Eatoližh cerkven list. Daaiea izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert leta 1 gld. 30 kr Y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Zečaj XXXTTL V Ljubljani 25. sušca 1880. List 13. Mzgiedi bogoljubnih otrok iz rsih easor kersnnstea. MM. V v o d za drugi del bukvic. *) Obljubil sem bil se dalje nabirati in priobčevati „Izglede bogoljubnih otrok". Pričujoča knjižica priča, da sem spolnil svojo obljubo. Naj mi bo dovoljeno, tudi le-ta II. ael s kratkim v vodom priporočiti. Kajti ravno Tvod se mi zdi priméren prostor, kjer se z občinstvom nekako bolj prosto, po domače lahko govori. V knjižici sami je vse bolj mladini namenjeno in povedano, na tem mestu pa lahko kaj rečem tudi prijateljem mladine. Najpred me dolžnost veže, da se priserčno zahvalim vsim blagodusnim mladinoljubom, ki so s priporočilom in naročilom djansko pripomogli, da se je mogel pervi del tako urno oddajati. Čeravno je bilo že pred vse v „Danici" natisnjeno, mi je ostalo le še kacih 100 iztisov. če bodo okoliščine vgodne, bom nadaljeval ter še III. zvezek pridjal. K tej vgodnosti pa štejem zlasti tudi pomoč in podporo dosedanjih in prihodnjih prijateljev. če tako berilo za mladino priporočam, nikakor nočem s tem reči, da drugačni — ne ravno tako pobožni, a povsem pošteni — spisi ne bi bili dobri in koristni; reči pa sem primoran, da poleg druzih poštenih knjig so za kerščansko odgojo silno potrebne in koristne tudi pobožne bukve. Katekizem na treh krajih priporoča tako berilo. Pri drugi cerkveni zapovedi veli ob nedeljah in praznikih „duhovne bukve brati"; za pripravljanje k sv. obhajilu, uči, je poleg druzih pobožnosti „že zvečer pred svetim obhajilom treba svete bukve brati in tudi dan svetega obhajila se spodobi (poleg druzega) Bvete bukve brati in svoje misli v Bogu zbrane imeti". Res je sicer, da Slovencem v obče ne primanjkuje svetih, pobožnih knjig, vendar za mladino smo pa večkrat v zadregi, kaj bi nasvetovali, da bi spolnili v katekizmu izrečeno željo sv. cerkve. V pervi versti se smé življenje svetnikov in zvestih služabnikov Božjih prištevati takim knjigam. Ker bi pa „življenje svetnikov", ki je za odrašene obširno popisano, is znanih vzrokov mladini ne moglo tolikanj koristiti, zato imam ravno „Izglede bogoljubnih otrok" v ta namen prav gorko priporočati. Gledé pisave je pri nas težava, ker nimamo še take razdelitve, kakor pri druzih narodih, ki v obilnosti izdajajo berila za nežne otročiče do 6. ali 8. leta, potlej posebej za one od 8. do 10., ali od 10. do 12.. od 14. do 16. leta in naprej. Meni se je za sdaj potrebniše zdelo ozirati se na nekoliko spodraslo mladino; a modri odgojitelji lahko rabijo knjižico tudi za male otroke, ako jim priinérne reči odkažejo, razložijo ali pa po svoje pripovedujejo, kar so préd sami prebrali. Tudi priietnim je tako berilo lahko koristno. Sploh pa bodi vsim, ki hočejo s to le knjižico in z enakimi komu kaj koristiti, zeló zeló priporočeno, naj večkrat podučujejo, da duhovne knjige niso, kakor druge posvetne, da bi se hitro in pa vse naenkrat brale; temuč večkrat naj se v njih bere, pa počasi in pazno ter le nekoliko naenkrat, aa se more vse na lastno življenje obračati in posnemati. Tako modro branje je kakor pohleven dežek, ki serce omehča in priredi za krepko in obilno dušno rast; urno in poveršno branje pa je kakor ploha, ki se hitro izlije in odteče pa malo koristi pusti za seboj. Bog dodeli našemu trudu in prizadevanju svoj nebeški blagoslov! V Ljubljani na sv. Jožefa dan 1880. *) Ta knjižica pride v kratkem na svitlo ia se bo dobivala pri g. pisatelja A. Keržicu in v „katoliški bukvami", kakor perva in po enaki ceni (SO sold.). Od kod zo sedanje stiske in nadloge f (Konec.) Nadalje uči pastirski list, kako mora kristjan nadloge voljno prenašati; pojasnuje to iz sv. pisma in prestopi na to, kako so si mnogi nemara sami zadolžili sedanjo lakoto in pomanjkanje ter pravi: Tolažite se tedaj posebno vi, dragi moji, ki zdaj zavolj draginje in revščine hudo stradate, premišljujte pazljivo svoje obnašanje, in ako v njem kaj krivega in napčnega najdete, terdno sklenite vse poravnati in poboljšati z božjo pomočjo. Kadar so bile letine dobre in je dobiček polno izplačal vaš trud, morebiti eden ali drugi izmed vas ni pomislil, da tudi v Egiptu je po sedem rodovitnih letih prišlo sedem nerodovitnih, ni prihranil, kolikor bi bil mogel, da bi iz rodovitne letine imel potrebni živež tudi v nerodovitni, morebiti je obilne pridelke zapravil v po-žrešnosti, pijanosti, pri igri in kratkočasju, ali pa jih potrosil na nepotrebno ošabno obleko. Oh! koliko denarja se dandanašnji potroša bres prave potrebe! Sedanja mladina cpušča nošnjo in navade častitljivih svojih očakov; vse bi rado po gosposko jedlo iu pUo in slad-nosti viivalo, vse bi rado gosposko obleko nosilo ne gledč na lastno siromaštvo, ne na prihodnje potrebe. Blagor njemu, ki ga nadloga uči treznosti in varčnosti! — Morebiti so m adenči in dekliči v dobrih letih bili preošabni, lahkomišljeni, terdoglavni, nečimerni, leni, razujzdani. Blagor jim, ako jih nadloga uči čislati one čednosti, s kterimi se kerščanska mladina odlikovati mora; blagor jim, ako se jim priljubi ponižnost in krot-kost, rednost in delavnost, pobožnost in čistost. — Starši in gospodarji niso morebiti dosti marali sa Boga in Nje- Sovo čast, niso morebiti napeljevali svojih otrčk in svoje ružine k pobožnosti in rednostnemu življenju. Ako zdaj, ko se v njih hišah nahaja stiska in