BELI
ČRNI DAN
V mesecu juHju je Slovenijo prizadelo hudo neurje, ki je nekaterim krajem prizadejalo ve-likansko materialno škodo. Med najbolj oško-dovane v Pomurju, na Goriškem in koprskem se pridružujejo tudi nekateri predeli naše obči-ne. 13. julija je čez Dolsko, Podgrad, Vnajnar-je, Gaberje, Janče, Volavlje, Prežganje, Trebe-Ijevo, Mali vrh in Ravno Brdo zdivjala huda ujnu z vetrom in točo. Lomila je drevesa, tol-

kla steklo in strešno opeko ter v nekaj minutah na poljih sklestila v drobir letni pridelek. Ke-mična tovaraa v Podgradu je bila zasuta z ledom, cesta do Besnice zaradi podrtih dreves neprehodna. Po več urah trdega dela se je eki-pam gasikev in dvilne zaščite uspelo prebiti in napraviti zasilno prehodno pot. V hribih pa je bilo še huje.
Nadaljevanje na 4. strani
(NadaQevan)e s 1. stnud)
ZA OSEM MILUONOV ŠKODE
Kot smo že omenili, so se najhi-treje organizirali gasilci in občinski Stab civilne zaičite, ki so takoj po neurju stopili v akcijo ter storili naj-nujnejše, da ne bi bila ogrožcna živ-Ijenja pr«-bivalcev. Takoj za tem so Opustoženo območje obiskali pred-stavniki občinske skupščine, ki so na hitro ocenili škodo in ugotovili smer akcije pomoii. Po nekaj dneh se je sestal izvršni svet, ki je imenoval ko-misije za ocenitev škode in občinski štab za odpravo posledic neurja, iz rezervnega sklada pa je za takojšnjo pomoč oškodovanim v obliki krmnih semen in umetnih gnojil namenil 250.000 din.
Po desetih dneh dela so komisije ugotovile, da je imelo neurje kata-strofalni obseg predvsem na posev-kih in sadnem drevju. Prizadeto je bilo 130 kmetij, kar je 18 % vseh kraetij v občini. Nekaterim kmetijam
je uničilo vsa krušna žita in posevke krmilnih rastlin. Večja škoda pa je bila ugotovljena tudi v družbenem sektorju,in sicer na pšenici v Zado-brovi ter v Emonini topolovi dreve-snici, v kateri je neurje uničilo 28.000 enoletnih in 16.000 dvoletnih topolovih sadik. Komisije so ocenile, da je v zasebnem sektorju kmetijstva za 5.621.376 din škode, na pšenici v farmi Zadobrova 186.455 din, v to-polovi drevesnici Emona za 662.423 din in na lokalnih cestah ter mostu v Gostincah za 927.896 din — skupaj torej 7.398.150 dinarjev, pri čemer pa še ni ocenjena škoda v gozdnem gospodarstvu.
Skoda brez dvoma seže tako viso-ko, da jo občina sama ne more kriti in bo zato potrebna širša družbena soli-darnost, kajti na prizacietem ob-močju je najbolj kritično pri prehrani 588 glav živine in 404 prašičev. Če ne bi zagotovili nadaljnjo prehrano te živine, bi lahko del te moralo v zakol, kar bi še povečalo gospodarsko škodo. Treba je zagotoviti 150 ton NPK gnojila, 200 ton koruze za krmo živine, 12 ton semenske pšenice, 5 ton semenskega ječmena, 6 ton se-menskega ovsa ter 150 ton pšenice in 400 ton krompirja za prehrano Ijudi. Vei kmetijskih gospodinjstev, ki živi izključno od zemlje, pa je potrebno tudi socialnc pomodi.
JUNU IN IULU
KATASTROFALNA ZA
SLOVENSKO KMETIJSTVO
V juniju in juliju so Slovcnijo za-jela obsežna neurja s točo, ki so v 20 slovenskih občinah povzročila za okoli 920 milijonov (ali 92 milijonov SD) dinarjev škode. Bilo je uničeno 20% slovenskega pridelka pšenice, prav toliko koruze, veliko in tudi dolgotrajnejše škode je v vinograd-ništvu in sadjarstvu. Neurje s točo je samo v Pomurju prizadelo 33.000 ha njiv in travnikov. Od tega je okoli 7.000 ha povsem uničenib. Trenutno pa še nimamo podatkov o številu pri-zadetih kmečkih družin. To vsekakor ne bo majhno. Nedvomno so posle-dice te elementarne nesreče tolikšne, da terjajo solidarnost širše družbene skupnosti.
