjal prej; na vse njeno obličje jc legla le čarobna tožnost.
»K Petroviču ste namenjeni? No, to je moj — moj oče,« dejala je s tresočim glasom, »hi naša hiša je tu-le blizu ob cesti. Nekoliko prej je odšel tu gori na bližnje posestvo, ali skoro se vrne k obedu; sčditc tu-le in počakajte ga, ako morate govoriti ž njim.«
»Prav rad vzprejmem vabilo vaše, gospodičina, tem bolj. ker sem se res utrudil in spotil iz Trsta do sčm.«
Ko sčde poleg nje, molčita oba. On otepa s palico svojo po nedolžni travi, ona pa si z robcem briše obraz, da bi z njega izbrisala sled solza.
Sedaj uprč on svoj pogled vanjo, čudeč se nji lepoti, in ona ga tudi pogleda, kakor bi hotela vprašati, česa išče na nje obrazu.
Nepremično mu zre v oči, in tako se gledata, kakor za stavo. Vsakdanji razgovor se vname med njima, in polagoma izgine z obraza vsa žalost. Namesto nje se prikaže nedolžna zadovoljnost, in na nje rožnih ustnih zaigra čaroben nasmeh.
»Gabrijela!« zakliče nekdo s ccste; »Gabrijela, kje tičiš zopet?«
»Oh, tu je on,« vzdihne deklica, plane kvišku, in obraz ji hipoma obsenči prejšnja žalost.
»Izvolite,« dejala je, »oče jc tu ali Petrovič, katerega iščete.«
Pred hišno verando je sedel Petrovič, mož petdesetih let, kateri pa je bil videti mnogo mlajši. Zroč pravilne poteze obraza njegovega, njega lepe Črne oči — nc gledč na splošni izraz njegovega obličja, rekli bi po pravici: lep mož.
Rad se je navzlic letom svojim še vedno ponašal z lepoto svojo in ako je lc mogel, snel je klobuk, da je pokazal najlepše ogljeno-črne lasč, zvite v kolobarčke in skrbno razčesane. Rad se je smijal, da je lehko pokazal dve vrsti belih z6b. Njegova rast bi nc dala mnogo opravka tudi strogemu kritiku, zakaj dasi je bil nekoliko majhen> nosil se je samo«vestno in veličastno.
Ko se mu približata onadva, pogleda ju, nasmehne se ironično, in njega toli lepe oči gledajo kar najzoperneje.
Malomarno odzdravi mladeniču; ne menč se za njega navzočnost, reče dčklici oblastno:
»Glej, da bode ob jedni uri obed, ukaži naprčči in napravi mi, česar je treba za dva dni!«
Ne da bi naj menj odgovorila očetu svojemu, dčklica znova pogleda znanca svojega in odide.
»Kakö postaja, kakor bi ne znala, da je čas kosila 1 Sevčda, tam doli v senci gostega drevja je lepše, nego kaj pomagati v kuhinji,« mrmra Petrovič sam zase in si prižiga smodko, kakor da ie sam. Ko naposled venderle obrne pogled v tujca, stopi ta bliže in pravi kratko toda odločno:
»Jaz sem Ivan Ribar, knjigovodja firme Adamič v Trstu. Poslal me je Adamič sam s tem-le listom, na katerega mu morate takoj odgovoriti.«
»Ha. vraga 1« pravi Petrovič, nejevoljno beroč prejeto pismo, »v Indijo, v Indijo pa ne! In že ta teden z Llovdovim parnikom! Recite mu — ne, sam pojdem k njemu, takoj danes. — Sčdite, da si odpočijete, v tem se jaz odpravim in potem se skupaj popeljeva v mesto.«
Rekši odide v hišo.
Strmci je Ribar zaradi takšnega vedenja, še bolj pa zaradi velikega razločka, katerega ni bilo težko spoznati med očetom in hčerjo.
»Ce je kjč pregovor neresničen, da jabolko ne pade daleč od drevesa, gotovo je tu.« mislil si je mladenič.
V tem pride iz hiše Gabrijela in prosi oproščenja, da ga je pustila samega, ko je oče odšel; toda morala je izpolniti očetove ukaze.
Natd postavi prčdenj steklcnico rmenega prosčkovca in sede poleg njega.
Pogovor kroži spočetka o navadnih vsakdanjih stvarčh; potem ji on pravi, da se čudi lepi okolici in Trstu, povč, da je tujec, šele mesec dnij v teh krajih.
Gabrijela ga je verno poslušala, kažoč, da jo pogovor zanima; tudi govorila jc, ali človek bi mislil, da ima pred sabo zrelo, izkušeno ženo, ne pa sedemnajstletne deklice. Nezadovoljnost, nezaupanje, na drugi strani pa odločnost si mogel brati z nje obraza, iz njenih besed.
Cimdalje pazneje jc poslušala Ribarjevo pripovedovanje in zrla milo s tožnim smehom na njega resni moški obraz.
Neprijetno jo je dirnil očetov prihod, in tudi mlademu gostu se jc videlo, da se nerad loči mlade družice svoje. Ali zbežala je v hišo, predno se je zavedel.
»Dosti prahu po cesti.« meni gospodar, ogleduje gosta svojega in napolnivši mu na pol izpraznjeni kozarec. •
Uglcdavši škatljo z rastlinami, vpraša Petrovič:
»Iia, kaj pa ste tam-le nabrali?«
»Nekaj rastlin,« pravi Ribar, »katerih še nimam v svoji zbirki in katere so mi še neznane.«
»Haha, torej botanik, prirodoslovec, potem pride še filozof, kaj ne?« smeje se Petrovič malomarno, ironično, pri čemer pa kaže lepe svoje zobe.
»Nič tega, kar menite, gospod,« reče Ribar ravnodušno, kakor da ni razumel zbadljivih besed. »Lc nekoliko ljubezni do prirode, nekoliko vedoželjnosti, kaj rase tod, česar pri nas ni, in obratno; največ pa sem te rastline nabral zatd, da se mi jc jednoliČni in dolgi pot zdel lepši in krajši.«
»No, takd je pametno,« odvrne Petrovič. »Čemu bi si človek glavo belil s takimi stvarmi; rajši bi gledal, kakd bi bolje živel in kakd obogatel. Mi smo tega mnenja in vi menda tudi, saj ste se posvetili trgovini, in to je pametno, haha,« smijal se je prisiljeno.
»Kakor kdo sodi,« odgovori mladenič, kije takoj spoznal, koga ima pred sabo in ni želel nadaljevati tega pogovora.
Toda Petrovič ni mislil takd.
Oblastno, zadovoljno in ponosno pravi: »Ko bi iaz ne sodil takd, bilo bi zdaj marsikaj drugače. Skrbel sem mnogo, to moram reči. Bil sem prav takdv knjigovodja, kakor ste sedaj vi, ali pameten sem bil vedno, in vse, kar vidite okrog sebe, vse je sad mojega truda, moje premetenosti. Pametnemu je treba človeku biti in znati, znati je treba, hahaha 1« smijal se je veselo in si zadovoljno mčl roke.
»Hej, Gabrijela, ali bode že kaj?« klical je z globokim basom svojim proti hiši; »meni se mudi!«
Takoj na ta klic njegov priteče dčklica in vpraša, kje naj pripravi, ali v hiši ali zunaj ?
»Kaj bi se človek notri potil, obedovali bodemo tu. Mladi naš prijatelj, kateri je navajen zatdhlega mesta, zadovoljnejši bode tukaj,« odgovori Petrovič, pogledujč zdaj Ribarja, zdaj hčer.
Za nekaj časa sedč vsi trije pri okrogli mizi v zeleni hladnici. Največ je govoril Petrovič, dočim sta mlada njegova druga zvečine molčala.
Ribar se ni hotel spuščati v pogovor, zakaj moral bi po svojem prepričanji pobijati do malega vsa njegova načela. Ali to bi ne izdalo ničesar in bi nc bilo spodobno prvokratnemu gostu.
Gabrijela je molčala, ker je oče ni nagovarjal, in bilo ji je ugodneje takd. Sploh je Ribar lehko opazil, da ta nežna, neizkušena, blaga dčklica ni ustvarjena za tega očeta in on ne zanjo. Dasi je govoril z Gabrijelo le to, kar je zahtevala vljudnost, vender sta sc umela dobro;
pogledovala sta se molčč, in takd skupno pobijala očetovo besedovanje. Njiju oči so se ujele večkrat, in Ribarjeve so vedno izražale resnično pomilovanje. Ko jc po obedu Petrovič odšel po svoje stvari, stala je Gabrijela žalostna, in ko jo je on gledal takd pomilujč, užalilo jo je tem bolj, in v njenih lepih, tožnih, modrih očeh je igrala solza. Pri odhodu sta se iskreno pozdravila, kakor bi bila žc stara znanca. Gabrijela je stala na vozni ccsti in gledala proti Trstu še dolgo potem, ko se je voz skril njenim pogledom.
(Dalje prihodnjič.)
Spomin mrličev
t cvet jesenski mrčm in salinem Trenutkov nekaj in — izdahnem . .
A to sem želel nmogokrht: Ko mine v grobu leta doba, Neviden vstanem naj iz gröba
Spomina svojega isk&t, Spomina, d& . . Poslednji klik. Omahne v smrtni sču bolnik. —
Počiva mrtvec, — Leto mine, Pomladi solnce grob prešine, Nebd usliši klik njegov. Ko mrak večerni svčt zagrne, Odprč se gruda zemlje črne,
In duh ostavi kraj grobov, Kot brza luč, kot ptič krilžtt Spomina svojega isk&t. —
Na domu pleše vrsta svatov. Poroka treh slavi se bratov.
Nevestam ženini vete: »Dom zgradili smo vam prostoren. Obsuje roj vas slug pokoren,
Na vek za vas gori sreč!« A glas ob njih vrši tožeč: »Med brati ni spomina več!«
Na nebu lunin ščlp se bliska, Za mizo družba mlada vriska,
Vrstnikov rajnikovih roj. Kot zvonci zažvcnkljajo čaše: »Na srečo dolgo družbe naše,
Vesela žfvi kot nocoj !c A glas ob njih vrši tožeč: »Med drugi ni spomina več:«
Objema zemljo noč sanjava, Po zraku duh mrličev plava,
Zapušča brate, d rüge strt . . Nad temnim žrelom grobne ječe V svetlobi m&ečni vztrepeče
In se pod cvčtni zgruzi prt Iz groba kliče v prah razmlčt: »Takö mrličev zabi svčt!«
Bisträn.
Črtice iz južne Dalmacije: Ercegnovi in dolenje Krivošije.
Berilo c. kr. stotnika Iga Kaša v »Slov. klubu na Dunaji.«
užna Dalmacija podaja potovalcu znamenito množino vsakovrstnih prizorov; ali najkrasnejši pogled se ti prikaže, kadar z visokega morja pripluješ v Boke kotorske in se bližaš Ercegnovemu.
Resno te pozdravljajo Dobrostice in Radostaka mogočni vrhovi, opasani z oklepom raztrganih pečin; zeleno brdovje se vzdiguje med vznožjem teh golih gora in med morjem; palme in agave krasč pe-čevito obrežje; izmed zelenih lovorik in oljik se svetijo nežne hišice.
Pred ladjo pa se zdaj prikaže nad strmim pečevjem Ercegnovi. Do morja seza zidovje starega gradu; omahle podrtine starinske trdnjave objemajo mestece, nad katerim se vzpenja orjaško razrito obzidje gdrenjega gradu. Na severni strani stoji na višini, obrasteni z oljikami, četverooglata trdnjavica »Fort Spanjol«.
Nimamo zgodovinskih prič, da bi bil Ercegnovi žc stal za starih Grkov ali Rimljanov, kakor vemo n. pr. oRisnji, daje bil v davnem ilirskem kraljevstvu mogočen grad imenovan Rizon, po Grkih in Rimljanih pozneje zvan Rhizonion ali Rizinium. V Risnji se jc branila kraljica Tcvta, ko so Rimljani v tretjem stoletji pr. Kr. počeli posezati po vzhodnjem obrežji Jadranskega morja. Sclc, koje bil Gencij (leta 171.) premagan, pal je Risanj pogoltnemu Rimu v pest. Plinij zöve mesto »oppidum civium Romanorum«, kar nam znači, da so ga dobro po-latinili. Tudi Kotor sc z imenom Ascrivium navaja med velikimi kolonijami rimskimi. Ascrivium pa so ga klicali, ker so ga bili baje zgradili Askraji, pregnanci otoka siciljskega. Najznamenitejšo zgodovino pa ima Cavtat (Ragusa vecchia), nekdanji »Epidavros illyrikč«. Temu je graditelj Kadmos sam, ki je bil po kruti zaroti pregnan iz svoje Kadmeje v Tebah. Utckel je neki na Jonsko in na Jadransko morje, prišel do doline konavijanske ter se naselil v neki otlini Snežnice (pogorje se je imenovalo »Möns Cadmacus). Prebivalci te pokrajine, »En-cheleai« zvani, čislali so ga visoko, posebno ker jim je zmagovito načeloval v borbi proti neprijateljem. Takrat je, spominjaje se sorodnikov svojih, pozval feniške rokodelce in obrtnike in ž njimi v varni
luki sezidal mesto. Kesneje, okolo leta 560. pr. Kr., prišli so grški kolonisti, pomnožili stanovnike in nazvali naselbino »Epidavros«.
Samö o selu te pokrajine se iz starih časov ne vč nič važnega. Vidi se iz tega, da na mestu denašnjega gradu ni bilo znamenite naselbine, akoravno je bila öna pečina, katero obkrožajo preteče, gole in zakrite morske skale, nevarne samö nezvedenim mornarjem, posebno prikladna za branečo naselitev.
Bodisi kakorkoli, gotovo je, da je Ercegnovi zaslul šele v srednjem veku.
Tvrdko, kralj bosanski — takö se pripoveduje — zgradil je leta 1373. dolenjo morsko trdnjavo« (Castel di mare), kateri se je skoro pridružil görenji »grad na kopnini« (Castel di terra [firma]). Velikansko zidovje, čegar stolpom sc čudimo še danes, vzpenjalo se je po dveh strančh od morske trdnjave do görenje. Med tem obzidjem je bilo dovolj prostora posadki in mnogim prebivalcem. Tvrdko pa je bil bližnji sorodnik kraljici Jelizaveti, ženi ogerskega kralja Ludovika Včlikega. Ali ko je kralj umrl, upiral se je Tvrdko, da bi zasela prestol Ludo-vikova hči, ker ga je hotel izročiti Karolu napolskemu. V Erceg-novem so se zbirali zarotniki, ko je Jelizaveta pobegnila s hčerjo v zvesti Zadar . . .
Ko so Turki pobili Srbe in se borili z Jurijem Kastriotičcm, knezom krojskim, ki je bil najhujši sovražnik polumesecu in zadnji branitelj katoliške Arbanije, osvojili so Ercegnovi, in mnogo let je ostalo mesto v turških rokah, o ččmer še dandanes pričajo ohranjeni turški napisi.