lakota, zopet mislijo na Boga, svoje podložne napeljujejo k molitvi, Blužbi božji, k sprejemanju ss. zakramentov, blagor jim, ker nadloga jih uči Boga moliti in v strahu božjem živeti. — Nahajajo se tudi ljudje (o da bi jih ne bilo nikjer!), ki gerdo kolnejo Boga in Njegove Svetnike, ki oskru-njujejo nedelje in zapovedane praznike z nepotrebnim delom, s pijančevanjem, grešnimi marnjami m vsako-verstno r;.zujzdanostjo. Blagor jim, ako jih nadloga ukroti in prižene, da bodo za naprej Boga častili in posvečevali Njegove praznike. Marsikateri siromak je bil morebiti nezadovoljen s prejetim darom, nehvaležen in nesramen je morebiti raztresal podarjeno mu milošnjo. Koliko siromakov bi zdaj hvaležnih bilo za mali darček, za skorjico černega kruha. Zadovoljnost z malim in hvaležnost so lepe kreposti, ktere nas uči nadloga. Nekteri 8" morebiti zavidni bili premožnejim in bogatim, so morebiti tožili Boga, da ni prav razdelil pozemelj-skega hlagd. V nadlogah siromaki roke povzdigujejo in prosijo pomoči, premožni pak in bogateji jim solze brišejo s tira. da jim zaželjene pomoči podeljujejo v božjem imenu, iu tako se očitao kaže, da so ubogi in bogati vsi skupaj ena božja družina, v kteri edeu drugemu pomaga: nadloga uči delavno ljubezen do bližnjega. Pomagajte teda) ubožnim, kolikor morete; sv. pismo pravi: „Kdor se ubozega usmili, na obresti Gospodu posojuje, in Bog mu bode povernil njegovo dobroto" (Pregov. 19, 17). V svetem pismu berejo se tudi še te-le pomenljive besede: ,,Kdor ubogemu krivico dela, njegovega stvarnika zasramuje; hudobni hode zavoljo svoje hudobije zaveržen, pravični pa zaupa tudi še ob svoji smerti" (Preg»v. 14,31.32.). Gorje tedaj bode prišlo na neusmiljene oderuhe s kamnitim sercem, ki zatirajo siromake, blagor pak usmiljenim, ker oni bodo pri Bogu usmiljenje dosegli. O da bi pač to vsi prav spoznali, posebno tisti, ki jih zdaj stiska ktera koli si bodi nadloga! Da bi se nad vsimi sp loili milosti j i vi božji naklepi: „Blagor človeku, ki preterpi skušnjavo, ker, skušan popred, bo prejel krono življenja, ktero je Bog obljubil vsim, ki ga ljubijo." (Jak. 1, 12.) Na koncu svojega lista vam uaznanujem, kakor v preteklih letih, tudi letos žalostno stanje naše škofije glede duhovščine. Lani jih je umerlo devet, posvečeua pa sta bila le dva. V gorskem semenišču imamo pet bogoslovcev, pet in štirdeset naših vstanov pa je v njem praznih. Čedalje hujše stiskajo ljudi po deželi vsako-verstne nadl« ge, k temu pride pa še za njih tuga in žalost, da tudi v naj večjih praznikih nimajo službe bož|e in duhovne tolažbe. — Žel no pričakovano mla-demško aemeni^e se ni moglo še vstanoviti, ker se za to še ni dosto denarja nabralo. Dokler ne pomaga Bog in darežljivo-t pobožnih duš, ne more se druzega početi, kakor iz nabrane svote in nje obrestih davati denarno podporo dijakom latinskih šol, od kterih se upati more, da se bodo posvetili duhovskemu stanu. To leto se taka pomoč daje itirdeset in petim mladenčem, ki so se rodili ali v Terstu in njegovi okolici, ali pa v Istri. Mnogi izmed tih so izverstni dijaki v vsakem obziru. — Naslednje postna postava. Mhroii k le t rini. „Opazuje se, da od nekega časa ne samo odrašeni ljudje, ampak tudi sami otroci po očitnih mestih, s brea obzirnostjo večkrat v govorjenji izrekujejo najgerje kletve, s kterimi kolnejo Boga, svetnike, grob. kerst itd. Kakor posameznim, tako še bolj oblastim in posebno tistim, ki imajo čuti nad izrejo otrčk, je sveta dolžnost s vsemi mogočimi sredstvi oa to gledati, da se iskorenini ta navada, ktera vsakega razumnega človeka gerdi in ves narod sramoti. Zarad tega se posivajo vsa poglavarstva io učitelji ljudskih šol, naj posebej na to prikazen svoje oko obračajo in šolsko mladino o vsaki priložnosti podučujejo, kako gerda je taka kletvioa, io vsaki primerljej, kterega bi sami vidili ali bi se jim od drugod nasnanilo, e naj večo strogostjo kasnujejo." Za ta ukaz hervaške vlade, pišejo v Z tgrebu izhajajoče „Pučke Novine", smo posebno hvaležni visoki kraljevi deželni vladi. Nas narod, žali nam! se šteje med tiste, ki svet govori, da naj huje in naj gerje kolne. Našemu seljaku je prešlo že v navado, da Boga skrun-ljive kletve izgovarja, kakor nekaj popolno navadnega, kakor da taka bogoakrunska beseda gre med naj na-vadniše besede, kterih sa razgovor potrebuje. Ta gerda navada je že iudi prešla med ženski spol, ter se moramo v resnici sramote streati, ko slišimo žene, ki ao po na-turi bolj sramežljive od moških, v svoj navadni razgovor vpletati zoperne israze in ostudne kletve. Ni čuda, da je ta gerdoba prešla tudi na mladino. Ničesa se mladina bolj ne poprime, kakor slabega, posebno ako to zlo vidi pri starših ali starejših ljudeh. Ko smč moj oče in moja mati, pa tudi sosedje, zakaj bi jas ne smel? Tako utegne misliti deček ali deklica, ktera si še s rokavom nos briše, ter kakor z nekakošnim ponosom posnema starše in druge ljudi, izgovarjajoč naj ostudmše kletve! Zoperno, pač da, prav ostudno in grozno je slišati v glavnem mestu Zagrebu — vemo da v druzih mestih ni nič bolje — kako majhni in smerkavi potepuhi, gredoč po ulicah, večkrat pred sprehajajočimi ljudmi, pred mestnimi policaji, Boga, svetnika itd. kol nejo, in da jih ntkdo ne posvari earad tega! Pa kako ga hoče za to poavariti, ko morda aam po atokrac na dan zakolne! So nekteri, ki pravijo, ne misli ae to v resnici, ako kdo ia navade kako oatudno kletvo bersne, in kar ni v resnici in premišljeno storjeno, to ne more biti velik