V SOLIDARNOSTNO
AKCIJO SE VKUUČUJEJO
TUDI SIS
Ka pobudo izvršncga sveta repu-bliške skupščine in izvršnega odbora
predsedstva RK SZDL se v solidar-nostno akcijo vključujejo tudi sa-moupravne interesne skupnosti. Te so izdelale predlog kriterijev za raz-poreditev in delitev sredstev, zbranih v različnih oblikah solidarnosti, in sicer za enkratne ali začasne izredne oblike pomoči v okviru rednih pro-gramov SIS za zagotovitev mini-malne socialne varnosti občanov, prizadetih od neurja. Izhodišče pri omenjenih kriterijih je odstotek uni-čenih kmetijskih kultur ter — za ostarele ali osamele — odstotek ma-terialne škode na premičninah in ne-premičninahm potrebnih za življe-nje. V prvi skupini so kmetje, ki imajo od 80 do 100 % uničene kme-tijske kulture, v drugi od 50 do 80 % in v tretji vsi, ki imajo manj kot 50 % uničenega pridelka. Pomoč naj bi bila v obliki denarnih nagrad, opro-stitvi plačila zdravstvenih storitev, brezplačna malica in učbeniki za šo-larje, odpis prispevkov za starostno zavarovanje in drugo. O teh oblikah pomoči bodo razpravljali v vseh slo-venskih občinah. V naši so 7. sep-tembra in so merila podprli ter se
zavzeli za nadaljnjo akcijo prek Ko-misij v KS in komisij za oceno škode pri IS občinske skupSčine. 21. sep-tembra pa bo o nadaljnjih ukrepih za sanacijo posledic elementarne ne-sreče razpravljala še občinska skupš-čina.
MESEC DNl PO NEURJU
Ko smo mesec dni kasneje obiskali prizadete kraje v naši občini, se je očem še vedno nudila žalostna slika. Poti so bile sicer popravljene, polja sveže zorana. Travniki so spet ozele-neli, prav tako tudi gozdno in sadno drevje. Toda mlado listje le ni moglo skriti golih obtolienih vej, pieorane njive so sredi avgusta sknvale bole-čino. Namesto razkošnih polj in pre-polnih sadovnjakov sredi poletja se je kazala slika meseca aprila z vso trpkostjo spoznanja, da letos ne bo več julija, da drevo človeku ne bo dalo sadu in polje ne žita, pa če si to še tako želimo.
Anton Gale na Vnajnarjih št. 19 je ta dan samoval na veliki kmetiji. Mama mu je potem, ko je zapustila bolnišnico, odšla k sorodnikom. »Kaj naj tu, saj je še bolj bolna, ko vidi to puščo srcdi poletja,« je opra-vičeval svojo samoto.
Stane Bratun na Vnajnarjih št. 2 se je pohvalil, da so ta dan prvič po toči spet jedli domafo solato. Največji problem pa da je bil v prvih dneh na-krmiti prašiče, da so morali iti v do-lino po krmo zanje. Čeravno na nje-govi kmetiji toča ni sklestila tako do golega, mu je vseeno naredila veli-
kansko škodo. Samo v sadovnjaku ima okoli 300 dreves, največ čeJenj, pa hrušk in jabolk. Tisto nekaj plo-dov, ki je ostalo na drevesu, je obtol-čenih in bo težko dozorelo. Vrtnih jagod so pričakovali 1000 kg, pa jih je v samem vrhu zrelosti toča stolkla v zemljo več kot 600 kg. Pšenica je namesto dve toni omlatil 14 merni-kov. S krompirjem pa je bil vesel. Hitro večkratno škropljenje mu je zacelilo rane in neverjetno lepo se je obrastel. Vesel je bil hitre pomoči občine in prepričan je, da bo družba še pomagala, saj se v svoji dolgoletni družbeni aktivnosti, kot kmet in predsednik ZZB NOV KS Besnica spomni premnogih solidarnostnih akcij za druge. Sedaj prvič so te po-trebni tudi sami.
Pavle Gale na Vnajnarjih št. 4 je daleč naokrog edini, ki se spomni podobnega hudega ne s točo. To je biloleta 1917, ki je imel Hletinne-kako v prav takem času, saj se spo-minja, da je dopoldne še plezal po dozorele češnje, popoldne pa je toča uničila vse. Bila je I. svetovna vojna in časi hudi. Nekako jim je le uspelo dobiti na karte nekaj koruze, da so se prfiživeli. Od takrat do danes pa kaj takega ni bilo. Pavle je s sinom tn njegovo družino zasejal dobrih 21 mernikov žita, nazaj je dobil le voz slame za pod živino; vse drugo je po-doral. V hlevu pa imata pet krav mlekaric, dva konja in občinskega bika. Kot pomoč so takoj dobili oves, koruzo in štupo. Hudo jih skrbi za semensko žito za drugo leto. Otroci pa tudi stanejo, kar dva sta v šoli, eden pa je še doma.
Kmetje. kot je Gale in drugi oško-dovanci, so hvaležni za hitro občin-sko pomoč, ki so jo dobili prek za-druge. To družbeno pozornost zelo cenijo, storili so vse, da bi škodo v čimvečji meri zmanjšali in bili družbi čimmanj v breme. Pričakujejo, da jim bo družbena skupnost še naprej stala ob strani, da se bodo pretolkli do letin in jim pri tem ne bo treba iz nuje klati živino, sekati lesa ali se za-posliti v tovarni.
S.GERLICA