Mohamedanci so zgradili öno trdnjavico na severnem griči in okrepili in pomnožili mestno obzidje. Ali navzlic temu so Bcnečanje združeni s Spanci priborili grad leta 1538. Ker so Spanci zasčli öno trdnjavico, imenovala se je »Forte Spagnuolo« in sc še danes zove »Fort Spanjol«.
Toda neizrecnemu trudu turških vojska se jc posrečilo po osemmesečnem bdji, ko je posadka že jako ginila, dne 7. včlikega srpana leta 1539. Podreti v mesto, kjer so z mečem usmrtili vse, kar je bilo živega. Tristo Spancev, ki so se udali s pogojem, da jih oprostč, prikovali so Turki na »galije« (ladje), da gonijo vesla.
Od tega časa so se Bcnečanje in Turki vedno bojevali zaradi Ercegnovega, in leta 1687. so Benečanjc, katerim so pomagali Maltezi, res prisilili turško posadko, da se je udala. Ali prej so razbili včliko vojsko, katero je bosanski paša vodil na pomoč, med önimi grozo-
vitimi pečinami pri Kamenu, kjer ni mogoče uteči nikomur, kdor je zašel v to past.
Od leta 1699. je ostal Ercegnovi pri Benetkah.
Ali trdnega mestnega obzidja, katero nas še danes spominja ogromne jakosti nekdanje, niso razrušili dni velikanski boji, tudi mu niso toliko škodili naskoki raznih sovražnikov, kakor grozni potresi, ki so dnih časov rušili mesta in podirali poslopja. Na morskem bregu se je nagnila dolga vrsta mestnega zidovja s stolpi svojimi; južni ob-krajni stolp pa je razcepljen do dna. Prav to se vidi na debelem zidu, ki drži proti vzhodu do gdrenje trdnjave, katera je zgolj podoba razdrtja in minljivosti človeških gradili!
Ulice starega mesta so tesne in strme. V sredini je večji prostor, in tu se vidi temelj novi cerkvi že mnogo let; okolo njega stojč nove stavbe, pošta in drugi uradi, tri gostilne, dučan, lekdrna. Stara cerkev pa je celd skrita med drugimi poslopji.
Ako stopamo iz grada proti zapadu, pridemo na »zeleni trg«, katerega senčijo košate murbe. Okrog njega so prodajalnice. Tržijo tu z raznovrstnim živežem, zelenjadjo in sadjem.
Na desno stran vodi pot ob mestnem zidu proti severu. Tu imajo živinski sejem (samenj), in dostikrat se zalezejo kozč in ovcc med pe-čevje in zidovje, da niti prodajalec niti kupec ne moreta do njih. Tedaj se pričnč vesel lov, ker se trmaste živali ne udado zlčpa, temveč se pomikajo in zakrivajo še dlje v razpokline.
Na levo stran pada strma steza do pristanišča, in naravnost grč ccsta po kratkih ulicah v predmestje »Topla«.
Okolica ercegnovska je, rekel bi, naj prijetnejša in najkrasnejša v južni Dalmaciji. Na obnožji dnega velikanskega krševitega gorovja, ki se vzpenja do 1500 vi proti nebu, prisuti so laporovi in peščeni bregovi, pomešani semtertja z rdečo ilovico. Plodne zemlje je na njih dokaj; v vsaki višini se nahajajo vrelci hladne bistre vode. Te ugodne prikazni so vzrok in podlaga bogati vegetaciji, katera na vseh strančh razveseljuje okd in srce. To je vzrok, da živč ozki bregovi kotorskih bok toliko ljudstva; ves rob je kar ovenčan z mesti, vasmi in lepimi hišami.
Ako stopamo proti Topli, vidimo na desni in na levi strani plodne vinograde in rodovito oljiko. Lovorika in divja pomaranča, jesčni polna velikih zlatožoltih jabolk, prispevata tu do znatne visokosti; po pečevji se vijo nežne vejice in panožice predpotopne ephedre z bledordečimi podolgastimi jagodami in rmenkastim cvetjem; na nekem vrtu vidimo velikanske smokvine kakte, na katerih so robovi
tolstolistnatih vej, polni žoltih smokev; proti morju med kamenjem sedč prostrane ameriške agave, ki so se popolnoma udomačile v tem kraji. Tolste breskve in podolgaste kutne se smejejo izza zelenih vej, in z visokih murb in oljik vist gosto grozdje velikanskih južnih loz, ki preprezajo vejevje od drevesa do drevesa.
Pri cerkvi v Topli se nahaja vrelo, ki ne vsahne celo v najhujšem poletnem žaru. Ta cerkev (grškega obreda) je še nova; ali blizu nje stoji stara kapelica, znamenita radi nežne stavbe in dične umetnosti marmornatega okrasa.
Mnogo se je poškodila okräjina Tople leta 1806. Kakö divna in bogata je morala biti nekdaj ta okolica, preprežena s krasnimi vrti in posejana z lepimi hišicami! Ali onega leta so privihrali Francozje in opustošili kraj, da še do zdaj ni okreval popolnoma. Črnogorci in Rusi so namreč potolkli pri Cavtatu oddelek francoske vojske in osvojili okolico dubrovniško. Sevčda so plenili in palili, kar nam še danes značijo razvaline na Pilah in okolo Gruža. Ali zdaj se vzdigneta generala Vignolet in Marmont (kesneje, t. j leta 1808. nazvan vojvodo dubrovniškim, »duc de Raguse«) s Francozi svojimi, da sc osvetita. Blizu gradü sc sprimejo; ali Francozje ne morejo zmagati. Tedaj se vrnejo; ali na povratku vpepčlijo poslopja, kjerkoli utegnejo in zaplenijo, kar jim pride pod roke. Zadovoljno se vrnejo v Dubrovnik, popustivši za seboj opustošeno zemljo. Danes še vidiš sredi košatega lovoričja tožne gole stene önih hiš, in marsikatera ruševina, preko katere se milo vzpenja zeleni trs, bila je nekdaj domovina srečnih stanovnikov.
Zdaj nas privede pot na mostič preko potoka, ob katerem dostojen malin — praznuje v poletnem spanji. Toda pozimi, ko potok glasno mrmraje hiti v morje, čuje se tudi neumorni klopot malinskih koles; zakaj usehle so polčti vodorodne žile, in zimskega časa mu samö dežčvje polni kamenito strugo.
Zdajci se zniža pot skoro do morske planote. Bregovi se pomaknejo od morja, in majhna dolina se odprč na desni strani. Potoček, v katerem se pretaka oskromna vodica, vije se po tej dolini. Vrelo pa mu je visoko med pečinami in goščo pri Trebesinu.
Prekrasen je pogled na te višine. Spodnja stran bregöv je pokrita z zelenim, dišečim mrčjem (Myrtus comm.), katero časih tudi polčti pokaže dično belo cvetjc svoje. Na potoka levem bregu vidiš goste oljičine loge, po katerih se zakriva lovorika in jazminovi hodi; više navzgori se vrstč šipkovi grmi (Punica granatum) z rdečimi jd-
bolčki im često z ognjenim cvetom svojim. Dalje stojč šume visokih hrastov, in okolo virov pri Sv. Stepanu in Trebesinu, kjer se svetita dvč beli cerkvici izmed nizkih hišic, prostirajo se vindgradi in rodo-viti vrtovi, polni najlepše zelenjadi.
Ob morskem obrežji se vrstč poslopja sela Igala do stare stra-žcirne, zvane »Magazza«, ki stoji na meji sutorinski.
Sutorina-potok jako hira v poletnem času. Izteka se v morje blizu nekdanje turške vojašnice »Hasanbegove«. Nedaleč od te vojašnice, na nekoliko vzvišenem zemljišči, stoji Marijina cerkvica, kamor je tudi za turške vlade kristjanom bilo dovoljeno prihajati na službo božjo.
V tej in pri tej cerkvi so se leta 1875. na Šmarijni dan zbrali vstaši in udarili po službi božji nenädejno na turške vojake. Po kratkem, krutem bdji so jih premagali in pobili, vojašnico in druga turška poslopja v Sutorini pa so zapalili. Gole razvaline nam govorč o nemilem srdu in strašni osveti kristjanov, toliko časa tlačenih in mučenih po turški oholosti.
Za podrtinami neke hiše se nahajajo čvrsti vrelci studčne bistre vode, katera pa ni pitna, ker je — slana. Pokusil sem jo mnogokrat, ali zdi mi se, da nima vedno jednako soli v sebi. — Okolo virov in po malem potoku, ki šumčva v Sutoriuo, rasd živozelene povodne rastline, in lahko se kdo zmoti in zajame kristalne vode, da si ugasf žejo. — Vzhodni breg Sutorine je lepo obdelan in posejan, hiše in cerkvice zrd v dolino, in vitke topoli označujejo kraje, kjer pod pečinami izvirajo hladni studenci.
Ozračje Tople se odlikuje po posebni milini svoji. Polčti je sicer tukaj nekoliko večja vročina, ali morska sapa zmanjšuje vpliv žgočih solnčnih žarkov. Pozimi pa ni milejšega kraja od Tople; bregovi so pokriti z vedno zelenim grmičjem. Iz mirt, lovorik, pomaranč puhti rajska vonjava; v palmovem vrhu šepeče mehka sapa; med zelenjem razveseljuje cvetno krdelo dišečih vijolic človeško okd in to za časa, ko bučč drugod zimski viharji, ko v bližini ledena burja vre z visokega pogorja v dolino.
Vrnimo se v Ercegnovi in napotimo se proti severu na višino, kjer jc trdnjava »Fort SpanjoU. Postojmo nad vrelom »Nemila« in poglejmo po ozki dolini proti Meljinam. Kje najde človek toli mičnih prizorov, kakor v tem kraji?
Po ožini, ki se proti jugovzhodu razširja v plodno zeleno dolino, šumčva potočec. Vzhodna plat je odičena z zelenjem visokih gostovršnih
pinij, izmed katerih se bliščč srebrnoliste oljike. Južni breg ilovno-peščenega hriba nosi odejo vednozelenih rastlin. Tu najdeš jagodino (Arbutus unedo) z rdečimi jagodami, gosto grmovje svetlolistih mirt, visoko rčsje (Erica arborescens) i. dr. — Ali dni nizki, širni hrbet, ki sc izteza od gorenjega gradu proti jugovzhodu, to je rajska krajina. Visoke pinijc in gosti hrastovi logi se vrstč z vindgradi, oljčevjem in vrtovi; sredi zelenega vejevja vidiš streho nekega samostana in cerkve; to je »monastir kalugjetov«, Savina, sedež pravoslavnega biskupa.
Iz mesta drži' lepa cesta tja od morske trdnjave. Izmed podrtin mestnega obzidja pridemo v resnično južen kraj. Široke oljike in temno rožičje (Carobe) stojč ob poti; na desni strani se širi modri zaliv, v katerem se zrcali jasno nebo, na levi strani se vzdigujejo lovorike in ciprese, in ob steblih starih dobov se vije košati bršljan. Po skalovji tičč modro-zelene prostrane agave; cvctoči olejandri in šipkovi grmi objemajo senčne livade. Gosta šuma visokih dreves obkroža samostan in cerkev, in sredi te resne gošče ležf mirno grobljc, kjer spč smrtno spanje Maltezi in Benečanje, padli leta 1687. za vero Kristovo.
Žive vode ima dovolj. Vesele jate krilatih pevcev, sosebno slavcev, oživljajo vejevje in grmovje.
Dalje proti jugu, po vodotoku, prispemo do Meljin, kjer so Benečanje postavili bdlnico, katera še sedaj rabi istemu namenu. V luki meljinski sc ziblje navadno vojna ladja. — Okolo zelenega griča se zavije cesta v drugo, širšo in jako rodovito dolino: lep potok z mälinom, plodne njive, zelene trate! Visoko trstje se prostira na iztoku potokovem. Z malih gričev iznad bogatih vindgradov nas pozdravljajo cerkvice in bele kapelice, in daleč za njimi se vzpenja gola južna stran visokega Radostaka, kjer se povprek vije pot v Krivošije.
Lep je tudi zaliv tivatski (baia di Teodo) med oljerodnim polu* otokom Luštico in vinorodnim Vrmačem, na čegar bregovih zelenč najlepši logi pravega kostanja.	(Konec prihodnjič.)
Naši vaščanje.
Spisal Podgoričan.
I.
ijedemnajstkrat se je izpremenila luna, odkar so sedeli v Pavlečkovi krčmi štirje pivci okolo velike javorjeve mize in pili vino, katerega jim je Pavlečka — Mica ji je bilo ime — pridno nosila na mizo. Vina pri Pavlečku niso imeli nikdar dobrega; kdor mu ni bil vajen izza mlada, dni ga ni mogel piti. Ali naši pivci so že izpraznili marsikak bokal bolččana iz Pav-lečkove klčti, zato so se brezskrbno nalivali ž njim. Vinu na pohvalo bodi povedano, da še nikomur ni omotilo možgdn. Pri peči je Pav-leček nekaj mizaril in se prav nič ni menil za pivce.
Krčmo je bila odprla Mica, zakonska polovica njegova, na svojo roko. Vprašala je moža, ali smč imeti krčmo, toda ta ni rekel niti ne niti da. Samö za kake tri tedne ji pravi opdludne pri jedi:
»Ti, Mica, ali odtrgaj smrečico iznad vrat in sama izpij vino, ali pa glej, da pivci ne bodo kričali in razsajali, kadar sem jaz doma. Tega mi jc že dovolj, in ako se ne izpremem', pomagal si bodem sam.«
Mica ga prosi, naj potrpi, saj vč, kakšni so pijanci, da razsajajo tudi drugod; ali Pavleček vzame dblič in meni nič tebi nič obla desko.
Večkrat prej se je Pavleček razjezil na razgrajajoče pivce, da je odprl vrata na iztežaj in marsikoga pehnil pod kap. Toda taki pivci, ki so se dali kar takö postaviti pred vrata, pozabili so skoro takšno dejanje in prišli znöva pit, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Naši pivci so bili danes jako glasni in prepirni. Dvakrat so se že skregali od opöludne. Dasi so pili vsi iz jedne kupice in rezali jeden hleb, razumeti se vender niso mogli. Prvič so se pričkali o sv. Martinu, ali je bil vojak ali škof. Jednemu je bilo namreč ime Martin, in potezal se je za Martina škofa; ž njim jc vlekel sosed njegov. Onadva sta pa rekla, da je bil Martin vojak. Martin in njega sosed sta dejala, da bi moral biti sv. Martin naslikan na konji, ali vsaj s sulico v roki, ako bi bil vojak; onadva sta pa trdila, da bi bil Martin škof naslikan s škofovsko kapo na glavi. Vzeli so zamazano pratiko raz polico, kjer so za dolgo časa našli raco sv. Martina; podoba jim sevčda ni mogla pojasniti ničesar.