greh. Tako nekteri modrujejo. Ali tem nekterim bi mi z naše strani rekli: ,,K>» bi kdo takemu modrijanu plu-nil v obraz ali mu zaušnico pritisnil, ali ga a ,,figo" dregnil v nos ali zavpil za njim, da je tolovaj, tat itd., pa bi se potem izgovarjal, da tega ni v resnici mislil, da mu je to prišlo v navado; — no, mi bi radi vidili, kako bi taki „modrijani" ta izgovor sprejeli? Gotovo bi imel tak človek s sodoi)o opraviti, in ta izgovor, da mu je to obnašanje prišlo v navado, bi ga tapora ne obvaroval. Neumno je tedaj, prav neumno, izgovarjati se zavolj tega, da je kdo to iz navade storil, in se bolj neumno je, take Bogu sovražne ljudi zagovarjati. Druga zapoved botia se glasi: ,,Ne imenuj po nemarnem božjega imena Tedaj, kakor vemo is keršan-skega nauka, imena Stvarnisovega ne saemo izustiti, ."ko ni s tem sklenjeno spoštovanje do našega vsega-mogočnega in predobrega Očeta. Kako hočemo tedaj aagovarjati Človeka, kteri sravin naj gerjih pridevkov ime svojega Boga izgovarja? Namesto da bi se k njemu zatekal, namesto da bi se mu priporočeval io ga molil, pa tako gerdo slorabi Božie ime! Pa se še čudimo, da nam Bog nesreče pošiljal čudimo se rajši, ker Gospod Bog a nami še hujše ne delal Vsi vemo, kako cjstra kasen je namenjena vsim tistim, kteri bi psovaii svetnega vladarja ali kakega višjega vradnika; sa naj ma)6o neprimčrno besedo, ktero rečeš n. pr. sodniku ali očitnemu vradnika, utegneš priti v zapor. Še svojega soseda ali prijatel|a ne smeš smir jati ali psovati, - sakaj ako te toži ter pred sodnijo dokaže, da si ga psoval, plačal boš kasen ali boš pa „sedel". Ker je tedaj kasen določena sa smirjsnje proti Ijndčm, koliko veča in ojstrejša kazen mora biti določena za tiste, kteri se predersnejo kleti svojega Boga, Stvarnika nebča in zemlje 1 Nikar tedaj ne dražite Gospoda Boga, ker Bog je aicer prizanaš jiv, ali maščevanje je poslednjič strašno. Nikar si ne gerdite svojih ust s takimi besedami in ne kličite prekletstva na svoje mlajše! Nikar s takimi besedami ne kužite svojih nedolžnih otrčk! Iskoreninite, kjer koli morete, ta greh. Razložite svojim otrokom, da je kletvina velik greh, da ooa v človeku ubija vsako čtit sramožljivosti, ter da rodi divjo čut, in vselej kader slišite od svojih otrčk kako kletev, ako dobro opominovanje ne koristi, vzemite šibo. pa se z njo potrudite izkoreniniti to alo. Posebno pa tudi vi sami ne izustite nikdar ne najmanje neprimerne besede, še manj pa da bi kleli! Oblasti bi morale na to g edati po vsih očitnih krajih. Človek, kteri se prederzue na ulici razžaliti Boga in tako očitno alab zgled daje, ter mladino kvari, je vreden (hude) kazni! Zarad tega pozdravljamo ta ukaz vis. kr. deželne vlade s največo zadovoljnostjo ter priporočamo vsem in vsakemu, naj v tem osiru visoki vladi ne roko gre, nsj pomaga.iskoreninjati kletvino is našega naroda, ktera ga pred drugimi narodi tako ob Čast pripravlja in pomžoje. Vse hvale vreden je ta ntuk, ki ga je k vladnemu ukasu zoper kletvinjo spisal gosp. vredn.k Tomšič sam. Da bi imele pa lepa beaeda več vspeha, bi bilo dobro hervaške male podpirati s kakim djanjem, n. pr. s ras-širjanjem dela sv. Detinstva, ter bi labko vsakemu otro-čiču o sprejetji saterdiii, da naj se posebno varuje klčtve in tudi druge od tega gnjusnjega greha odvračuje. Ogled po Slovenskem In dopisi. U Ljubljane. (Novi predsednik za Kranjsko.) Zve-seljem in oobrim upanjem nazoanjamo, da o. kr. pred-sednik aa našo deželo je poatal gospod Andrej Vink-ler, dvorni avetovalec, deržavni poslanec za Goriško itd. itd., Slovnec po roda in po dahu, ki je bil kot cesaraki vradnik na Goriškem in Teržaškem povsod močno apo-štovan in priljubljen zarad avojega keršanakega, prijaznega in pohlevnega obnašanja, in ravno od kmečkih občin voljen v deželni in deržcvci zbor. Sliii ae, da aaj za en čaa pride skorej v Ljubljano. Bog daj avoj obilni blagoslov predsedniku in deželi! Is Ljnbljane. (KerŠansko-katoliSko nravoslovje. [Spisal Fr. Kosec, župnik v Truškah.J) Že davno imamo namen o tem delu spregovoriti nekaj več bosčd, pa odlašalo se nam je od dnč do dnč. Naj toraj spoinimo svojo dolžnost. Veseli in hvaležni moramo biti, da se je — bi djal — pot odperla in so se bogoslovske knjige v domačem jeziku iele na svitlo dajati. To je potrebno zlasti dan danes, ko se tudi ledine druzih véd v domačem jeziku obdelujejo. Silo napačno bi bilo torej, ako bi samo polje bogoslovno stalo neobdelovano. Med drugim pa je še posebno potrebno sostavno zloženo nravoslovje, ali nauk o lepem, spodobnem, sploh čednem keršanskem obnašanji, ki naj Človeka vodi po poti svetosti, da svoj poslednji namen doseže. Duhovni pastirji naj bol) čutijo, kako kervavo potrebno je podučevanje v tem oziru. Zato nas vselej veseli, kadar moder duhoven pastir spiše kaj enacega za naš narod. Koliko se verta in preiskuje, da bi se ta in ta svetna véda spravila v lép réd in se čitateljem priljubila! Ali ni toliko bolj vsega truda vredno, da se taka pridnost obrača v tvarino, ki je pred drugim naj bolj potrebna. Neki učenik zahteva, da precej za male bodi ves poduk strogo umoslovno vreden, kakor neločljiva celota, posebe} oziroma na spovedni nauk. *) Koliko bolj še je to potrebno v celem nravo-slovnem poslopji, ako ima doželeni sad obroditi. Umo-slovni sostav v védah človeka tako rekoč sili k prepričanju. To vidimo tudi celó iz pos"*-tnjaških in ver: nasprotnih dél, ktere z videzno resničnim: pa vendar laž-njivimi sostavi išejo Čitatelje preslepiti in zaptljrti v vsaktere zmote. Koliko veči moč mora imeti še le resnica, ako se uči lepo razversteno ter zistemvtičoo. Res je, da imamo katekizme in marši ktere knjige za nravnost, to je, za čednostno življenje, na kar merijo tudi vse pridige in keršanski nai.k i po cerkvah; vendar nravoslovje ima še marsikako posebno prednost, ker tukaj je vse poslopje za čednost skupaj povzeto m lepo zver8teno, ter ima posebno moč do uma in serca. Gospod Koscevo delo je bolj ob kratkem osnovano, pa prav primérno. Beseda je olikama, jasna in lahko umevna. Rabil je pri izdelovanji, kakor pravi v predgovoru, knjige, ktere se morrjo nrj boljše imenovati, posebno „nravos'ovja" Era. Müller-ja, Gury-a, dr. Th. bimar ja, Prunner ja i. dr. Tvarino je zverstil po Müllerji. Pri nedoločenih re^éh se je ravnal po Alf. Ligvorji in Tomažu Akvinskem. Obširnih razprav se je ogibal ter je skušal v kratkih stavkih razlrgati pravila. Vse delo, tudi po zunanjem, je prav prijetno in obsega 264 strani. Pravi pa gosp. pisatelj sam, da marsikdo bi utegnil v knjigi pogrešati to in to, da on ni b« goslovski učeniak, da je kakor dušni pastir piral v prostih urah, kterih nima v izobilju, in po teh okolišinr.n naj se sodi knjiga. Ne spušamo se v posameznosti, in v presojevanje obsega, to je reč učenjaških theelogov; opomnimo samo to, da pri kakem novem natisu bi bilo želeti, naj bi mar8ikteri stavki, ki tičejo samo duhovna ali iz druzih vzrokov, bili postavljeni v latinščini, kakor v enacih tvarinah imajo navado tudi Nemci in drugi narodi. — Cena je 1 gl. 20 kr. Založnica je tiskarna sv. Mohorja. Bog daj delu obalno razširjenje in velik vspéh za blaženje in boljšanje slovenskega naroda. iS Rima, 21. sušca 1880. Piše nam Hartumski apo-stoljski vikar škof Daniel Komboni, ki je zdaj v Rima, in poterja prejetev 31. pros, poslanih 50 gl. za misijon v Kordofanu, 5 tol. z Gorenjskega za ss. maše itd. *) Es genügt keineswegs bloss die einzelnen Begriffe nach einander zu erklären, sondern es muu der ganze Unterricht streng logisch geordnet als untrennbares Ganses dem Kinde entgegentreten... Logik ist im Beicbtunterrichte notwendiger, als in akademischen Vorlesungen, weil alles, was nicht logisch ist. gar nicht, nur halb oder nur schwer verstanden wird, auch von denkgeübteren Leuten als unsere sind. („Ambrosius", Zeitschrift, št. 1. 1880.) too \ Pripoveduje, da je bil po volji sv. Očeta od pre-fekta v Propagandi nagloma poklican v Rim, da bode popisal dva nova misijona srednje Afrike, kar mu dela velik trud. Po doverienem delu, daje upanje, utegne priti tudi v Ljubljano. — V Propagandi je vse živo in goreče sa spreobernjenje Afrike. Posebno veliko delo imajo sdaj misijonarji v Kor-dofanu, kjer sidajo cerkev, in pa pri rodovih „Nuba". Jutrišnji dan (22. sušca), pravi končno, bom imel posebno zaslišanje pri sv. Očetu, in obljubil je tudi sa nas prositi apostoljskega blagoslova. U Amerike. Wabasha, Min., 1. sušca 1880. (Pir-cevo d j anje.) Hvaljen bodi J. Kr.! Prečastiti gospod! Pire mortuus. — Tč dve besedi nam je blisk prinesel čes nezmerno morje in dolge in široke amerikanske planjave malo ur po njih smerti. Akoravno smo zarad visoke starosti ranjcega te žalostne novice vsaki dan pričakovali, nas je vendar grozno užalila. Po dolgem življenji, polnem truda, so tedaj šli v nebesa sad svojih ael in križev vživst Upal sem, da jih bom še vidil prihodnje poletje, ko mislim svoio ljubo domovino obiskati; pa ljubi Bog jih je popred k sebi vzel. Komaj teden pred njih smertjo sva se z mil. vladikom v št. Pavlu o tej zadevi pogovarjala. Rekli so „O gotovo boste še čast. starčka rirca vidili, recite jim, da jih serčno ljubim ia spoštujem in poljubite jih v mojem imenu." Solze sc jim oči zalile, ko so te besede govorili, tako so ljubili čast. misijonarja. Vidim v „Zg. Danici", da so kaj lep pogreb imeli. Tudi tukaj niso bili pozabljeni. Ne samo slovenski duhovni, ampak tudi drugi prijatli ranjcega so za-nje maševali; pri nas smo imeli celo slovesni „Requiem". G. Pircevo ime bo ostalo v zgodovini domači in amerikanski, ker veliko dobrega so storili za dušni in telesni prid v svoji domovini in v Ameriki. Ni mi treba pisati, kaj so za ljubo Kranjsko deželo storili, ker to Vam je vsim znano; dovolite mi le nekoliko o njih delih v Ameriki naznaniti. Pravim nekoliko; ker ko bi hotel njih truda polno delavnost skozi 40 Ičt popisati, bi mčgel celo knjigo izdati, za kar pa nimam ne časa, ne zmožnosti. Upam pa, da se bo izurjen slovensk pisatelj našel, ki bo njih življenje popisal, tvarine je dovolj. Koliko so za dušni prid tukaj storili, to je le vsegavednemu Bogu znano in se bo sodnji dan razglasilo, ker bili so vedno vneti za čast Božjo in zveličanje neumerjočih duš. Ne le pri Indijanih, tudi pri belih so neutrudljivo delali. Kamor so prišli, so bili vselej pripravljeni spovedovati, podučevati in posebno pridigovati, bodi si v nemškem, francoskem, indijanskem ali slovenskem jeziku. (Obiskali so včasi tudi slovenske naselnike.) Angleškega jezika niso bili zmožni, kar j:h je včasi zel6 žalilo, ker niso mogli irskim katoličanom, ki so jih jako ljubili pridigovati. *) Videli so, da Irci med vsimi katoličani duhovna naj bolj bogajo in spoštujejo, ter si v posebno čast štejejo, duh ovnu postreči. Zarad tega so jih g. Pire kaj radi imeli. Vsako priložnost so porabili, kaj dobrega storiti. Vstanovili so neko bratovšino, ter so na vse kraje prijatlom pisali, da naj se vpišejo, kjer koli so s kakim protestantom, ali zanikarnim