Drugič so si bili navskriž, ker je jeden trdil, da se je na an-geljsko nedeljo vaščanu Miklavžu Oprti prikazal hudič v kozlovski podobi, drugi so pa rekli, da so res ponočnjaki kozla vrgli prčdenj.
Pri prvem prepiru je Pavleček grdo pogledal od svojega dela. Ko so se sporekli drugič, pehnil je od sebe dblič, prekrižal roke na hrbtu in srdito stopical ob skobelniku. Mica je videla, da vse vre in kipi v njem od togote, zatd je brž pomirila pivce. Ko so se pa sprli tretjič, bilo je tudi Pavlečku dovolj. Prišld je pa takd.
Kolenčev Tone je dejal, da kapelan več vč nego župnik. Temu sevčda niso mogli pritegniti drugi; kakd res bi mlad, neizkušen človek več včdcl nego osiveli starček? Drug drugemu so dokazovali, da je res, kar trdijo. Ko je pa Kolenčev Tone, velik hrust, udaril s trdo pestjd ob mizo, da je hleb za pol pčdnja odskočil, zažene Pavleček dblič z vso silo pod mizo, za njim pošlje sveder, dleto, pilo, žago in vse drugo orodje, zaškrtne z zobmi in takd srdito pogleduje, da se mu vidi samd bčlo v očesi.
»Poberite se!« kriči razljučen in odprč vrata.
»Bog se usmili! Vse bode pobil«, stoče Mica, prime steklenico in kupico ter oboje postavi v omarico.
»Oče, ali se vam blede, da razsajate takd?« reče Tone.
»Blede! Meni blede!« sika Pavleček, plane iz sobe in gre v drugi konec. Takoj se vrne, toda s puško. Bil je namreč tudi lovec.
Stopi med vrata, pomeri in zakliče: »Ven, včn, komur je do življenja! Mica, včn. pijanci, včn!«
»Umekni se vsaj izpred vrat, da pojdemo!« reče Mica vsa potna od strahu.
»Skozi vrata ne pojde nobeden!«
»Kod pa, ljubi mož?« vpraša Mica kar najmilcjc.
»Skozi okno!« odgovori Pavleček na kratko.
»Jejmine, ali si brezumen ?«
»Včn pravim; ti skozi srednje okno, drugi za teboj, dokler je čas, sicer . . .« kriči Pavleček takd prepričevalno in gleda toli grozno, da vsem zastane beseda.
Mica brž odprč srednje okno in se potisne iz hiše, za njo pa še drugi.
Ko je Pavleček takd izpraznil sobo, zapre okno, pobere, kar je razmetal, in nese puško nazaj.
Oni štirje vpričo smejočih se vaŠČdnov odidejo domdv; Mica pa hodi okolo hiše in gleda, kje bi prišla nazaj.
Pavleček grč natd v klet, izdere pipo iz soda, razbije jo in pusti, da izteče vino po klčti. ' Potem vzame lestvico, prisloni jo k zidu, sname smrečico in jo nese v peč. Ko opravi vse to, vrne se na delo, kakor da se ni zgodilo nič hudega.
Mica skoro pride v hišo, kjer vidi na svojo žalost, da je vino izpuščeno po klčti.
Od tistega dnč ni bilo nikogar več v Pavlečkovo krčmo, ker se je vsakdo bal, da bi moral domdv skozi okno, kakor so šli dni štirje v zasmeh vseh vaščanov in župljanov.
Mica pa tudi ni hotela več izkušati potrpežljivosti svojega možd; saj je videla, da se ž njim ni šaliti, in zatd je rajši opustila krčmo.
Takšen je bil konec Pavlečkove krčme v naši vasi.
II.
Nekdaj Borovčanom ni bilo treba takd daleč nositi v malin, ker so ga imeli precej za vasjo. Mdlinar na Suhi vodi res ni mlčl vse leto, tega pa ni bil kriv on, ampak Bog, ki je toli neredno pošiljal dež na zemljo. V dežčvji je potok narasel, da je hotel odnesti malin, potem pa. ako je bilo le štirinajst dnij brez dežja, stala so zopet kolesa, ker je bilo na Suhi vodi komaj mokrote za ptiče. Ob rnalinu lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo mčrico. Bede zatd vender ni trpel ni on nI roditelji njegovi, saj je imel še velik vrt, nekaj njiv in travnik. Živel bi bil malinar lahko še sedaj brez skrbi, ako bi ne bilo prišlo drugače, in Borovčanje bi bili še nosili v malin na Suho vodo, toda sedaj ne morejo, ker nihče ne melje.
Vse je zapuščeno. Veter je odnesel že polovico strehe, druga polovica se pa razruši vsak hip. Okna so razbita, vrat celd ni. Jčz je odnesla voda, ker ga ni nihče popravljal, takisto korita; celd kolesa so izgubila spodnja platišča in lopatice, takd da so sedaj pri malin u samd še tri razbita kolesa na dolgih trhlih vretenih, ki čakajo dnč, da zgrmč v penečo vodo. Prišlo je pa takd.
Malinar Silvester je bil šc mlad, in tudi lep. Po očetovi in mä-terini smrti je ostal sam na svetu, brez brata, brez sestre, brez sorodnikov. Samd prijateljev je imel dokaj; saj so ga imeli radi vsi Borovčanje, rada tudi borovška dekleta, katerim jc dobro ugajal lepi md-linar Silvester. Znal je slaclkd govoriti in se še slaje nasmihati. Rade so nosile žito v malin, rade so hodile tudi po moko in se niso ravno branile čakati, čc jc bilo žito šele nasuto.
Marsikatera dčklica je komaj čakala, da bi ji bil mladi in lepi malinar Silvester dejal: »Ljub'ca moja!« da bi mu hitro odgovorila: »Da, da, jaz sem tvoja, a ti bodi moj!« ter se ga oklenila in ga pritisnila na srčece. Toda mdlinar Silvester je bil sicer uljuden in prijazen do vseh deklet, vender da bi bil še uljudnejši in prijaznejši, tega nikakor ni hotel, in zatd so se nekatere mladenke jezile na tihem, ker je takd trdosrčen in neusmiljen do njih.
Nekoliko drugače je mislila Mihlažkova Anica, brdka hči ubožnih roditeljev iz koče na nasprotnem konci Borovja. Tudi nji se je vnelo srce za lepega mdlinarja, toda bila je pripričana, da nje, uboge dčklice, ne mara Silvester, saj se mu ponujajo imovita dekleta. Zatd je pa vselej, kadar je prinesla v malin, naglo zbežala domdv, da bi se ji srce ne razvnelo še bolj. Ali nekdaj, ko je prinesla zopet vrččico žita v malin, bil je Silvester sam. Sedel je na vrečah, podpiral glavo in nekaj premišljal.
Ko pride Anica, vzpogleda mälinar in se zardi, česar pa Anica ne vidi, ker je povesila oči. Vrččico vrže raz glavo in hoče oditi.
»Anica, nikari ne hiti takd, počakaj nekoliko!« reče Silvester in se ji približa.
»Moram iti; doma me čaka delo«, odgovori mu ona vsa rdeča.
»Samd nekoliko, mudil te ne bodem, saj vem, da imaš dela.« Stopil je iz malina in pogledal, ali prihaja kdo.
»Anica, že toliko časa sem čakal prilike, da bi govoril s teboj, vender do danes nisem mogel. Govoril bodem le malo in naravnost.«
»Kaj govoriš takd; meni gotovo nimaš povedati nič takega, da bi ne smeli vedeti drugi. Iti moram.«
»Cal <aj in poslušaj! To smč vedeti vsakdo, toda najprej zvedi sama, torej poslušaj. Rad te imam. Meni je treba gospodinje, in izbral si nisem druge nego tebe. Ako sem ti všeč, poprosim tvojega očeta, da te vzamem.«
Anica se zardf in ne vč, kaj bi rekla.
Silvester jo prime za roko in reče: »Anica, ali me maraš — ali smem priti pdte?«
»Le pridi!« odgovori ona, izvije mu roko in zbeži iz malina.
Zdajci se prikaže pri vratih stara, brezzdba ženica z vrečo na
glavi.
»Slabo znamenje!« mrmrd Silvester sam zase, ko jemlje babnici vrečo z glave.
Ženica se ne mudi, in to je Silvestru prav, ker ima obilo misliti.
Za kakih štirinajst dnij po tem dogodku zastavi Silvester za-tvörnice, zapre mdlin, obleče se pražnje in krene po stezi za vasjö, da pride ravno h koči Mihlažkovi.
»Bog daj dober večer!« reče Silvester, stopivši v vežo, kjer je mati Mihlažkovka kuhala večerjo.
»Oj, Silvester, kaj pa je tebe prineslo k nam?« začudi se zgovorna mati.
»Nekoliko sem prišel povasovät, saj sta Anica in oče domd ? Če nista, pa pridem drugikrat.«
»Sta, sta, le stopi v hišo!«
Silvester sluša. Pri mizi sedi Mihlažek in kadi, Anica pa šiva. Ko ga ugleda, hoče zbežati iz hiše.
»Nič ne beži, Anica!« reče Silvester, prijemši jo za roko; »nekoliko potrpi, potem pa pojdeš.«
Mihlažek iznenadejan gleda Silvestra.
»Oče, nikari me ne glejte takö plašno! Prišel sem vas vprašat, ali mi daste Anico za ženo?«
»Hm, hm, hm«, zagodrnjä starec, vzame pipo iz ust in nepotr-pcžljivo mencä na sedeži svojem. »Silvester, prišel si prepozno, Anica je že oddana.«
Osupel obstane mälinar.
»Oče, ne šalite se! Anica, ali je res?«
»Res, res, včeraj so mc obljubili Dvorjancu iz Kneja,« reče ona jokaje.
»Ali ga imaš rada?«
»Oh, nc!«
»Kdo jo bode pa vprašal, jaz sem nje oče in poslušati me mora«, reče starec odločno.
»Ali vender, oče, saj je niste objubili za res ?«
»Obljubil. V treh tednih bode poroka. Bog, ako jo hoče takšen bogatin!«
Silvester zbeži iz koče in bčga domöv.
V treh tednih se je Mihlažkova Anica res omožila. Malin na Suhi vodi je ostal na dan poroke zaprt in še d6kaj dnij potem. Ko ljudje niso vedeli, kam je šel malinar, mislili so, da se je ponesrečil, in so ga iskali povsod. Napösled ga dobč mrtvega pod kolesom. Ali se je sam končal, ali ponesrečil, ko je ves obupan pribežal domöv, tega ni bilo moči dognati.
Po njegovi smrti ni mogel nihče prebivati v mälinu. Dejali so, da vsako noč vzdiha na kolesih, ropota pod streho in Bog vč, kaj še. Novi mälinar ni bil vajen samote, zatd ni včdel, da ječi veter med kolesi in se pod streho podč malinske podgane.
Ker ni nihče prebil v mdlinu. zapustili so ga in sedaj čakajo, kdaj se podere sam . . .
t
jQitro izginja rohnčč Časih poletni vihžir, Včnder sledove zapušča: Bridko ga pomni ratdr.
Kar pa v sreč nam zariše. Največ le s srcem mini.
Vilmi podoben je čas: Dalje nevdr/.en hiti,
2.
Solnca pomladnega s5j Cvetje v življenje budi,
Čista ljubezen tako Vzbuja za vzore nam čut,
Solnca poletna vročina Cvetje, zelenje mori.
Čustvo ljubezni pohotne Vzorom morilec je krut.
Zvezda tik zvezde blesti V jasnem prostoru neba —
Mnoga utrne se zvezd, V večnosti pade morjč —
Up se poraja za upom V tčmni globini sred.
Up nekateri ugasne, Tiho žaluje sreč . . .
4-
V vrt se pomMdni ozrl, Cvetja ogrinja ga kras:
Vsrikdo je cvetja vesčl Zmožnostij tudi dardv,
Cvetju moči so podobne, Ki se razvijajo v nas.
Včndcr čemu nam je cvetje, Če ne rojčva sadov?
Gr. Novak.
Vodne razmere na Notranjskem.
Spisal S. Rutar. (Dalje.)
kozi m a log raj s k i pri rod ni most in Mlinsko dolino 1 pri Planini (453 m, odnosno 450 m nad morjem) prihajajo Jjj torej zopet na dan vse vodč, ki so se izgubile v Karlo-vico in Postdjinsko jamo. Po Planinski kotlini teče skupna reka neizrccno zavita i8'5 km daleč; imenuje se Unica. Nemci navadno pišejo to ime »Unz«, Slovenci pa izgovarjajo »Un'ca«. Znano je, da imamo tudi na hrvaškem jugu reki Uno in Unico, zatd menda ni pomota, ako pišemo »Unica« za Planinsko reko ali srednji tok Ljubljanice.
Na severni sträni Planinske kotline se izgublja Unica v nadmorski višini 440 m (njen padcc iznaša torej le 70 cm na vsak kilometer) v ponore pod precej široki hrbet Gradišji vrh (635 ;//) in Razkovec (647 m). Najnižje mesto tega hrbta je pri cestnarnici v Raz-kovci okolo 460 m nad morsko gladino. Pod njim teče Ljubljanica skoro 10 km (97 km) daleč pod zemljo do Vrhniške kotline in sicer pod gozdnimi oddelki Kal išče, Lom, Kolišivce, Drviš če in Dolinjak.
Na scverozapadni sträni vasi J ako v ice zapirajo planinsko kotlino strmi obronki, in Unica se izgublja v več ponorov, katere ljudstvo zaradi njih oblike navadno imenuje »bednjč«. Vsemu temu kraju pravijo domačini »Pod stenami«. Pod njim je erozijska sila vode s pomočjo oglcncga kisika razjedla in raztopila skalovje in naredila od prvotnih neznatnih razpok med plastmi oglenokislega apnenca prostorne jame in podzemeljske otline. Česar ni mogla storiti kemiška kor-rozija, to je potem dopolnila mehaniška erozija padajoče vode, takd da si je reka sama napravila svoje »katabothre«, t. j. podzemeljske odtoke, kakor pri Kopaiskem jezeru v stari Beociji. Pozneje pa se je zgodilo, da so velikanske skale padle izpod visečega oboka in zajezile že izdolbeno strugo, takd da si je morala reka iskati drugega toka.
Toda ne le pod zemljo nahajamo sledove takih zaježenih strug, ampak celd na površji, koncem kotline »Pod stenami«. Tu prav lahko opaziš zapuščeno Unično strugo, katero je zadelalo vdrto kamenje. Pred nekdanjim odtokom Unice v »Mrzlo jamo« in »Vranjo jamo«
leži sedaj velikanski skalnat jez, ki je reko prisilil, da si je poiskala drugih odtokov. Le za velikih povodnij, ko valovje prekipi čez tukaj omenjeni jez, poišče si voda svojega odtoka skozi sto in sto razpok in špranj med mogočnimi skalami in se izgublja pod gorski hrbet. Ljudem pa je nemogoče predirati skozi take požiralnike v notranjost zemeljskega krila.