katoličanom skupaj prišli, ki jih je prijazno sprejel, ga gotovo brez opomi-nova ija zapustili niso, malo prijaznih, pa tehtnih besed so rekli, ter ako mogoče kako dobro knjigo mu podelili. Tako so delali po svčtu sv. Pavla: „Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno ali nepriložno" (II. Tim. 4—2). *) Pesem o njih življenji, ki so jo blezo sami zložili v 6—8 jezicih, je tadi t angleščini; morebiti da so jo nekoliko lomili, kaj-li? Vr. Posebno veselje so imeli s otroci in mladino splok Ko so pri meni več tednov bivali, so večkrat v šolo šli, ter otroke opominjali, naj lepo čisto in keršanBko žive, da bodo kakor angeljci na svetu, in da bodo enkrat gori prišli, kjer so angeljci. Mično je bilo, kako so se veselili, videči mladino pogosto k ss. zakramentom pristopati. Enkrat, ko so sv. Obhajilo med mašo delili in zapazili, da je okoli sedemdeset odrašenih fantov in deklet k mizi Gospodovi pristopilo, kar se zgodi vsako pervo nedeljo v mescu, *) so se k altarju obernili tako ginjeni, da so jih solze oblile. Bili so čast. gospod kaj pobožni, ponižni in do vsacega človeka prijazni. Kadar so popotovali, so skoraj vedno molek v rokah deržali, ter rožni venec molili; se vé, da so zraven tudi večkrat zadremali, ker visoka starost jih je omagovala. Povsod, kjer so našli dobre serca ali z otrcci skupaj prišli, so jim podobice za spominek delili in njih pomen razlagali. Koliko dobrega so storili za neumerjoče duše, to bodo enkrat pričali nedolžni indijanski otroci, ki so jih pred smertjo kerstili ter jim v nebesa pot odperli; to bodo pričali neverniki, ki so jih k sv. veri spreobernili, in grešniki, ki so jih na pot sv. pokore klicali. Gospod Pire niso samo za dušni prid svojega bližnjega skerbeli, ampak tudi za telesni. Želeli bo ljudstvo srečno storiti za čas in za večnost. Znane so jim bile nevarnosti katoličanov med neverci in krivoverci, ter so skerbeli, da so se katoličani skupaj naseljevali, cerkve in šole si zidali in keršansko živeli po naukih sv. vere. Smé se reči, da so cele kantone s katoličani naselili. Kjer koli so kak lep kraj in dobro zemljo zapazili, so koj po katoliških Časnikih naselcev povabili, kraj zaznamovali, kje bo mesto vstalo in lesen križ postavili na kakem prijaznem homcu, kjer so v svojem bistrem duhu že lepo cerkev videli, kar se je veči del tudi vresničilo. Celi kanton „Stearn" je naseljen z nemškimi katoličani, ki imajo več lepih mest, krasne cerkve, dobre šole in keršansko živtfenje naj lepši sad rodi, kakor v naj boljših katoliških deželah. C. g. Pire so bili perve naselce tje povabili. Hodili so po tistih krajih, ko še ni bilo druzih prebivalcev, kakor indijanski lovci; dolgi in široki travniki, ki še nikoli kose ali pluga niso videli in gojzdi, kjer se glas sekire še ni slišal. Zdaj je pa lepo vse obdelano, vsako oralo zemlje in vsako drevo ima svojega gospodarja. Kjer zdaj naj večje mesto tistega kantona stoji, tam so se bili gospod enkrat v hosti zgubili; kjer se zdaj krasna cerkev vzdiguje, ki je več ko 80 tisuč gl. stala, tam so bili g. Pire enkrat leseni križ postavili, kakor so mi sami povedali. Ravno to bi se lahko reklo o mestu sv. Jožefa, sv. Jakopa, o Richmondu itd. Se vé, da jih je le malo ljudi, ki nato mislijo, da so g. Pire kaj k temu pripomogli, da imajo zdaj lepe posestva; vendar le g. Pire so pervim nasel-cem pot pokazali. To so storili tudi po druzih krajih. Ko sem še v ,,Belle Prairie" stanoval, so povabili po časnikih nemških katoličanov v „Rich-Prairie", grozno divji, pa rodoviten kraj. Taka trava je rasla po travnikih, da še s konjem nisem mogel skozi priti. Zdaj je pa že tam velika nemška fara, lepa cerkev, nunski samostan, celó dve kranjski nuni ste tam. Lahko bi še več druzih krajev imenoval. G. Pire so bili še v svoji visoki starosti kaj bistri, ter so dalje v prihodnost vidili, kakor marsikak mlad učenjak, ki se kaj šteje. V Kro-vingu, ko nas ie več skupaj bilo, so enkrat rekli: „Zdaj sem pa zopet lep kraj iztaknil, zemlja dobra, divjašine in rib brez števila. Koj bom pisal v časnike, da naj ljudje pridejo; nič mu ni treba kakor par volov, pluga, *) Ali slišite, slovenski mladenči? Vr. - fOI - sekire, puške, ternka in preskerbljen je sa perro leto; potem bo pa že dosti pridelal. Se nekaj, pisal bommiL škofu, da naj duhovna na „Ottertaillake" (tako se kraj imenuje) pošljejo in ljudje bodo kar vreli tje gori." Drugi smo se posmehovali in g. Tomasin so celó šaljivo rekli: „J a, pa naš škof so take svoj eglavni, da nikamor duhovna nočejo poslati, kjer nič ljudi ni." Malo nevoljno so odgovorili: „Ljudje bodo ie koj prišli, da bodo le vidili, da se bo tudi sa njih duše skerbelo." Ni bilo osem lét preteklo in £e so ime! i več majhnih mést okoli tistega jezera, in celó še železnico. Kdo bi bil takrat kaj tacega verjel? Mislili smo, da so le prazne domišljije in sanje bile, kar so čas;, starček pripovedovali, ¿oliko so dobrega storili za naselce, ki imajo zdaj lepe domačije! Ko bi kaki liberalec, ki duhovne sovraži, le deseti del tega storil, to bi bilo pisanja inbahanja! Ali o delih ponižnega ubozega misijonarja svet rad molči. Pa saj niso delali za ta svet, ampak za večnost, kjer, upam, so plačilo že dosegli. Naj omenim še, da svojo knjigo o umni sadjoreji so tudi tukaj izdali v nemškem jeziku, kar tudi za Ameriko ne bo brez koristi. (Konec slc:di.) Pri ST. Petni v Minnesoti, 27. svečana 1880. (Za f mis. Pirca mertvaŠko opravilo in njegove zasluge. On-dotni Av8trijanci} Slovenci itd.) Prijatelji in častilci čast. gospoda misijonarja Pirca, ki: je ravnokar zapustil ta svet, bodo gotovo veseli slišati, da preblagi mož našega rodu, tadi v daljni Minesoti, kjer je celih 38 lét tako marljivo deloval, ni pozabljen. Škofija Št. Pavelska šteje med svojimi duhovni veliko Avstrijancev, med njimi» obilo Slovencev iz Kranjskega. Smem reči, da malokteri teh bi bil kedaj prišej sem, ako bi ne bilo preč. gospoda Pirca. On je pred 15 leti, ko št.