Ker je povodenj v Planinski kotlini že v prejšnjih časih nadlegovala ljudi in kvarila pridelke, zatö so izkušali tudi v prejšnjih letih uravnati odtok Unice in zabraniti povodnji. Takö je bil že leta 1824. haasberški uradnik Fortunat zapovedal očistiti Unične požiralnike in izkopati jarke do njih. Poskušali so že celö pod zemljo streljati skale in širiti rove, ali to delo je ostalo brezuspešno, ker se je nekoliko dalje velik dol »vsedel« (ist eingestürzt) in je napolnil rov z razvalinami svojimi. V spomin te koristne poskušnje je imenoval Putick ta rov »Fortunatovo jamo«.
Med Jakovico in Vrhniko se zdržema razprostira jelov gozd. Čeravno pripada vse ogrodje kraški formaciji, vender so tla povsod takö gosto pokrita z bujnim rastjem, grmičjem in zelišči, da razoranih in izpranih kraških skal niti zapaziti ni. Mimogredoči opazovalec se niti ne spomni, da hodi po kraških tleh. To rastlinstvo kar najjasneje podpira trditev, kateri se sedaj posmehuje marsikateri Kraševec, da je bil nekdaj ves Kras pokrit z gostim gozdom. Ako se ti zdi ta trditev čudna, pridi v logaške in vrhniške gozde. Skoro se bodeš prepričal, da tukaj rasd najlepši jelovi gozdi na prav takšnih tleh, ka-keršna so okolo Sežane in Nabrežinc. Tukaj je zemlja povsod pokrita z gostim grmovjem in sočno travo, na primorskem Krasu pa se okö že razveseli, ako sredi obširne goličavc zapazi skupino trnja ali brinja. Toda če kdaj pridemo do tega, da se bodo notranjski gozdi izsekali in da drobnica pogrize vse mlade rastline, potem dobimo od Ljubljane do Trsta popolnoma jednakolično planoto. Prav to, da je notranjski svet šc vedno pokrit z gostimi gozdi in bohotnim pritličnim rastlinstvom, bilo je vzrok, da smo doslej takö malo vedeli o kraških svojstvih tega zemljišča in da je le malokdo pomislil na močne podzemeljske toke dnih voda, ki se nam sicer le malo časa prikazujejo na površji. Košato vejevje mogočnih dreves ne dopušča nikake pregled-✓ nosti na tem kraškem svetu; skozi goščavo le stežka prideš do dolov in jam, ki vodijo v podzemeljske otline notranjskega Krasa. Celö starim pastirjem so le malo znani težavni vhodi k skrivnostnim rovom in temnim strugam kraških rek.
Poleg že večkrat pohvalno omenjenega dra. Adolfa Schmidla pridobil si je tudi naš domačin g. A n t o n U r b a s, nekdaj kooperator v Planini, sedaj prečastiti kanonik ljubljanski, prav mnogo zaslug za pre iskovanje kraških otlin med Planino in Vrhniko. Ta vrli gospod je našel leta 1848. takoimenovano »Mrzlo jamo*, ki vodi med drugim tudi v »Skednjeno jamo« in potem v mnogo niže ležečo »Vranjo jamo«, ki je zaradi zložnega svojega vhoda dobro znana vsem prebivalcem v Jakovici in Lazah, dočim za prvo jamo skoro nihče ne vč.
In res je Vranja jama jedna najveličastnejših na vsem Krasu. Nje vhod je visok nad 50 m in širok nad 60 m. Ob levi strani se vzdiguje skoro navpična, podporna skala, ki nosi mogočno zaokroženo plast kot smel obok nad vhodom. Skozi to podzemeljsko žrčlo prideš zlahka polagoma nizdolu v temno brezdno, kjer ti veje naproti ledena sapa. Kdor pogleda ta vhodni obok in se spomni nekdanjih kiklop-skih zidin, spozna takoj, da človek le slabo posnema prirodo in da se zastonj trudi, kakd bi vsaj nekoliko dosegel vzorno učiteljico svojo. Čezmerna obsežnost teh najdrzovitejših obokov mora omamiti vsakogar. Veličastni prizori in slikovite podobe teh podzemeljskih tvorb nam predočujejo najpoučnejši vzgled podzemeljskih otlin in vdrtin. Kakor zvonik visoko se vzdiguje skalnati obok zobčasto razjedene plasti nad ilovnatim dnom. Stene so na obeh straneh razpokane in razklane; misel te obhaja, da se bodo zdajci razrušile zaradi presilne teže. Posebno južna stena visi takd strašno, da preti vsak čas zgrmeti na tla. Ali vse je toli trdno sklenjeno, da se povsod ohranja ravnotežje.
Še veličastnejši pa je pogled iz globočine V ran j e jame navzgori proti svetlobi. Spodaj se prikazuje obok nad vhodom malone popolnoma v polukrogu in skoro takd zložen, kakor kulise na odru. Zunaj zapaziš najprej posamična drevesa tu pa tam v oblini dola, više gori pa nepredorno zelenje jelovega gozda, nad katerim se blišči le ozki polumesec jasnega neba. Položeni pot proti dnu jame je ves posut z debelim kamenjem, ki se je počasi odtrgalo zgoraj in se navalilo in naplazilo do 80 m daleč v jami blizu do dnä. Med tem kamenjem pa ležč tudi velike skale kakor hiše, druga poleg druge, ali pa tudi druga vrhu druge, in predirajoča solnčna luč jih razsvetljuje kot divjeroman-tiške tvorbe podzemeljskega sveta.
Ako greš kakih 200 m bolj proti severu od Vranje jame, prideš prčcej na levi strani do nove, z vodo napolnjene jame, katero je g. Putick krstil za »Lippertovo jamo«. Nihče ne bi pričakoval, da je tu kaka jama; ali lovci in logarji so opazili že zdavna, da tam
okolo ne obleži sneg nobeno zimo; zatd je lahko sklepati, da prihaja iz podzemeljske otline topla para, ki raztaplja sneg. Vhod k tej jami je komaj zadosti visok, da grč človek stojč skozenj. Nad njim se vzdiguje 4 m debela povprečna plast, pod katero prideš v precčj prostorno, s skalnatim stropom pokrito jamo. Ta leži vsaj za 25 m više, nego gladina spodaj tekoče Ljubljanice, in zatd bi lahko vase vzprcjcla dokaj vode, ko bi se pritoki in odtoki uravnali takd, da bi se voda n. pr. takisto zajezila v podzemeljskih prostorih, kakor se to godi pri drugih občujočih ceveh med ogromnimi nabiralniki pod Krasom, o katerih smo govorili že prej.
Blizu pristave Kal išče sta zopet dva velikanska dola, Velika in Mala S m reč niča, katerih vsak je gotovo globok nad 60 m. Njih ime že kaže, da ju na vseh straneh obkoljajo velikanske smreke. Čudno je, da smreke, ki se upirajo najhujši burji, raso na toli strmih, da, prepadnih obrdnkih! Ljudstvo pripoveduje, da se na dnu Smrečnic čuje šumeča voda, kakor hitro narase povodenj v Planinski kotlini. Skoro potem prideš do omenjene pristave, ki stoji sredi prijazne kotline v senci košatih lip in različnega sadnega drevja.
Na pristave severni sträni vidiš velikansko brezdno Kališnico. Zrčlo ima kakih 20 m v premeru, potem se jama precčj zoži, ni zdolu pa zopet razširi in drži okolo 70 m nizdolu. Na njenem dnü je velikanski kamenit vršaj (Schuttkegel), po katerem pa se grezilo (Senkblei) zatrkljä še daleč doli, tako da je težko izmeriti pravo glo-bočino. Mnogokrat grczfla ni moči potegniti nazaj, ker se zadene ob skale, da obtiči med njimi. Zatd pravijo, da drže »škratje« grezilno vrvico tam doli in je ne pustč potegniti iz globine. Pod skalnatim stropom Kališnice se odpira 25—30 m visok, cerkvi podoben prostor, v katerem je mrzlo kakor v ledenici. Tla so jako strma in opolzka, stranske razpokline pa takd ozke in nepredorne, da tukaj ni moči priti do podzemeljskega toka Ljubljanice.
Pol ure dalje proti severu zija pod Gradišjim vrhom najveličastnejše žrčlo na vsem hrbtu med Planino in Vrhniko, Gradišnica po imeni. Ker so že v prejšnjih časih poskušali preiskati to žrčlo, toda se jim ni posrečilo, zatd so ga začeli imenovati (n. pr. Schmidl) »Vražja jama«. Sele Puticku se je posrečilo dne 16. včlikega srpana leta 1886., da jc predrl na dno tega 22$ m globokega brčzdna. Seveda je bilo treba obilo priprav, ki so trajale dokaj dnij. Zlasti je bilo treba napraviti ondu, kjer je žrčlo najožje, trden most, in položiti gori nad njim, kjer se žrčlo začenja, debele grede, na katere so privezali močne vrvi, da so se po njih delavci spuščali v brezdno. Tam, kjer jc bilo
sicer vedno samotno, kamor se je le redkokdaj upal pridni drvar, tam je bilo pred rečeni m dnevom vse živo in obljudeno. Od vseh stranij so prihajali prebivalci; ogledavali so priprave in ugibali, kaj bodo neki našli na dnu Gradi.šnice. In ko je prišel določeni dan, zbralo se je okolo Gradišnicc toliko ljudstva, kakor bi bil cerkven shod ali ljudska veselica.
Ko so bili Putick in njegovi trije spremljevalci zadostno prcskr-beni z vrvmi, orodjem, svetilkami, hrano in pijačo, spustili so se opö-ludne rečenega dnč v Gradišnico vpričo 300 ljudij, ki so radovedno čakali ranega jutra. Okolo in okolo žrela so nabili na drevesa tablice, na katerih je bilo zapisano: »Pazite, ljudje so v jami!« Za kakih dvanajst minut je dospel Putick do gc5renjega dna navpične jame in dal znamenje, da jc srečno prišel v globino. Iz vseh grl zbranega ljudstva je zagrmcl stoteri »živio!«, in vsakdo je hvalil srčnega preiskovalca. Putick se je postavil potem pod kipečo steno in počakal, da so spremljevalci prišli za njim. Prvi vtiski velikanskih podzemeljskih prostorov človeka kar omamijo, da ne ve, ččmu bi se bolj čudil, ali orjaškim dimenzijam, ali drzovitosti skladov in obokov! (Konec prihodnjič.)
Slovniški razgovori.
I.
(Dalje.)
Kakö postopajmo tedaj gledč na romanske tujke, končujoče se v nemščini na -teren: Jedino pravi pot kaže nam g. P. sam! Prvo pravilo bodi — tudi g. P. mu pritrjuje —: ^Poslužujmo se kolikor mogoče domačih izrazov; domačinka imej prednost pred tujko/ V tem oziru pač vsi mnogo, mnogo grešimo, vzrok je tista »vis inertiae«, ki tiči' v vsakem človeku; preleni smo ali »prekomodni« (že zopet tujka!), da bi iskali domačih izrazov, držeč se gesla J. Zupana:
■u Vse imamo, Pa ne znamo, Le iščimo, Pa dobimo.«
Gospod P. piše na mestu rečenem na str. 114.: »Le tedaj imamo v slovenščini glagol VI. vrste, če si je izposodila samö podstavo za tvo-ritev glagola, a si je glagol napravila na tej podstavi potem sama.« To
bodi drugo nase pravilo za tvoritev Onih glagolov, ki ustrezajo nemškim na -teren, in sicer za vse brez izjeme. Mi tedaj g. Pin-tarja pravilo vzprejemljemo popolnoma, vender s pristavkom, da bodi to pravilo splošno, neomejeno, brezizjcmno, ker je jedino pravo, in ker nam je necloumno, zakaj naj bi imelo veljavo samö za nekatere glagole. Saj ni najmanjšega vzroka, da ne bi si slovenščina vselej samd podstavo za tvoritev glagola izposodila, toda glagol si napravila na tej podstavi potem sama. Ce si že moramo z napredkom in kulturo izposojati veliko množino grških, latinskih in romanskih besed (in vse nemške besede na -iercn so prvotno romanskega izvora; o tem še pozneje), hodimo si jih izposojat naravnost v grščino, latinščino in romansčino; »man gehe zum Schmied und nicht zum Schmiedl«, to nam veli zdravi razum.
Kaj briga to nas, da Nemec prireja premnoge tujke na -teren, da pravi on: kritisieren, desinficieren i. t. d. On po svoje, mi pa po svoje! Če pojdemo naravnost v grščino, latinščino in romansčino, iz katere je nemščina po svoje zajemala, iskat podstave za tvoritev glagolov, ne bodemo prišli v zadrego, da ne bi vedeli, ali nam je pisati ,desinficovati' in ,de-sinfikovati'; nc motil bi nas potem ozir na nemški ,desinficieren', ki je jcdini vzrok omenjenemu dvomu; nom. adj. v latinščini bi se glasil ,desin-ficus', kakor ,malefictts', in od ,desinficusf (reci ,desinfikus') je jedino možno izvajati ,desinfikovati'. Taki dvomi in pomisleki morejo preslepiti in omamiti samd lajika, ne pa strokovnjaka filologa, ki bode vedel š e v bolj d v o j be n i h slučajih pogoditi pravo. Kaj nam je torej misliti o obliki ,kritizirati', katero g. P. priporoča poleg jedino prave iz grške podstave ,kritik' (zp'.T'./.o;) narejene oblike, ,kritikovati', to bode po naši razlagi jasno vsakomur.
Da se nam pa ne bode očitala jednostranost, ozrli se bodemo na vse dne pomisleke, ki bi se utegnili dvigniti proti takemu prikrojevanju tujk, ki je po naših mislih jedino pristno slovensko in zajedno slovansko. — Tak pomislek je izrekel g. P., češ, da se od vseh podstav ne bodo dale tvoriti oblike po VI. vrsti. Dvom njegov, ali bi desinficovali ali desinfi kovali, rešili smo že. Težje bode prikrojevati, vsaj na prvi pogled, tuja debla, končujoča se na samoglasnike, n. pr. latinski ,praeterire£ osnova .praeter*''; slovenski bi se potem moralo glasiti preteri-j-ujem, preteri-j-evati; malo okorno res! Ali kje je zapisano, da moramo vsako tujko, katero so si Nemci prikrojili na -teren, tudi presaditi v naš zelnik? Nemec hödi svoja pota, mi pa svoja! Stritar primerja nekje nemški jezik bejraškemu plašču, kateremu se vsaka krpa kaj dobro prilega; in res ga ni morda jezika na svetu, ki bi s ttiko lahkoto in v toliki množini vzprejcmal tujih snovij, kakor jih nemščina. Je-li to njena prednost ali njena napaka, tega nečem odločevati,
S
dasiravno bodi mimogredč povedano, da se i v Nemcih zopet pojavljajo puristi; toliko je gotovo, da nam Slovencem ta šarenost nemškega jezika ne smč biti vzor! Knjižni jezik nas teži zlasti za čistoto v oblikah, mnogo bolj negoli hrvatski ali srbski ali kateri drugi slovanski jezik; morda je to teženje celö nekoliko pretirano, ali vsekako je upravičeno gledč na nem-čizne, proti katerim smo, rekel bi, instinktivno jako občutni; instinktivno sluti närod, da mu od nemščine najbolj preti pogibelj! Ce pa smo že toli rahločutni nasproti vsaki nemčizni, bodimo tudi nasproti tujkam na -.ieren. Oportunsko bi ravnali, ako bi ,preterirati' in drugim jednakim oblikam na ljubo, katerih slovenske vrstnice na ,jujcm, jevati', bi se nam videle okorne, rušili bistro dognano pravilo.
Drugi ugovor je podoben prvemu. G. P. piše na mestu že večkrat omenjenem: »Nam se oblike onih iz romanščine vzniklih, a iz nemščine k nam vzprejetih glagolov, ki se v nemščini končujejo na »-ieren*, v slovenščini prikrojene po VI. vrsti, nikakor nečejo prikupiti/' Jako čudno je sicer govoriti v znanstveni kritiki o prikupnosti kakih oblik; to je subjektiven razlog, in za subjektivne momente v jezikoslovji, kak'"/ v vedi sploh, ni prostora. Ce je oblika prava, ondu jo rabi, naj se ti zdi prikupna ali ne; če pa ni prava, zavrzi jo! Toda priznati moramo, da gosp. P. ni jedini, katerega rnrzč oblike na -njem, -ovali; kdo še ni morda slišal v närodni druščini dovtipnika, ki je šale zbijal, porogljivo rabeč tuje glagole v jedi no pravi, toda od take druščine zasmehovani obliki na •njeni, -ovali? Tudi g. Pintarja dotični odstavek (na mestu rečenem str. 114.) je prav v zmislu takih dovtipov nekoliko s humorjem in sarkazmom navdahnjen. Ali od kod izvira ta naša mrzkost proti tujkam v domači obliki? Odgovor: iz po-nemčevalne šole. Ker se nam je hiralo* in ^iraloodkar smo začeli po šolskih klopčh hlače trgati, od malih šol do osme latinske šole in še dalje, ker nam dan na dan v navadnem občevanji bijejo na ušesa nemške tujke z močno razširjeno končnico -ieren, tedaj smo se končnice •irani, -trati, ki je nemški -ieren sevčda najpodobnejša, toliko privadili in takö se nam je omilila, da se nam zdi domači kroj takih tujk smešen in se nam neče prikupiti. Ali nismo v tem oziru podobni önemu medvedu, ki se je v rob-stvu naučil plesati, a potem ušel ter vrnivši se k svojim tovarišem v gozd, zaničeval jih, da ne znajo plesati! Ne vem, kdo izmed obojih je bil bolj vreden milovanja!
Ali tudi tega ne smemo zamolčati, da imajo res že prvi naši pisatelji nekoliko oblik na -trati, dasiravno primeroma jako malo, kolikor sem se mogel o tem poučiti v naglici; našel sem n. pr. v postile Truberjcve predgovoru Savinčevem t revidirati v Dalmatinovem predgovoru k bibliji ,regirati'. Glagol »regirati« se nahaja tudi med ,Crajnfkimi' besedami v ,Regiftri\ pri-
loženem Dalmatinovi bibliji; Dalmatin tolmači: »Slovenfki, Besjazhki rau-natiß. Ali ti primeri, ki so, kakor sem rekel, jako redki, ne dokazujejo ničesar, zakaj prvi naši pisatelji sploh hudo nemčujejo, pišejo tudi ,ferahtati, pegerovati, fliffati, merkati, s'frifhati, zviblati, zagati', i. t. d.; in kakor se teh cvetk po pravici ogibljemo, dasi jih nahajamo v Dalmatinu, najboljšem pisatelju protestantske dobe, jednako se ogibljimo tudi oblik ,revidirati, regirati', i. t. d., ki so istotakö germanizmi in sicer nič bolj?i negoli ,fer-achtati' i. t. d.	(Dalje prihodnjič.)	V. Bezek.
Odkod ima Šiška svoje ime.
Gotovo ga ni izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal Šiške, sosedne vasi ljubljanske in rojstvenega kraja prvega slovenskega pesnika; ako je ni videl na svoje oči, znana mu je gotovo vsaj \v, Erjavčevega humoristiškega potopisa »Potovanje iz Ljubljane do Šiške«. Ljubljančanje sami pa itak vedö, kakö zanimiva in mikavna je Šiška. Malo pa bode tacih, ki so že premišljali, kaj to ime pravo za pravo pomenja.
Šiška je že jako star kraj — morda nič mlajši nego Ljubljana sama — in njeno ime ima v lokalni zgodovini prav častno mesto. D;\, celö svetovno imenitni dogodek se je zvršil nekdaj v Šiški: sklenjen je bil namreč tu leta 1370. mir med avstrijskima vojvodama Albertom in Leopoldom ter med Benečani zaradi Trsta. Bcnečanje so izkušali namreč na vso moč pridobiti si Trst, da bi jim ne delal konkurencije v trgovini s slovenskimi deželami. Tržačanje pa so se, kakor jc naravno, na vse kriplje temu upirali in iskali pomoči zoper Benečane celö pri cesarji Karlu IV. in pri ogrskem kralji Ludoviku Včlikem. Končno se udajo (prvikrat) dnč 31. velikega srpana 1369. leta brezpogojno omenjenima habsburškima vojvodoma. To pa jc Benečane takö speklo, da zberö močno vojsko in si priborč Trst dnč 18. listopada 1369. leta navzlic izdatni pomoči, katero sta habsburška nadvojvodi poslala Trstu. Po tej zmagi hite Benečanje vojvodi pomirovat in jima Trst odkupovat. Ponudili so jima 75.000 dukatov, t. j. velikansko vsoto za tisti čas, ki je bila skoro tolika kakor pol milijona goldinarjev našega denarja. (Patrijarhu oglejskemu so obečali Benečani leta 1420. za vso vojvodino furlansko samö 40.000 lir!) Vojvodi sta vzprejela ponudbo in sklenila mir in prijateljstvo z Benečani pred cerkvijo sv. J a r n e j a v Šiški dnč 12. listopada 1370. leta.
»Acta sunt hec et firmata apud Oppidum Labaci, in villa vocata inferior Keissach in theutonico, sed in Sclavonico appellatur Chisschia, ante
Ecclesiam Sancti Bartolomei dicte Ville, presentibus Jobanne de Dietreich-stok, magistro foreste Austrie, Chonrado Schoennawer de Austria notario eamere domini ducis Alberti suprascripti, Math i a Plebano in Perchtolczdorf, Pelegrino de Wuldeinstorf, Jacobo Zanchani condam Johannis de Veneciis, Marco condam Buzolini dc Monte Albano, cive Veneciarum, Ottone Con-tareno condam Nicolai habitatorc Veneciis, et Conforto Mareschalco condam Radulffi de Rodigio, habitatorc Tervisii, et alibus testibus notis, vocatis, ad-hibitis specialiter et rogatis. — Ego Johannes Ortholffy de Znoyma, pu-blicus auctoritate Imperiali notarius et curie dictorum dominorum ducum Austrie scriba, praedictis omnibus et singulis praesens fui et rogatus hoc instrumentum scripsi meoque solito signo signavi.* (Izvirnik v dvornem arhivu na Dunaji; Kandier, Codice diplomatico IL 12. nov. 1370. leta).
Težko, da so Šišenci kdaj prej videli toliko odlične gospode zbrane v svoji vasi. Čudno je, da so skoro sredi zime podpisovali listine pred cerkvijo, t. j. v cerkveni lopi. Skoro gotovo so morali avstrijski vojvode takrat v Šiški imeti grad, kamor so šle po sklenjeni pogodbi priče in se okrepčale.
Osemdeset let pozneje (leta 1453.) nahajamo Šiško imenovano v urbarji Lueggerjev ■/. imenom Geysst Keys, Kheis, G he is. Da je to naša Šiška, spoznä se iz pristavka ^in sannd Veytts Pharr gelegen« in iz predlogov s ober, vnter*. Čudno pa jc, da kranjski zgodovinar Avgust Dimitz, ki je objavil ta urbar (Mittheilungen des Musealvereins für Krain, I.), ni imel niti pojma, kakö se to ime dandenašnji glasi, ker v pristavijenem repertoriji 2 Ortsnamen* ugiblje, da > Kheis * pomenja = Zgornje Koseze, okraj Brdo.
Iz teh zgodovinskih podatkov bode vsakomur jasno, da ^Kaissacli151 in »Kheis« ni nič drugega nego Kajza, v Kajzah (Keusche) in torej prav tisto kar »hiška* (hišica), ali kakor izgovarjajo v ljubljanski okolici, »šiška« {šiša mesto hiša).	S. R.
Kje so moje rožice? . .
Nemški izvirnik Orožnove pesmi » Vse mine
Ko sem pred mnogimi leti — takrat še dijak — prebiral Vilmarjevo zgodovino nemškega slovstva, naletel sem v knjigi slučajno tudi na nastopne stavke: sJohann Georg Jacobi. Mit ihm unterhielt der weit ältere Gleim in den früheren Jahren eine ganz, besonders innige, tändelnde und zuweilen in das Lächerliche übergehende Freundschaft, und was aus dieser spielenden
Zeit von Jacobi vorhanden ist, hat allerdings gerade so wenig Wert, wie die Gleimschen Sächelchen. Später jedoch trat er, namentlich in seinen während der Jahre 1774 —1776. herausgegebenen Taschenbüchern ^Iris«, wenn er auch die Poesie tier Kleinigkeiten und Kleinlichkeiten, der unbekümmerten idyllischen Selbstzufriedenheit der Gleimschen Schule niemals ganz ablegte, als ein keineswegs unbedeutender, ja in einzelnen Stücken vortrefflicher Liederdichter auf, der das ungemein geringschätzige Urtheil, welches Neuere z. B. Gervinius über ihn gefällt haben, keineswegs verdient, denn wenn er auch nicht mehr gedichtet hätte als das einzige Lied »Die Morgensterne priesen im hohen Jubelton so würde er um des einzigen Liedes willen zu denen gehören, welche im Andenken der Nachwelt nicht untergehen dürften; aber auch sein Aschermittwochslied, seine Litanei am Feste aller Seelen, sein Lied von der Mutter sind so wahr, so zart und klangreich, dass sie ohne Bedenken zu dem Besten gestellt werden dürfen, was wir in dieser Art besitzen, und bei Manchem von uns erwacht vielleicht ein Wiederhall aus den Klängen der wehmiitliig-frohen Kinderzeit, wenn ich an Jacobis vor vierzig bis fünfzig Jahren vielgcsungenes Lied erinnere: »Sagt, wo sind die Veilchen hin*. — (Geschichte der deutschen National-Literatur von A. F. E. Vilmar, 12. Aufl., 1868, pg. 441, 442).
Prebravši zadnji stavek, šinila mi je hipno misel v glavo: Kaj, ko bi bil Orožen svojo zdaj že nžirodno pesem ^Kje so moje rožice?* posnel po Jacobijevi »Sagt, wo sind die Veilchen hin?* — Saj Vilmar poudarja, da se je ta pesem mnogo popevala po nemških deželah; vrhu tega je v Orožnove pesmi prvem verzu izražena ista misel, kakor v Jacobijevi in obe pesmi imata isti metrum. Najbrž — takd sem si mislil — slišal je Orožen to nemško pesem kje na Štajerskem, in ker mu je ugajala po svoji vsebini in po svojem napevu, preložil jo je na slovenski jezik in takö slovenski tekst podložil nemškemu napevu. Saj so takö tiste čase delali tudi drugi pesniki slovenski, n. pr. Potočnik ali Strel, čigar sloveči »Popotnik* je tudi presajen iz cvetočega vrta nemške poezije.
Toda ker zbirke Jacobijevih pesmij takrat nisem imel pri roki in me je zadrževalo drugo delo, da svoje misli, svojega prepričanja nisem utegnil podpreti z dokazi, opustil sem nadaljno premišljevanje in vso stvar domala že pozabil.
Ko pa je 1. 1879. Mih. Lendovšek izdal Orožnove spise, in sem videl, da izdavatelj ravno pesem »Vse mine* prišteva izvirnim poezijam pesnikovim (V. Orožen, Spisi, na VII. str.); in ko je Stritar, ocenjujoč to knjigo, o Orož-novih pesmih izrekel trditev: 8Prav izvirna ni skoraj nobena, česar morda pesnik sam ni vselej vedel* (»Zvon*, 1879, na 48 str.) — prišle so mi
zgoraj navedene besede Vilmarjeve iznova na misel. Zatorej povprašam nekega dnč vojaškega kurata,'zdaj že rajnkega gospoda Pribožiča, ki je tista leta živel v Ljubljani in rad kaj pripovedoval iz Orožnovega življenja in vesel prepeval njegove pesmi, kaj on sodi o pesmi »Kje so moje rožice :* — je li izvirna ali preložena. — G. Pribožič jc bil skoro nejevoljen, kakö sploh morem dvojiti, da bi ta lepa pesem ne bila izvirna! »Ko bi bil Orožen tudi vse svoje pesmi poslovenil iz nemščine, t e gotovo ni! Ta je zajeta prav iz pesnikovega življenja. Zložil jo je, ko je bil kapelan v Pišecah, in tisti »hladni potok moj*, tista »moja utica«, »tista deklica* (grofica Moscon), tisti »pevec* — to je vse iz Pišec, in pesnik je vse takö popisal, kakor je bilo, in kakor je sam videl in sam doživel.* — In g. Pribožič, ki je bil, ako se ne motim, sam blizu tam nekje domä, začel mi je z zgovorno besedo opisa vati Pišece in slikati razmere, v katerih jc Orožen živel v Pišecah ter je napösled za vršil: »Zatorej nikar ne mislite, gospod profesor, da bi bila ta pesem vzeta iz nemščine. Jaz sem trdno prepričan, da je izvirna.«
Reči moram, da bi bil kmalu ljubeznivega gospoda kurata prosil odpuščanja, da sem se drznil ljubljenca njegovega, pesnika Orožna, žaliti z nesrečno mislijo, da je pesem »Vse mine* presadil iz nemščine v slovenščino. . .