-Pavlska škofija še ni bila skoro nič — komaj imela peščico duhovnov, pripeljal sabo, z Evrope se vernivši, č. g. Buha in celo množico bogoslovcev, kteri so kmalo bili posvečeni,'in od tačas z nepremakljivim pogumom delajo za Božjo slavo in v prid ker-ščanstva v naši škofiji. Ti so zopet bili vzrok prihoda še več drugim, ki smo za to vsi hvaležni Božji previdnosti, pa tudi nepozabljivemu očeta Pirca. Zarad tega smo tudi vsi tukajšni Avstrijanci z žalostjo sprejeli naznanilo o njegovi smerti, ki ga je č. g. Buh dobil tele-graficno. Vsak se gotovo spominja ranjcega v molitvi in pri sv. maši. Kako smo se njega spominjali v tukajšni okolici, Ti hočem s tem naznaniti. Včeraj, 26. sveč., je bil god gosp. Aleksandra Bergholda, župnika v bližnjem New Ulmu. On je prišel sem z gospodom Pircem (Štajarec je po rodu), menil je torej, da ne more bolje obhajati svojega goda — ravno petnajstega od kar je duhoven — kakor da povabi bližnje sosede, naj bi ta dan napravili slovesen „Requiem" za g. Pirca v New Ulmu. Ker smo tako daleč narazen, pač ni bilo mogoče nam vsim sniti se. Dušli pa so v New Ulmu razun mene še štirje drugi gospodje — vsi Avstrijanci. Ljudstva se je bilo mnogo zbralo v cerkvi, tem več ker večina sedanjih katoličanov okrog New Ulma je tudi iz Avstrije. Jaz, kot Kranjec, sem imel veliko mašo, asistirala sta kot dijakon in sabdijakon g. Koberl (Štajarec) in g. Stecher (Tirolec). č. gosp. Berghold pa je imel pridigo, v kteri je iskreno popisoval velike zasluge Č. g. Pirca za našo škofijo, njegovo delavnost, polno truda, med Indijani, kterih apostelj se po pravici smé imenovati itd. Omeoil je dalje, da oče Pire bo pač kmalo pozabljen med svetom — celó med našimi katoličani, kteri ga morebiti niso sami poznali — toda živel bo v sercih hvaležoih Indijanov, kterim je bil pravi oče, in kterih je stotine poslal pred seboj v svitle nebesa. Po-slušavci so bili vsi ginjeni. — Po maši pa smo se sošli ▼ dnhovnišnici, in ▼ šolo se podali, kjer so otroci ia množica njegovih prijateljev, primérno čestitali svojemu 151etnemn duhovnemu pastirju, ki je v nekdsj popolnoma nevérnem povsod rasvpitem New Ulmo storil tako spremembo, da je sdaj ena naj večih katoliških duhov-nij, s farno šolo in kloitrom, v kterem prebiva 10 sester. Za vesilo so mu darovali prekrasno itolo, vso s slstom veseno, ročno delo ondotnib šolskih sester, ktera stsne nsj msnj 40 dolarjev. Zvečer mu je banda napravila serenado. Tako smo preživeli lepi dan, in rasftli smo se vsi s veselim prepričanjem, da ko bo č. g. oče Pire že dolgo trohnel v hladni semlji, bo delo njegovo živelo in sad rodilo. R. I. P. Dragi Rok, užalila me je tudi novica o smerti Tvojega č. g. strica. Naznanilo je bilo celó v nemškem katoliškem listu New Yorškem, kteri ga je pohvalil kot „eifriger Priester und Patriot, und bedeutender sloveni-scher Dichter"!... Ta mesec sem v pervič spovedoval v slovenskem jezika. Bil sem v bližnjem kraja, pri 40arni molitvi pomagajoč, in sem se tam soznanil z nekim Kranjcem, ki je ondi čevljarski pomočnik. Janez Tori. Z jezikom grešila — na jesikn tepena! Majestatem blasphemant. (Jud. 8.) Dandanes se grozovito greši z jezikom, posebno tudi z zapeljevanjem in pohujševanjem mladine. Bere in slisi se marsikaj tacega v dobi lažnjivega liberalizma. Mladina sama se pritožuje, ne prav redko, da v tej ali tej učilnici se zoper veličanstvo Sinu Božjega samega ali sicer zoper sv. vero bogoskrunsko govori. Majestatem blasphemant! To pa od tacin,kteri so pred Bogom in pred ljudmi dolžni in zavezani mladini lepe izglede dajati. Učenik, kteri svojo službo zlorabi, je vreden, da jo zgubi in zarad verskega motenja v preiskavo pride, ker z jezikom greši zoper Boga in zoper ljudi. Kako pa se take hudobije razuzdanim hudodelni-kom utepajo, ima „Bonifacius-Blatt" v Paderbornu 2. sveč. t. 1. svarilen izgled. V nekem mestu na Nemškem so pred precej leti jezuiti imeli misijon. Katoličanstvu sovražni dun ni mogel pustiti, da bi to zveličansko obhajanje mirno memo šlo. Marsiktera hodnična duša je jezik brusila in svoj strup izlijala po Časniških listih. Najhuje pa sta se šopirila dva nasprotnika v brošurah. Eden je bil novak luteran-skega pridigarstva in drugi neki učenik na vikši šoli. Ta dva sta stare, že sto- in tisučkrat prežvečene tožbe zoper jezuite pogrevala in z veliko sladnostjo občinstvo z njimi pitala. Bile so laži pismeno overžene in širokoustneža pošteno ošibana; vendar v nekih krogih je njuno poče-njanje bilo všeč in kakor vitezoma se jima je pohvala ploskala. Pa kaj se zgodi? Pervi, popolnoma nejevernik, je kmali potem pri slovečem protestanškem tempeljnu dobil prav častno službo z bogatimi nadami za prihodnost Zakaj bi ne, ker je znal jezuite tako junaško psovati? V tej službi ie še enkrat zbudil občno vzgledovanje s prav posebno bogoskrunsko pridigo o sv. Trojici. Bil je govor natisnjen in silno veselje je obudil v njegovem taboru. Kmali potem pa je zbolel. Dobil je raka — in kje? Na jeziku, 8 kterim je tako neusmiljeno grešil. Zdaj je bilo ob tla z njim in z njegovo slavo. Bil je prisiljen odstopiti — in smert je v kratkem doveršila svoje delo nad mladim bogoskruncem. Tudi dragi je bil od ljudi povzdignjen in obdarovan : prestopili so vikši stareji njegove tovarne in naredili so tega zanikarneža vodja v neki napravi. Pa kaj mu je to pomagalo ? Bil je par lčt v tej službi, kar se loti tudi njega rak na jeziku! Ne včm, če še živi, pravi poročevalec, gotovo pa je, da njegova smert je blizo... Razgled po »vetu. Laske brezbožnosti. Laška vlada, odkar je papeža jetnika storil», kopiči preg^he na pregrehe. V deržav-nem zboru d. susca tega teta so se framasooi celó jeli posvetovati, kako bi skovali postavo sa n»zdjanje, raz-terganje, ločenje zakona, ki se veodar nikakor razdjati ne dá, ker je neločljiv. Ubogi Lahi po uhcah glavnega mesta za lako'o cepajo, tolovaji posestnike po vsib krajih nadlegajo, premnogi umori družioe strašijo, potepuhi kralja samega napadajo in prebivalcem bombe nastavljajo, rovarji monarhijo išejo prekucciiti ; derž»vni « četje pa se posvetujejo, kako bi družinsko n»j terši véz ter nakon razdjali: ali ni to modrost čez vsako modrost?! Tudi parski naučni minister Lati, znani mož sovražnega kancel-paragrafa, se je jél bolje obnašati do katoličanov, odkar je na Pruskem zloglasni Falk šel za peč in ondi drugi veter piše. PniSkO. Bizmark je boje undan pri kosilu poslancev povedal, da obravnave z Rimom dobro napredujejo, in je prepričan, da Rim bode sčasoma prijenjeval (v bistvenih reččh gotovo ne), čemur se bo od nemške strani z enakim penezom naproti prišlo. Pristavlja pa Bizmark, da to nikakor ne bodo „kanosa-penezi", ka-koršni se na Nemškem ne kujejo, naj se toraj (prusaki) ne bo jé.... No, no; to se bo vse še vidilo, kajti malo C» „Kanosi" reč že zdaj dahne, kar pa bode sreča sa rušijo samo bolj kakor sa papeža; sej znano ie, da sares srečne in slavne so kraljestva in cesarstva le, dokler so z Rimom v edinosti. Vsak previdni vidi, kako se godi vladarjem in narodom odkar je papež jetnik. Fraicoske. Judovski in framasonski časniki po vs¡h deželah v«« stikujejo, da bi katoliško duh« sa učiteljutvo v matematiki in fiiiki na srednjih šolah. „Ambrosins, Zeitschrift fur die Seelsorge der Ju-gend." Vsak meneč enkrat z mnogo tvarino. V Donau-worth-u. 3 marke na leto. — Ta list bi privošili vsakemu duhovnu, ne samo zarad mnogoterih podukov, temuč ker bralca močno buoi, da s»m premišljuje, kako bi se dalo tu in tam pomagati, hudo zavirati io odpravljati, pa dobro razširjati. Naj ložej utegoe biti naročenje n. pr. po „katoliški bukvami''. S?. Birma in cerkveno obiskovanje. Milo*tlj. gosp. knezo-škof Lavantiuski bodo v dekaniji na Dravskem polji naslednje dni tega leta zakrament sv. birme delili in ob enem cerkveno obiskovanje imeli: 18. aprila ▼ št Janžu na Dravskem polji; 22. aprila v Framu; 25. apr. v Hočah; 27. apr. v Slivnici pri Mariboru; 2. maja v Cirkovcih; 3. maja na Ptujski gori, in 4. maja pri sv. Lovrencu na Dravskem polji V dekaniji sv. Jurja na Sčavnici ravno tako od 2. do 8. junija, in v Laški in Šaleški dekaniji mesca avgusta t 1. Postne pridige v stolni cerkvi y Maribora so imeli: milost, gosp. knezo škof in preč. gg. kanonik Košar, konsist svetovalec dr. R. Žuia, in prof. dr. Pajek. V črni so se teh pridig mnogoštevilno vdeleževuli. Sv ■isijoi so Cč. oo. Jezuiti obhajali v postnem času v Pišecih, Reichenburgu in pri Materi Božji na Vurbergu (vse 3 fare v lavantinski škofiji). Dikovski imenik teriaske ikelje •) Ta škcfiia ima pri stolni cerkvi v Terstu 7 gg. kanotiitov (1 ispraai jeo) in 4 častoe korarije; pri so- katedraloi cerkvi v Kopru pa 5 kanomkatov (I prazen) in 3 dasta« korarije. V 15 dekanijah ima 92 župnij <20 pr.), 22 kuracij (7 pr.), 50 kaplani| (13 pr.), in 99 koopera tur (36 pr.). Duhovnov v psstirstvu šteje 229, katehetov 18, v druzih službah 17, voiašaih duhovnov pri «nor-narstvu 6, penzijonistov 41, v viš|ih š'udi ah 2: tedaj skupno 320 duhovnov. — Redovnih duhovnov ima v 1 samostanih 49, namreč: 7 brnediktmov, 3 mehitanste, 18 franč škanov, 21 kapucinov; laikov j- v vsih sarao-s*anih 27, kierikov pa 11. Reiovnic (benediktnaric) je 27. — Kierikov je v goriškem s^memšu 5, namreč: lv 1 ietu, 3 v II., 1 v III., v IV. letu ni nobeneg«. Umerlo jih je 12 v preteklem letu. Ta škofija ima 312 tisuč katoličanov. Kdo preganja jeznite in kdo jih časti? „Uoioneuv Bo!onii p š-: V tem ko vlada ira> co-k< g« katoliškega *) Serčoa hvala prečast. gosp. pošiljavcu imenika! Vr. naroda tn počenja, da bi preklicala ia pregnala jesoite, je pa vlada angleškega proteetanikega naroda jeaoitom pri jasna ia jih časti Ni davno tega, kar je kraljica angleška, kakor cesarica indijaoeka, jesnita isvolila sa člena cesarskega indijanskega reda, namreč č. o. La-font a, ki je rektor v kolegija sv. Frančiške Ksaverja v Kalkuti. f |tf f llje. Mestno županstvo v Rothweilu (na Virtemberškem) je po dovoljenji kr. višjega vrada policijsko sapovedalo, da otroci, ki še niso 14 lčt stari, morajo po Marijnem zvonenji zveččr očitne ceste in prostore sapnstiti in domu iti. Uporni otroci naklonijo svojim staršem globo 60 mark, ali pa 14 dni zapora. Oče od lastnega sina kerien. Pri zadnjem posve-čevaoji duhovnov, ktero se je veršilo v burdigalski škofiji na Francoskem, je bil med novo-posvečenci mlade-neč, rojen v protestantismn, ki je imel srečo, da je bil od nekega opata, z imenom Flordac, sprejet v katoliško vero. Ta dahoven je novospreobernjenega fsntiča kerstil, mu podelil