Deset let pozneje jc g. Andrej Fekonja v tem listu priobčil jako zanimivo in korenito razpravo sNekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij* (»Ljubljanski Zvon*, 1S89, na 139. str.), za katero mu bode gotovo hvalo vedel vsak prijatelj slovenskega pesništva. Ali tudi Fekonja pravi, da, kar se tiče pesmij »Vse mine* in »Lastavici v slovö*, ne more povedati »ničesa i z vest nega, kar se tiče njiju izvira« ter pristavlja: »No vender pa tudi le ni uprav nemogoče niti ni baš takö neverjetno, da nam Orožen v pesmi »Vse mine® opeva resnične svoje izkušnje naravnost po dotičnih predmetih: rččnih, stvarnih in osebnih«.
G. Fčkonja je tedaj o tej pesmi iste misli, kakor je bil g. Pribožič.
Baš te besede Fekonjevc so me pa vzpodbodle, da sem hotel stvari priti do dna. Ni mi bilo treba dolgo iskati, da sem v zbirki Jacobijevih poezij našel dotično pesem, in zdaj prosim blagovoljnega bralca, naj primeri nemški izvirnik s slovenskim prevodom.
Nach einem alten Liede.	Vse mine.
Sagt, wo sind die Veilchen hin,	Kde so moie rožice,
Die so freudig glänzten,	Pisane in bele ?
Und der Blumen Königin	Moj'ga srca ljulrce,
Ihren Weg bekränzten?	Žlahtno so cvetele —
»Jungling, ach! der Lenz entflicht ;	Ah, pomlad je šla od nas,
Diese Veilchen sind verblüht.«	Vzela sta jih zima, mraz!
Sagt, wo sind die Rosen hin, Die wir singend pflückten, Als siel» Hirt und Schäferin Hut und Husen schmückten?
»Mädchen, ach! der Sommer (lieht; Diese Rosen sind verblüht.«
Führe denn zum Bächlein mich. Das die Veilchen tränkte, Das mit leisem Murmeln sich In die Thäler senkte.
»Luft und Sonne glühten sehr! Jenes Bächlein ist nicht mehr.«
Bringe denn zur Laube mich, Wo die Rosen standen. Wo in treuer Liebe sich Hirt' und Mädchen fanden.
»Wind und Ilagel stürmten sehr; Jene Laube grünt nicht mehr.«
Sagt, wo ist das Mädchen hin, Das, weil ich 's erblickte, Sich mit demuthvollcm Sinn Zu den Veilchen bückte?
»Jüngling, alle Schönheit flieht; Auch das Mädchen ist verblüht.«
Sagt, wo ist der Sänger hin, Der auf bunten Wiesen Veilchen, Ros' und Schäferin, Laub und Bach gepriesen? »Mädchen, unser Leben flieht; Auch der Sänger ist verblüht.«
Kde so moje tičice, Kam so odletele? Oh nedolžne pevčice, Kak' so žvrgolele — Zanjke b'le nastavljene. Tic'ke so se vjele vse.
Kde jc hladni potok moj, Kder sem se sprehajal, Ko skušnjav nevarni boj Mene je obdajal? — Suša velika bilä, Zemlja je popila ga.
Kde je moja utica, Utica zelena? Kde je hladna senčica, Z lipice spletena? — Hud vihar podrl je njo, Ah, zelena več ne bo!
Kde je tista deklica, V vrtu je sedela? Lepa kakor rožica. Pesnice je pela — Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz.
Kde je pevec zdaj vesel, Ki je to prepeval? Naj bi enkrat še zapel, Kratek čas nam delal! — Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas!
Kdor objektivno presodi obč pesmi, mora pač pritrditi, da je Orožnova pesem samö prost prevod Jacobijevega izvirnika.	Fr. Leveč.
LISTEK.
„Matica Slovenska". Društvene knjige za leto 1889., posebno „Dušeslovja" I. del, pošle so do malega. Ker po tej knjigi, zlasti sedaj, ko je izšel njo drugi del, veliko povprašujejo, ustrežejo „MatiČinemu" odboru tisti bivši člani, ki še niso poravnali letošnje ndnine in ne mislijo več vztrajati pri „Matici", ako mu vrnejo I. del „Duše-slovja1'", ki zanje nima tolike vrednosti. V zameno dobč kako drugo založno knjigo iste cene. — Vsem društvenikom, ki so lani pristopili na novo, ki imajo tedaj le II. del Erjavčevih spisov, bodi povedano, da je I. del tudi šc dobiti po založni ceni
70 kr. — Takisto bode ustreženo marsikateremu društveniku, ako mu naznanimo, da se „Vodnikove pesmi" še vedno (dobivajo v zalogi ,.Matice Slovenske". Cena posamičnim iztiskom je 50 kr.
»Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1891.« Že večkrat smo imeli priliko slovensko občinstvo opozarjati na ta izvrstno in tmdoljubivo sestavljeni in urejeni koledar ali bolje šematizem slovenskega učiteljstva, ki je tudi za tekoče leto iznova v mnogih ozirik popravljen in spopolnjen prišel na svetlo. Sematizcm obseza poleg raznovrstnega koledarskega drobiža statistiški pregled in imenik in poslovni red zveze slovenskih učiteljskih društev, dalje spisek najvažnejših perijodiških in uradnih opravkov šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov, šolske praznike, imenik važnejših člankov, ki so bili zadnjih deset let natisnjeni v »Popotniku* (sestavil ga je g. Fr. Kocbek), popis vseh šolskih oblastev t. j. imenik naučnega ministerstva, vseh deželnih, okrajnih in krajnih šolskih svetov po slovenskih deželah ter končno popis in imenik vseh učiteljišč in ljudskih šol po Kranjskem in po slovenskem delu Štajerskega, Koroškega in Kranjskega. Pri vsaki šoli je natančno popisano vse učno osobje, leto kdaj se je ustanovila šola. število razredov, učencev in učenk v vsakdanji in v ponavljalni šoli, kakor tudi število otrdk, ki bi bili sploh dolžni hoditi v šolo. Povsod je pridejana tudi opazka, ali ima do-tična šola tudi vrt ali drevesnico in v kateri plačilni razred je uvrščena učiteljska služba. Sploh se vidi iz vse knjižice, da se je nje urednik gosp. nadučitelj M. J. Nerat v Mariboru (Reiserstrasse 8) pošteno potrudil, da bi ustregel vsem raznovrstnim zahtevam, katere stavi slovensko učiteljstvo do take knjižice. Mi bi pa želeli, da bi gosp. Nerata nc podpiralo le učiteljstvo, ampak da bi si ta koledar omislil vsakdo, ki ima z ljudskim šolstvom našim k&j opravka, zakaj v osebnih stvareh mu bode mnogokrat zanesljiv kažipot. Cena njegova jc primerna. V platno vezan stoji po 1 gld. 20 kr., z zlato obrezo po i gld. 35 kr , v usnje vezan z zlato obrezo in zaklopnico 1 gld. 50 kr. (po pošti 5 kr. več). Dobiva se pri gosp. uredniku Neratu v Mariboru.
»Božič pridnim otrokom.« Slovenski mladini poklonil Alojzij Vakaj. Leto prvo. Cena s poštnino vred 15 kr. Maribor 1890. — Ta drobna knjižica obseza na 48 strančh pet kratkih povestij, izmed katerih so bile nekatere že priobčene v „Vrtci" 111 „Slov. Gospodarji". Ž&l, da o nji ne moremo poročati toli ugodno, kakor bi želeli sami; zakaj knjižica k.\r mrgoli stilistiških iu tiskovnih napak, poleg tega pogrešamo do cela dnega preprostega in lahkega pripovedovanja, katero mora dičiti spise za mladino. Kakd naj umeje dete stavke, kakor: „Čista duša je zmaga malikovanja in nejevere — ter posebno zaupanje v presveti zakrament altarja" (str. 20.). — Dalje: „Le enkrat mi pride v misel — preteklost — polno sreče, dušnega mini in bogato — dobre otroške vere" (str. 21.). — „Slednjič dobil sem od pregledavanja orožja in oblačil tujih narodov veselje do potovanja" (str. 28.). — „Smatrali so me le za dohodninski izvir, da se z menoj prav bogato — okoristijo" (str. 34.). — „Oh bil sem v dvoumnji" (str. 34.). — „Kadar je bila nadaljevala naša družba drugi dan svojo vožnjo, slišali smo zvona ljube glasove od koder so došli prijazni glasovi" (str. 41.). — Neizrecno slabi so stavki, kakor: „Mati naju slečejo iz plaščev in se ž njimi vsedeva za mizo" (str. 22.); . . . „ker domišljija moja je bila pripravna se pečati s tujimi narodi" (str. 22.); .... „kako sta blažena Marija in Jožef v Uetlehem potovala ter tamkaj bil Jezušček v štalici (sic!) rojen in v jaslice položen, a zraven sta bila oslek in volck'* (str. 23.). — „Kadar je bila zima prve svoje kosmiče po pustej zemlji raznesla, sem vprašal pismeno stariše, bi-li v Božiču zopet domov potoval, so oče sklenili, naj rajši ostanem v Perolinu pri teti" (str. 28.). — Na Strani 31. čitamo stilistiški nestvor „. . . ni mi bilo možno tega daru storiti"; 11a str. 33. . . . „prevzamem zopet svoje učenje"; 11a str. 36. . . . „ne najde
prilike celi praznik — praznovati"; na isti strdni: . . . „pri tem mislite na lučice, ki so se negdaj od naših starišev za nas v veselje užigale"; na str. 37. . . . ,,l5il je od farauov, kakor oče češčcn"; na str. 38. . . . „Tu in tam se vidi luč okrožena množice ljudi, ki se bližajo . . na str. 39. . . . „Sv. maše v raznih cerkvah so nam storile skoraj celo noč živo"; ua str. 41. . . . „in storim najboljše sklepe"; na str. 43. . . . „Moj vstop je pretrgal ta mični prizor"; na str. 43. . . . „In takoj zaori od nježn«h otroških glaskov lepo prednašauo petje."
Dovölj! In kaj takega se cel<5 hvali, izrecno hvali pri nas! Izpisati bi morali vso knjigo, ako bi hoteli navesti obile napake. Vender si ne moremo khj, da ne bi izpisali še stavka na strdni i r. Pisatelj ondu pripoveduje o deklici, potujoči z bolnim očetom po snežni cesti. Hipoma se zgrudi oče na tla, kri se mu vlije, dčklica pa poklekne poleg očeta in moli: ,,0 Jezus, moje usmiljenje! Tolikokrat si mi vže pomagal, pomagaj mi še danes. Molila bodem za paganske otročje in ti nosila denarjev za-njč." Tak d 11 mislila in ni mogla moliti deklica poleg umirajočega očeta, saj v tem hipu izvestno ni mislila na — paganske otročiče! Vse to je skrajno pretirano! — Mimogrede omenjamo, da se nam zdi francoski vzklik na str. 32. „C'est curieux" popolnoma odveč (sicer se pa to tudi ne pravi „bodite srčni", kakor prelaga pisatelj, nego „to je čudno"); takisto nepotrebni so latinski stavki, in ako se že navajajo, dodJtj se jim vsaj točen prevod. Sploh mislimo, da so posamični stavki v tej knjižici neumevni, in to je nje najhujša hiba! Otrok mora zlahka razumeti sam, kar bere; sicer mu povest ne koristi nič, nego le dolgočasi ga, in bodisi še takd lepa, še toli poučna! Od nas pa tudi ne more zahtevati nihče, da bi stali za čitajočim otrokom in mu na vsaki strdni razlagali nejasne stavke, nego dolžnost pisateljeva je, da piše ločno, da piše preprosto iu končno tudi, da piše pravilno. Kakor v premnogih spisih za mladino, pogrešamo tudi v tej knjižici teh svojstev, in zategadelj ne bode do cela dosegla namena svojega. — Upajmo, da se bode g. pisatelj oziral na ta splošna pravila, ako kdaj izdd drugo knjižico takih povestij. —
Obča biblijografija. Obča knjigarska zaveza je poverila knjigarno delniške tiskarne v Zagrebu, da za občo bibliografijo dobiva vse knjige in časopise, kar jih izhaja v hrvaškem, srbskem, slovenskem in bolgarskem jeziku. Ta biblijografija se priobčuje vsak teden v knjigarskem glasilu, in takd se prdcej zvd v književnih krogih, kaj je izšlo novega iu v katerem jeziku. NaproŠeni so torej vsi založniki in pisatelji, da vsakega dotiskanega dela svojega pošljejo pO jeden iztis z naznačeno ceno knjigarni delničarske tiskarne, katera ga bode plačala ali pa vrnila, ko ga oglasi. Časopisov se pošiljaj samd prva številka.
»Brivec« se imenuje nov šaljiv list, ki je začel letos izhajati v Dolenčevi tiskarni v Trstu vsako drugo in zadnjo soboto meseca. Cena mu je 1 gld. So kr. za vse leto.
Nova tiskarna. Gospod Drago t in Hribar, večletni vodja »Ndrodne Tiskarne«, odprl jc v Celji novo društveno tiskarno, katero priporočamo zlasti štajerskim Slovencem.
Slovenske učne knjige za ljudske, obrtne in srednje šole. V poslednjem zasedanji deželnega zbora kranjskega je poročal deželni odbor (poročevalec dr. Vošnjak) o tem vprašanji, ki je toli važno za razvoj slovenskega šolstva in nasvetoval, da se h deželnega zaklada podpira izdavanje šolskih knjig, katere .so še potrebne za slovenske ljudske, obrtne in srednje šole. Deželnega odbora poročilo navaja, da se je deželni zbor že večkrat bavil z vprašanjem o slovenskih učnih knjigahi Bodi to poročilo navedeno v poglavitnih točkah.
Ko se je z ministerskim ukazom leta 1871. uvedel slovenski jezik kot učni jezik za nekatere učne predmete na nižjih razredih gimnazij v Ljubljani, Novem Mestu in v
Kranji, pokazale so se težave, ker ni bilo učnih knjig. V svojem ukazu <lo deželnega šolskega sveta je poudarjal tedanji minister za uk in bogočastje, Stre may r, da ni skoraj nobenih slovenskih šolskih knjig in vadbenic ter se je zato izjavil, da je neizvedno, v višje razrede srednjih šol takoj uvesti slovenščino kot učni jezik. Dovolilo se je le, da se dijakom s slovenskim učnim jezikom verouk tudi v višjih razredih razlaga v tem jeziku in da se smejo tudi poskušati prevodi iz tujih jezikov v domači jezik, naposled, da se smč tudi pri drugih predmetih razlagati slovenska terminologija, kolikor so jo namreč strokovnjaki spoznali za veljavno. Dokler se ta glavni pogrešek popolnoma ne odpravi, toliko časa ni moči odpraviti obstoječih nedostatkov in ustanoviti posebnih zavodov s popolnoma nemškim in drugih zopet s popolnoma slovenskim učnim jezikom. Gledč na ta ukaz je predložil deželni odbor leta 1873. 74- visokemu deželnemu zboru poročilo in nasvetoval, naj <e ustanovi zaloga slovenskih šolskih knjig in založi iz deželnega zaklada. Nato je sklenil deželni zbor. da se ustanovi deželna zaloga šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadniških knjig za srednje, meščanske in strokovne šole. Za ustanovitev te zaloge se ie dalo deželnemu odboru 10.000 gld. kot brezobrestno predplačilo iz deželnega zaklada. Iz tega kredita je plačal deželni odbor troške za izdajo latinske slovnice, la t j n s k o-s 1 o v e nski h vaj in slovarja v skupnem znesku 2285 gld. 70 kr., iztržil pa je za te šolske knjige 2759 gld. 67 kr. Deželni zaklad je imel torej pri teh dveh šolskih knjigah 473 gld. 97 kr. presežka, pri čemer pa je vsekakor opomniti, da je nagrade pisateljem plačalo naučno ministerstvo.
Leta 1S83. se jc obrnil F. Bamberg in Kleinmayr do deželnega odbora, naj se mu dovoli 500 gld. podpore, da izd.4 fiziko A. Senekoviča in mineralogijo Fr. Erjavca. Zajedno je prijavila navedena knjigotržnica, da je zato, ker se je slovenski učni jezik razširil na vse učne predmete nižje gimnazije razven grščine, prevzela izdajo učnih knjig, potrebnih za slovenske vzporedne razrede gimnazijske iu da jih jc že več izdala. Leta 1883. je dovolil deželni zbor to podporo, ker je bila izdaja obeh učnih knjig zagotovljena.
Leta 1884. jc prejela založna knjigotržnica F. Bambergova od deželnega odbora 200 gld. podpore za izdajo »Aritmetike za učiteljišča« prof. J- Celestine in leta 1885. 150 gld. podpore za izdajo »Slo vensko-lati nski h vaj« prof. Fr. Wiestha-lcrja in 200 gld. za »Vadbe v sklad nji latinski«, katere je spisal prof. V. Ker-mavner. Tudi prof. J. Jesenku v Trstu se je dovolilo po 150 gld. podpore za izdajo »Občne zgodovine II. in III. del,« prof. J. Cclcstiui pa roo gld. nagrade, ker je sestavil navedeno učuo knjigo.
S tem je bilo dovršeno izdavanje slovenskih učnih knjig za gimnazije, ker se od leta 1883. dalje slovenski učni jezik ni več uvedel za noben predmet; na realki pa je sploh za vse učne predmete zgolj (nemščina učni jezik, izvzemši veronauk in slovenski jezik za slovenske učence.
Že z navedenim ministerskim ukazom 1873. leta se je obljubila ustanovitev posebnih gimnazij s slovenskim učnim jezikom, ako se preskrbi potrebne učne in pomožne knjige. Od <5nega časa je minulo 17 let, toda na višjih razredih celd tistih gimnazij, na katerih je v nižjih razredih za slovenske učence slovenski jezik učni jezik, ondu je nemščina še vedno učni jezik. Da bi vender žc mladina slovenska lože napredovala v višjih razredih gimnazijskih, naprositi bi bilo iznova učno upravo, naj višje razrede uredi primerno učnemu jeziku na nižjih razredih. Deželni odbor pa naj se pooblasti, da sme tudi učnim in pomožnim knjigam, potrebnim za te razrede, dovoljevati podpore, da se knjige čim prej omislijo in se takd odpravi jedina zapreka, katera ovira razširjenje slovenskega učnega jezika na srednjih šolah. Kar se dalje tiče učnih knjig za slovenske ljudske šole,
izdala jih je nekoliko zaloga c. kr. šolskih knjig na Dunaji, nekoliko pa tudi drugi založniki. Ko se je z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta leta 1SS3. tudi na triraz rednih in večrazrednih slovenskih ljudskih šolah uvedel slovenski jezik kot izključni učni jezik, izpremenile so se sevčda tudi učne knjige. Mestni šolski svčt v Ljubljani je torej že leta 1885. ustanovil in sklical posebno enketo, sestoječo od profesorjev srednjih šol in ljudskih učiteljev, katera naj bi spisala slovenske učne knjige, kolikor jih je treba. Toda skoro potem, ko jc izdala »Prvo nemško slovnico«, razdružila se je. V tem času pa se je določil v šolskem letu 1889/90. slovenski jezik kot učni jezik ccl6 v petem razredu javnih ljudskih šol, in zdaj se je pokazala neizogibna potreba, da se omislijo primerne učne knjige. Deželni odbor se je torej obrnil do deželnega šolskega svet» kranjskega, naj mu naznani tiste učne knjige, katere je treba še izdati za slovenske ljudske in srednje Šole. Ko je deželni šolski svčt zaslišal zvedenee, ugodil je tej prošnji.
(Konec prihodnjič.)	Dr. J. K
Slovensko gledališče. — Predstava dnč 4 prosinca: »Moj prijatelj N jeklu zev«. Drama v petih dejanjih. Ruski spisal Al. J. Palm, preložil Fr. Gestrin. — Ta močno realistiški navdahnjena drama je izborno pisana slika iz novodobnega živlienja ruskega. Junakov nima. kakeršnih smo vajeni v drugih dramah; junak Njeklužev je lokav slepar, do cela izprijen človek, kateri si je pa vender vedel pridobiti toliko zaupanja, da ga kar vprek nazivljejo »prijatelja Njekluževa«. Junakinja Nataša je vtelešena podoba dekliške vzgoje ruske, na pol izobražena, idealistiška, prenapeta. Ko ji Njeklužev v drugem dejanji odkrije dosedanje življenje — po mislih naših najkrasnejši, četudi dokaj smel prizor vse drame — pripravljena mu je žrtvovati i menj e in čast; celo v pregnanstvo b» hotela ž njim. Vzdrami se šele v usodnem hipu, ko zadene Njekuževa zaslužena kazen; ljubezen do častnega očeta in zdravi nje prirodni razum jo rešita nji sami in rodbini, — Gospod Borštnik (Njeklužev) in gospä Borštnikova (Nataša) sta ugajala popolnoma; takisto gospodičina Nigrinova, gospži Danilova in gospod Danilo. Gospod Sršen (oče Laptjev) pa zopet ni bil vešč nalogi svoji; tudi epizodistov ni k&j hvaliti. Sploh opažamo, da se posamični igralci preveč in prepogostoma zanašajo na šepc-talca in grešč na dobro voljo občinstva. Vender smemo od njih zahtevati vsaj to, da se dobro uČČ svojih nalog, ako že prizanesno ne navajamo drugih hib, kakor bi jih lehko grajali po vsi pravici. — »Moj prijatelj Njeklužev« je stalna igra gledališč slovanskih in se bode bržkone ohranila tudi na gledališči slovenskem.
Predstava dnč 6. prosinca: »Nad prepadom».. Drama v jednem dejanji. Spisal Jaroslav Vrchlicky, poslovenil Ivan Gornik. — »Me seč niča«. Komična opereta v jednem dejanji. Poslovenil J. Bavdek Ulčarjev. Uglasbil Iv. pl. Zaje. — Vrchlickcga :gra izvestno ni pisana za včliko občinstvo, ker nima nI zapletenega dejanja nI efektnih prizorov; rekli bi, da je sloveči pisatelj češki napisal zgolj razgovor, sevčda duhovit razgovor treh oseb o različnih pojavih književnega in družabnega življenja, kateri pa se završtijc jako dramatiški. Gospd Borštnikova in gospod Borštnik sta hvalno zvršila sicer težko nalogo svojo in dosegla lep uspeh, toda v igri g. Danila so se kazale nekatere negotovosti. — Opereta »Mesečnica« (dirigent g. Gerbič) še vedno ugaja občinstvu, dasi se je ponavljala že sedemkrat. Gospodičina Nigrinova je bila pristna Markeza Fourgnon d'Enfer, ki toli strogo pazi, da bi nje sin Inocent nc ugledal nobenega ženskega bitja; takisto priznalno moramo omeniti gospodičinc Daneseve v nalogi mladega Inocenta in gospč Cerbiceve, predstavljajočo lokavo vrtudrjevo hčerko ■ Liziko. Gospod Perdan (sluga Dominik) nam je prijal kakor v igri tako v petji, 'gospod Bajec je zadoščal. Lehko rečemo, da je prva ta letošnja opereta popolnoma uspela; občinstvo je čestokrat z glasnim priznanjem odlikovalo posamične glasbene točke
Predstava dnč n. prosinca: »Zakotni pisar«. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal A. pl. Winterfeld, poslovenil J. Kal an. — Ta igra izvestno ne pripada boljšim proizvodom, vender bi bila ugajala dokaj bolje, da so bile naloge točno naučene. Posamični prizori so bili dobri, vender se nam je zdelo, da pretirani. I/.med igralnega osobja nam je pohvalno omeniti gospč Borštnikove in gospč Danilove, poleg njih gg.: Sršena, Bert/a na in Borštnika. Druge igralce je prepogostoma zapuščal spomin, in celotni vtisek te predstave ni bil najboljši.
Predstava dnč r8. prosinca: »Čevljar baron«. Gluma v treh dejanjih. Posloveni! Jakob AleŠovec. — Od iger, kakor je »Čevljar baron«, pač ni pričakovati posebne dramatiške vrednosti, ali komur je do smeha, onemu zadošča do cela. Gospodičina Slavčeva, ki je ta večer prvič nastopila v večji nalogi, igrala je čevljarskega učenca pristno, kakeršen je in pokazala lepo nadarjenost za komične partije; gospodičina A'igrinova je takisto završeno pogodila »izobraženo« kuharico; nalogo mojstra Podplata pa je prevzel iz posebne prijaznosti g. V. Jenie, katerega še večkrat želimo videti na odru slovenskem. Zbor čevljarskih pomočnikov si je pridobil mnogo pohvale, drugi igralci so zadoščali. Omenimo še, da sta gospodičina Slavčeva in g. Jenič pela nekaj pohvalno vzprejetih kuplctov. katerih snov je zajeta iz sedanjosti; ven.ler bi bili pri nekaterih teh točkah želeli točnejšega izgovarjanja.
Predstava dnč 25. prosinca: »Ni moj ukus«. Dramatična šala. Spisal Ignacij Borštnik. — »Trnje in lavor«. Drama v dveh dejanjih. Po Lefontu poslovenil Fr. Končan. — Prva igra bi utegnila prijati manjšim odrom, dasi je nje snov dokaj neverjetna in prisiljena. Občinstvo ljubljansko se ni moglo k&j ogreti zdnjo. — »Trnje in lavor« prištevamo dramam, ki zanimajo poslušalca od prvega hipa do zadnjega; dobro igrana mora uspevati povsod. Občinstvo je bilo jako zadovoljno ž njo in je zlasti g. Borštnika (kateremu na korist je bila ta predstava), gospodičino Slavčevo, gospö Borštnikovo in g. Verovška često odlikovalo z glasno in trajno pohvalo. Menj so ugajali drugi igralci, katere moramo znova opozarjati, naj se vestneje učč svojih nalog. Občinstvo menda že smč zahtevati, da dotičniki ne kvarijo najlepših prizorov, ker se jim zapleta govor, da nI dveh treh besed ne morejo izgovoriti točno! — Gledališče je bilo polno do zadnjega prostora, dokaz, da je g. Borštnik jako obljubljen gledališkemu občinstvu našemu.
Književnost hrvaška. Naglašati nam ni treba, kako SO si Rusi dandanes pridobili prvo mesto v svetovni pripovedni književnosti. Veselo pozdravljamo novo podjetje v književnosti hrvaški, namreč »Rusko biblioteko«, katero je v Zagrebu jel izdajali Mil. pl. Marekovie. V drobnih snopičih bodo izhajale izbrane pripovedke najslavnejših romanopiscev ruskih. Doslej so izšli štirji zvezki, ki nam podajajo Tolstega pripovedko »Djetinstvo« v prevodu A. Harambašiča, kije istega pisatelja slavno delo »Vojna i mir« že lani preložil na hrvaški jezik. Želimo, da bi podjetje, ki ima tudi prav lično zunanjo obliko, napredovalo prav pridno! — Lani ustanovljena »Knj ižara dioničke tiska re« je zadnji Čas izdala nekoliko prav zanimivih knjig in knjižic. Najprej navajamo prevod See mano ve: Mythologije Grka in Rimljana«, namenjene mladini srednjih šol in dragim izobraženim ljudem. To lepo knjigo, katero lepša S3 podob, priporočamo tudi Slovencem. Šteje 263 stranij in stane 1 gld. 60 kr., ukusno vezana pa 2 gld. Ista knjižara je preskrbela novo izdavo Palmotičeve drame »Pavlimir«; Palmotič je naj plodovi t ejši dramatik in pesnik starega Dubrovnika. Prof. Milietä je tej izdavi za uvod napisal nekoliko črtic o dubrovniško• dalmatinski drami sploh in o italijanskem vzoru, pO katerem je Palmotič spisal »Pavlimira« svojega. — V posebni knjižici je izšla učena in p rezanim i va razprava prof. dra. Šrepla: »A pule je v a
priča Amor i Psi he«. Gosp. profesor je '.o pravljico prav lepo preložil na hrvaški jezik, ra/.tolmačil jo in navčl nekoliko podobnih pravljic iz hrvaške nrirodne književnosti.
—	Imeniten prinesek za närodno blago jc »Sbirka za go ne ta k a« (ugank), katere je nabral pisatelj Vukovič po časopisih, starejših knjigah in med ljudstvom samim. Ista knjižara ie izdala Andersonove »I z a b r a n e priče za m 1 a d e ž« in Kozarčcve »Mrtve kapitale«, pripovedko, katero prištevajo najboljšim plodovom novejše beletristike hrvaške.