sv. obhajilo, pospeševal njegove študije in ga slednjič spravil v dubovsko semeniše. Usmiljeni gospod Bog je vsled svoje neskončne dobrotljivosti skazal svojemu novemu služabniku sv. Cerkve to posebno milost in veselje, da se je njegov oče spreobernil h katoliški veri. Kar je pa splošno ginjenost pri celi sorodo-vini in pri vsih navzočih še bolj povzdignilo, je bilo to: da je oče svojo odpoved in izstop is krivoverstva ravno na dan nove maše isročil v roke svojega sina novo-mašnika, kteri je potem očeta kerstil in mu podelil sv. obhajilo. (Protestantje sicer tudi keršujejo otroke, vendar se vselej oi zanesti na njih kerst, io kadar protestant prestopi v katoliško Cerkev, ga velikrat tudi ob eoem kerstijo pod pogojo, če uni kerst oi bil prav opravljen.) Is Amerike. (Za Stradajoče na Isterskem.) Iz^Pe-ters-a v Ameriki smo prejeli naslednje pisaoje: „Čast. gospod! Po Vaši hvale vredoi „Danici" sem svedil, da po Istri gospoduje veliko pomanjkanje živeža. Ker sem 16 lčt živel med tem priprostim pa dobrim ljudstvom, namreč oa gimoaziji v Pazinu, in sem le dobro skusil, mislim, da oe bo oapak, da vsled vabila P. Hugooa malo podporo tje odpravim. Pošljem, čast gospod, pri-djaoi poštni odkas (post-order) sa nekacih 100 gl., — polovico sa Istro, drugo polovico pa sa sorodoe io so-verne brate v Bosni. Razdeljeoje v Bosni prepušam Vaši previdnosti io dobri volji. Istrijo zadevajoči soesek pa blagovolite poslati P. Hugoou. Sicer ga ne poznam, pa njegovo sočutje sa tujo nadlogo in njegovo dobro serce mi je sadosteo porok, da bode deoar rasdelil v resnici potrebnim, oe pa oevredoim... St Peter's, Franklin Co. — Iodiana, U. St. America. P. Leon Osredkar, O. S. F. Pristave k. To pismo je bilo pisano 25. pros. 1880 in dospelo je kake tri tedne pozneje, pa bres kake mejnioe eli denarne nakaznice. To smo precej naznanili pismeno g. misijonarju. 17. t. m. pa oam je došla mej-nica od bankirja g. Karola Moormona, poslana iz Brook-ville-a 28. sveč. 11. Bila je za 111 gl. 11 kr., od kterih tedaj po malih odbitih stroških pripade polovica za Istro, to je: 55 gl. 40'/, kr. Vred. Tesele iz Amerike. Nekaj malo časa je, kar pobožni, čudodelni duhoven č. g. Jan. Bosko v Torino, pošilja svoje Salesijane v južno Ameriko v misijon. Le tih nekaj je oodotoi vikši škof moosig. Aneiras pred nekterimi mesci poslal med Indijane po imenu „Pampas". Io v krstkem so ti misijooarji 1200 Iodijsoov kerstili. Tudi č. g. Compbles, glavar anglikaoskih krivovercev v velikem mestu Limi, je prestopil v katoliško Cerkev. Skalit larqnette, v kteri je viši pastir oaš rojak Vertin, ima 20000 katoličanov, 20 mašoikov in 27 cerkvi in podružnie. Milg. Vertin je sdaj v 36. letu. („Kathol. Miss.") ■•lite? pred branjem. Dodeli oam, o milostni Bog, kar je Tebi všeč, goreče želeti, previdno iskati, resnično sposoati io popolooma spoloovsti, v hvalo io čast Tvojega imeos. Amen. (Ta s odpustki obdarovana molitev je tudi prav primčrna sa učence pred učenjem.) Poslednje novice. Deržavni poslanci so se rasšli na počitnice s zavednostjo, da so saj nekaj storili v ljudski blagor in da bi bili še več, ako bi jih nasprotni živiji ne zaderževali. Met tem se sopet govori nekaj o spremembi v ministersvtu ter da Stremajer vendar enkrat že odstopi, ksr se želi na desni, in tudi na levi. (Naj posledniši nasoaoila sopet nasprotoo govorč.) Prosimo v teh milostnih dnevih tudi v tem oziru srečnega vstajenja našemu cesarstvu. — Laški ministri, poslanci, politikarji in časnikarji so jeli prijazno govoriti o Avstriji, odkar je le ta z vojaštvom obsadila meje po nevarnih krajih. JUuhovske spremembe* ? goriški nadškoflji: Č. g. Sim. Gaberšek, proviz. kurat v AjdovŠini, je šel za vikarja v št. Andrej. Dobrotni darovi. Za spominek Č. a.Pirca misijonarja: Jerica Hribar 5 gold. — Č. g. J. Rozman 2 gl. — Č. g. J. Dolenec 1 gl. — Damijan Brodnik 45 kr. — Neimenovan 3 gl. — Preč. gosp. korar M. Meršol 1 gl. — Po. g. dr. A. J. 2 gld. - Č. g. J. St. 1 gld. - Č. g. J. P. (obljubljenih) 10 gl. — Marička Brodnik 1 gl. Za stradajoče na Notranjskem: Iz št. Vida pri Zet po č. g. župn. M. Kulavicu 15 gld. — Iz Borovoice Č. g. župn. Ant. Jugovic 8 gld. — Duhovnija Rova po č. g. Al. Staretu 4 gld. — Pn. g. dr. A. J. 3 gld. — Fr. Remškar z Brezovice 1 gl. — Č. g. J. St. 2 gl. Za stradajoče na Isterskem: Iz Borovnice č. gosp. župn. A. Jugovic 6 gl. Duhovnija Rova po č. g. Al. Staretu 3 gl. 50 kr. — Č. g. J. St. 2 gl. Za pogorelce v Podgori pri Starem tergu: Č. g. J. St. 5 gl. - Pn. g. dr. A. J. 2 gl. Za Bosno: Duhovnija Rova 2 gl. Za sv. Očeta: Iz Borovnice č. g. župn. Ant. Jugovic 10 gl. — Duhovnija Rova 1 gl. 50 kr. — Pn. g. dr. A. J. 5 gl. — Neimeoovana 1 gl. Za afrikanski misijon: Duh. Rova 1 gl. — Ie Vodic po č. g. župo. 3 gl. Za amerikanski misijon: Duh. Rova 1 gl. — Pn. g. dr. A. J 3 gl. Za varhe Boijega groba: Duh. Rova 1 gld. — Z Bresovice po č. g. župo. J. Potočniku 3 gl. — Iz frančiškanske fare 9 gl. 50 kr. — Č. g. Jan. Keršič z Jesenic sbirke 3 gl. — Neimenovana 1 gl. — Is Vodic 4 gl. po č. g. župo. Za sv. Detinstvo: Is Borovnice č. g. župn. A. Jugovic 5 gl. — G. J. P. 1 gl. — Neimenovana 1 gl. Pogovori z gg. dopisovalci. Preč. g. dek. J. Trobec v Wab.: Preserčna zahvala za lepo sporočilo in popis, • kterira ste vsi domovini vstreglL Ravno tako č. g. J. T. pri sv. Petru v Min. — G. K. v G.: V preobčutne reči se ne kaže spušati. Pozdrav in hvala. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Joief BlauikoTi nasledniki v Ljubljani.