—	V knjižari Strmeckega so izšle »S a b r a n e p j e s m e K i k a r d a J o r g o v a n i č a«, katere jc uredil in ocenil znani pesnik Iiarambašič. Rajni Jorgovanič je imel prelepih pesniških darov in je bil tudi izvrsten feljtonist. Le škoda, da je umrl v najlepšem cvetu mladosti svoje, predno se je še prav razvil. Mnogo pesmij jc zapustil nedovršenih. Zbrane pesmi njegove veljajo le 80 kr. — Marljivi nabiralec narodnega blagd Vuk Vrčevič je zopet nabral lepo knjigo »Narodnih pri po v j es t i i presuda iz života po Boki Ko-torskoj, Hercegovini i Crnojgori«; tiskal jo je Pretner v Dubrovniku. Vrče-vičeva knjiga se priporoča sama po imenitni vsebini svoji. Druga v Zadru tiskana knjižica »Pustinjak« od .S'. P. nam podaja zgodovinskih črtic iz bokeškega življenja koncem minulega in začetkom našega veka. — Marljivi pedagoški pisatelj Ljtuievit Tomšič je mladini hrvaški podaril novo knjigo »Lov na lav o ve», katero je spisal po nemških pisateljih Scholz« in Hartmannu; Davorin Trstenjak pa v najnovejši knjigi svoji: »Ml a d i učitelj«, podaja mnogo koristnih svetov in naukov roditeljem in učiteljem. — Učitelj Kempf v Požegi je v posebni knjigi »Lis t o vi iz Afrike« priobčil pisma, katera mu je pisal rojak I.crman, član Stanleyjeve ekspedicije na Kongu. Neposredna poročila iz tujih krajev so gotovo najboljša. Lermau pa ne opisuje samö, kar je videl in doživel, nego tudi nabira zanimive stvar» in jib pošilja v domovino svojo, narodnemu muzeju zagrebškemu. — Trudoljubivi hrvaški potopisec Hire je pri llarcmanu v Zagrebu izdal drugi zvezek »Hrvatsko ga P rimo rja«; ondu popisuje Trsat, Grobničko polje, Ovčar, Dolino Rječine in pripoveduje, kako hrvaški Primorci ribe lovč. — Prevoda Rambaudovc »Po v j est i Rusije« sta izšla zadnja dva zvezka. Imenitno delo je olepšano z nad sto podobami in dvema mapama. Pri tej priliki ga znova kar najbolj priporočamo tudi občinstvu slovenskemu. — Koledarjev, ki se vsako leto znova vračajo za razne stanove in potrebe, ne bodemo naštevali. Jed na sama knjižara v Zagrebu jih je izdala deset vrst Ali tudi manjša mesta hočejo imeti domače svoje koledarje, ki pa nimajo velike književne vrednosti. Takisto se zdaj tu zdaj tam pokaže nov lokalen list, ki je le na škodo drugim listom. Vsekakor pa moramo omeniti novega beletristiškega lista »Pobrat i m a«, ki jc z novim letom po dvakrat »a mesec jel izhajati v Zagrebu. Ureduje ga prof, Vitanovič, ki ga je namenil mladini srednjih šol. Potreba takšnega lista se dd zagovarjati in pobijati. Kritika je neusmiljeno zgrabila in obsodila prvo številko. To jc prenaglo; nekoliko številk bi se lahko počakalo, predno se izreče končna sodba. — Akademija j u g oslov en ska v Zagrebu je izdala imenitno znanstveno delo: »Geografske koordinate ili položaji glavnijih tačaka Dalmacije, Hrvatske i Slavonije, i djelomice susjednih zemalja Bosne, Hercegovine, Kranjske« i. t. d. Sestavil jih je jako trudoljubivo prof. dr. Pilar. Knjiga ima malone same številke, stane pa 4 gld. Od »H i-storijskih spomenikov« je izdala IX. knjigo »Listina o odnošajih izmedju j u ž n o g a S1 a v e n s t v a i m l e t a č k e republike«, priobčil akademik prof. S. Ljubic. Ta knjiga šteje 31 tiskanih pol in podaja pisma od leta 1423.—1452., torej o dobi, ki je za balkanske Slovane posebno imenitna. Nova knjiga akademiškega. glasila »Rada« pa ima štiri iilološke razprave. Prof. dr Šrepel je napisal dve: »Analogija u sintaksi gramatičnih padeža lat. i hrv. jezika« in »Latinski izvor i ocjena Kač i de ve gramatike« (od g. 1604.) Prof. dr. Marelic razpravlja »O n o m i-
n al no m akcentu s obzirom na litavski, grčki i staroi n<l i j ski « V četrtem članku nadaljuje prof. Valjavec svoja »Iz pit i vanj a o naglasu no vosi o v ens k oga jezika,« — Družtvo sv. Jeronima je podarilo udom svojim za leto 1.890. štiri knjige: Danica, koledar i letopis, ima več poučnih in zabavnih člankov, pisanih v lahko umevni besedi. Najbolj to knjigo priporoča to, da se tiska v 33.000 iztiskih. V »Živo lin j ah« nadaljuje Davorin Trstenjak lani začeto popisovanje ptičev. V tretji knjigi poučuje Josip Kotarski kmeta »O p r i s t o j 11 o m ponašanju i o čistoči.« Gntovo koristna knjiga! Napdsled je J. Zorič spisal izvirno pripovedko iz fevdalne dobe, naslovljeno »Grof BoroveČki i Jelka Večevičeva.« Vseh knjig je za 40 tiskanih pol. — Matica hrvaška prav zdaj razpošilja udom svojim sedem knjig za leto 1890.; pet je zabavnih, dve sta poučni. Zabavne so: »Izabrane pjesme Petra Pre-radoviča; »Na rodjenoj grudi«, ladanjske slike, spisal Šandor Gjalski; »Oda-brane crtice i p r i p o v i e s t i« iz peresa rajnega Ni kok Tordinca; »Iz p r i m o r-skoga života«, pripovedke Sinu Matavulja\ »Zablude matere«, igrokaz u četeri čina, in »Kita c vieč a«, vesela igra u jednom činu, obe spisala Her mina Tomičeva. Poučni knjigi sta: »Slike iz občega zemljopisa«, spisal prof. dr. J, Hoič, II. knjiga, in »Bihač in Bi hack a krajina«, spisal Radoslav Lopašie.
Muzej za Bosno in Hercegovino. V Sarajevu se je osnoval muzej za Bosno in Ilcrccgovino. Imel bode oddelek za prirodoslovje, prazgodovino, arheologijo in antto-pološko-etnografski oddelek. Muzej utegne biti kdaj jedna najzanimivejših zbirk evropskih.
Spomenik Dobrovskemu namerja v Pragi postaviti pariško društvo „Dobrovski", ki je že začelo nabirati radovoljne doneske. Model tega spomenika bode razstavljen na letošnji deželni razstavi Češki.
Anton Dvorak. Kakor poročajo češki listi, dovršil jc slavni skladatelj Anton Dvorak največje dosedanje delo svoje »Requiem«, katero se bode najprej proizvajalo v ndrodnem gledališči praškem, natd pa v Birmingham!!, kjer ga bode dirigiral dunajski glasbenik Richter. Kritika pravi, da je to v obče največje glasbeno delo sedanje d6be, in da je v njem prvikrat duh slovanski poletel k&r najviše ter dosegel genij najslavnejših skladateljev nemških in francoskih. — Poroča se tudi, da je vseučilišče v Cambridgu Dvoraka imenovalo častnim doktorjem glasbe, vseučilišče v Pragi pa častnim doktorjem filozofije.
Henrik Sienkiewicz, sloveči romanopisec poljski, odpotoval je nedavno v vzhodno Afriko, da se pouči o življenji afriških robov, katero hoče opisati v daljšem romanu.
»Balkanska carica.« To znano dramaiiško delo črnogorskega kneza Nikite je uglasbil grški glasbenik D. Giorgio. Prvič se bode pela ta opera v carskem gledališči peterburškem vpričo ruskega carja in kneza ■ pisatelja, skladba sama pa izide pri Schmidtu in dr. v Trstu.
Umrša pisatelja slovanska. Dnč 18. grudna p. 1. je izgubila ruska književnost slavnega pisatelja Grigorija Petroviča Dani/evskega, ki je okolo petdeset let deloval na pripovednem polji. Pisal je zlasti zgodovinske romane, izmed katerih so mnogi preloženi na druge jezike evropske; 11a hrvaščino 11. pr. „Pot v Indijo", „Iztočni pijo-nirji" in „Zapaljena Moskva". — Dnč 12. prosinca p. 1. pa jc umrl v Belcmgradu dr. L. Lazarevič, nekdanji telesni zdravnik kralja Aleksandra I. in duhovit pisatelj srbski. Pokojnik je slovel za jednega najboljših pripovedovalcev srbskih; imenovali so ga srb-kega Turgenjeva
Srbsko gledališče. Srbski dramatik M. Cvetic je spisal dramo »Dušan«, ki je popolnoma uspela na gledališči bclgrajskem. Srbska kritika jako hvali to delo, čes, tla
se vredno pridružuje istega pisatelja »Nemaujic in »Lazarju«, s katerima vred kaže naj« sijajnejšo dobo srbske zgodovine, dobo Ncmaničev. Patrijotska tendencija in umetniška dovršenost, dobro igranje, lepa scenerija in bogate oprave, vse to je do cela zadovoljilo in uprav navdušilo občinstvo. — Omenjamo še, da je rojakinja naša gospodičina Ni-griuova predstavljala carevno Angelijo.
Nova ruska opera. P. Čajkovskega „Pikovaja dama'', kateri je prijatelj umetnikov M. Čaikovskij napisal libreto po Puškinovi povesti, pela se je z velikim uspehom prvič v petcvburškem Marijinskem gledališči dud 7. grudna meseca m. 1. Libretu so vložene nekatere pesmi Batjuškovc, Žukovskega in Riljcva.
Listnica. — Ljuboslav. »Pri luni ljubKv si prisegla.
S poljubom potrdila jo« — res, taka prisega drži na veke! — Pošiljatelju sonetnega venca »Materno srce«: Requiem aeterno m dona eis, Domine! — Miser.
»Nedolžni pevaj, ljubi sla v ček, pevaj, Milo pesem tvoja naj doni! Počivaj, na grobu mi sedevaj! Ko z drugimi deva ljubljena se veseli.« Zgodi sc-, ako že nečete drugače 2 — Frigidus. O tisti poeziji, katera se Vam baje raz-cvita v duši, zapazili nismo v poslanih šestih pesmih ničesar. — Zvonimir. Takim po-skušnjam naš list nima prostora. — Andrejev. Takisto. - Brinjevski.
»Spolnile bodo se želj4 Da bova prav lep par, (sic!) Sedaj pa le do nj<£, Od tod pa pred oltar« — čestitamo Vam prav od srca! — O druzih pesmih molčimo. — VekosJav. Mojega — sladkega; veščI — trpčl; vživati — spremljati; cerkvica — deklica; smeje se — vrneš se — i. t. d., i. t. d, — to menda vender niso rime! Kakd sodimo vsebino samo, tega Vam niti ne povemo. — S. O.
»Prilepljen jezik je . . . solzd očesa Ti pričajo, da res mi jc hudo« — gotovo, nam tudi, zlasti ko nam napdsled celd k a že te srčno rano svojo. — T. G. (»Na razvalinah«); Potočin; J. V. (.»Živa mirta«; »Meni srce vroče bije«); M. (»Poslanica«); Izeslav; A. G. (»Devinskemu gradu«); —b —; Srpoš: Nerabno. —
Poslednje čase opažamo, da nam zlasti od mlajših pesnikov naših dohaja obilo sonetov, časih ccld — sonetnih vencev. Ta povodenj malone /uga preplaviti vsa uredniška predala naša, in zatd mislimo, da je res že skrajno potrebno izpregovoriti v obče nekoliko besed o sonetu, ker ne utegnemo vsakogar pose be opozarjati na brezštevilne hibe v tej vrsti liriškega pesništva. Mladim pesnikom našim je že dovölj, ako v potu svojega obraza napišejo štirinajst peterostopnih jambiških vrst in jim na konci obesijo nekakšne »rime«, razvrščene, kakor je to predpisano po pesniških zakonih, ali pa tudi — ne! Do ideje sdme jim ni nič; ako sploh imajo idejo, tedaj jo raztezajo ali stiskajo takd, da ji kar udje pokajo, in kaj je konec tega napornega dela? Sonet.3 Kaj še, pesniški nestvor brez nog in glave, smešen in zajedno žalosten pesniški torso! Naravnost nerazumno nam je, kakd da pesnike-novince'toli silno miče sonet, jedna najtežjih pesniških oblik, kar jih sploh ima lirika. Koliko sonetov se je v nas že napisalo od Koseskega »Potažbe« do denašnjega dnč, ali koliko je dobrih med njimi ? Prešerna, Stritarja, Levstika in Cimpermana, te zlahka imenujemo mojstre sonetom; to
se bere, to je lepo, to zveni kakor lepa skladba, izkratka: sonetje teh pesnikov so dovršeni, ti sonetje so res sonetje,, kakeršni h zahteva dober ukus, zahtevajo pa tudi jedno-glasno pesniški zakoni! Ali pesnikom našim ni do teh sonetov: svoj pot hočejo hoditi, toda žil, hodijo ga brez potrebnega.znanja, švepajo po njem, da se kar smilijo razsodnemu Človeku! Niti reči ne moremo, da bi bili podobni kraljem bourbonskitn: naučili se niso ničesar, pozabili pa vse! Bistva sonetovega ne poznajo, ali pa — kar je še huje — nečejo ga poznati, češ: pri nas itak sodijo vse relativno, za nas je itak dobro vse, ako le pokažemo dobro voljo, in te imamo dovölj! Od nas pa terjajo, naj natisnemo sonete, in celd hudo nas terjajo, kakor bi bil naš list kJir na razpolaganje nezrelim poskušnjam rdskavcga njih peresa! Beseda in vzgled slovenskih naših pesnikov-prvakov ne izd£ nič, kakor se kaže; sczimo torej po tujem vzgledu in priobčimo sonet veljavnega nemškega pesnika A. \V. Schlegla, ki povej navedenim novincem sedanjim in tudi poznejšim, kaj je sonet, kakšen mora biti, da zadošča pesniškim zakonom in, dostavimo tudi, zakonom zdravega razuma človeškega! Evo ga:
D ci« Sonett.
Zwei Reime heiss' ich viermal kehren wieder, Und stelle sie getheilt in gleiche Reihen, Dass hier und dort zwei eingefasst von zweien Im Doppelchore schweben auf und nieder.
Dann schlingt des Gleichlauts Kette durch zwei Glieder, Sich freier wechselnd, jegliches von dreien. In solcher Ordnung, solcher Zahl gedeihen Die zartesten und stolzesten der Lieder.
Den werd' ich nie mit meinen Zeilen kränzen, Dem eitle Spielerei mein Wesen dünket, Und Eigensinn die künstlichen Gesetze.
Doch, wem in mir geheimer Zauber winket. Dem leih' ich Hoheit, Füll' in engen Grenzen Und reines Ebenmass der Gegensätze.
Popravki. V zadnji številki našega lista se je vrinilo med tiskom nekaj pogreškov. Na strrfni lO. prva vrsta čitaj namesto »nego« — »kakor«; na strtfni 45. namesto gld. 17.36 čitaj gld. 1776; na s trdni 49. četrta vrsta zgoraj namesto »latich, miesti, tieh« čitaj: »tatich, micstieh«; na isti strrini v šesti vrsti zgoraj namesto »ker« čitaj »četudi« in v štirinajsti vrsti zgoraj namesto »tožilnik na — /« čitaj »tožilnik na /« ; 11a sträni 56. namesto „Matičin/ odbor" čitaj „Matičin odbor". — Takisto čhaj v dena-šnji številki na strdni 69. petnajsta vrsta spodaj namesto »oživele — »oživil«.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osinerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta i gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo „Narodna Tiskarna" Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.