KOPER — 9. JANUARJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI leto viii. — štev. 1
¿j-	ŠpjvOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA TITA
□
Za novo leto je predsednik FLKJ Josip Broz Tito poslal državljanom Jugoslavije naslednji novoletni pozdrav:
»Tovariši in tovarišice, državljani lu državljanke Jugoslavije!
Čeprav sem skupaj s tovariši, ki so krenili z menoj na to potovanje, v tem trenutku daleč od vas v prijateljski deželi Indoneziji, smo v mi-si.h z vami — na pragu novega 1059. leta. Skupaj z našimi prijatelji, obdani s simpatijami in gostoljubnostjo, praznujemo tu, na drugi strani ekvatorja, Novo leto. >
Vi veste, da smo se odločili za to flaljno pot; z namenom, da še bolj utrdimo vezi in vsestransko sodelovanje z deželami v tem delu sveta. Prizadevali si bomo, da bomo tudi ob tej priložnosti natanko tolmačili težnjo naših narodov in simpatije, ki jih goje do narodov v tem delu sve-la. Naša skupna skrb pa sta mir in uresničenje čim tesnejšega sodelovanja med narodi.
Tovariši in tovarišice! Za seboj puščamo še eno leto vztrajnega boja za izgradnjo naše socialistične dežele, za uresničenje lepše in srečnejše prihodnosti naših delovnih državljanov. Tudi lansko leto je bilo bogato z raznimi dogodki tako v našem notranjem življenju kakor tudi v mednarodnem merilu. Vztrajen boj za nadaljnji napredek naše dežele ni bil brezuspešen. Lani smo dosegli v izgradnji naše dežolfi znatne uspehe. Mnoge tovarne in drugi objekti so začeli v tem letu obratovati, naša mladina je zgradila v pičlih osmih mesecih 80 km avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom, s čimer je še enkrat potrdila svoj visoki socialistični patriotizem. Dosegli smo lepe uspehe v povečanju delovne storilnosti, v bogatejši izbiri in boljših proizvodih. Naši delavci, inženirji in tehniki so res lahko ponosni na dosežene uspehe.
V kmetijstvu smo lani prvikrat dosegli velike uspehe v bogatem pridelku žita in koruze, ker smo začeli bolj smelo uporabljati agrotehnična sredstva. Ti uspehi, čeprav doseženi na majhnih površinah, so preprečili, da sušno leto ni povzročilo večje škode v prehrani našega prebivalstva. Prav sodobni obdelavi teh majhnih
površin se moramo zahvaliti, da smo naš povprečni donos v celoti dosegli. V letu 1959 bomo morali v kmetijstvu napredovati še bolj smelo. Skupnost bo dala v tem letu za investicije v kmetijstvu nad 80 milijard in to mora roditi pričakovano sadove. Naši kmetje morajo spoznati, kako velike koristi bo zanje, če se z bolj sodobno obdelavo zemlje, s kooperacijo in povezovanjem v zadruge vključijo v boj za večje donose.
Na mednarodnem torišču je bilo staro leto v znamenju nepretrganega boja za mir, za prepoved jedrskih eksplozij, jedrskih bomb, za razorožitev itd. Čeprav pa v najvažnejših vprašanjih niso bili doseženi odločilni uspehi, se je vendar posrečilo doseči vsaj nekaj — preprečiti vojno na Bližnjem vzhodu, začeti resnejše razgovore o opustitvi poskusov z atomskimi bombami itd. V vsem tem so imeli odločilno vlogo Združeni narodi.
Daleč tmo od tega, da bi lahko bili brez skrbi glede bodočnosti človeštva in prav zato moramo skupaj z miroljubnimi silami sveta napeti vse silo, da bi ohranili mir in ustvarili miroljubno aktivno koeksistenco ter sodelovanje med narodi sveta.
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! V leto 1939 stopamo s trdno vero v naše lastne moči in ustvarjalne sposobnosti naših delovnih ljudi. Tudi letos nas čaka mnogo nalo.», ki se. dokaj težavno, ki pa jih bomo lahko izpolnili, če bomo imeli zmerom j>rcd očmi našo skupnost kot celoto, če bomo naša gmotna sredstva pravilno in varčno uporabljali. Vse naše naloge so usmerjene na uresničenje boljšega življenja naišh delovnih ljudi in vsak voditelj ali kdo drug, ki bi pozabil na to, bi delal proti posameznikom in proti skupnosti kot celoti.
Boljši življenjski standard je seveda odvisen predvsem od samih delovnih ljudi in povečanja delovne storilnosti, prav tako pa tudi od varčevanja in nerazsipnosti, česar nekateri vodilni ljudje še ne upoštevajo dovolj. Kadar govorim o varčevanju, mislim predvsem na varčevanje v proizvodnji, v tovarnah in raznih drugih podjetjih, v ustanovah In na raznih nepotrebnih proslavah. Kadar
govorim o varčevanju, tedaj mislim tudi na drago graditev raznih objektov, stanovanjskih hiš in drugega. Ko govorim o varčevanju, mislim, da je treba čimbolj omejiti investicije, ne pa jih širiti zunaj plana, kajti konec koncev gre to v škodo standarda državljanov. Vsestransko varčevanje in pravilna razdelitev sredstev imata v premagovanju naših gmotnih težav eno izmed odločilnih vlog.
Našim delovnim ljudem — delavcem, kmetom in ljudski inteligenci, našemu mlademu rodu, našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državljanom in državljankam želim srečno novo 1959. leto!«
' 4■ i 'v
Našim delovnim ljudem, delavcem, kmetom in ljudski inteligenci, naši mladi generaciji, našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državljanom in državljankam želim srečno novo leto 1959!
DELOVNI LJUD.JE KOPRSKEGA OKRAJA "__"
NOVOLETNO VOŠČILO PREDSEDNIKA OLO ALBINA DUJCA
Z ¥edrim zaupanjem ¥ noro
Dne 29, decembra se je okrajni ljudski odbor sestal na svojo zadnjo sejo v lanskem letu. Ob S iej priložnosti je predsednik 'Mbin Dujc naslovil na odbornike in prek njih na vse prebivalstvo koprskega okraja naslednjo novoletno poslanico in voščilo:
»Tovarišice in tovariši ljudski odborniki:
Današnja seja jo hkrati tudi zadnja seja OLO Koper v letošnjem letu. Obširnejše poročilo o delu m uspehih OLO za leto 1958 bomo podali kdaj pozneje, ko bomo imeli dokončne rezultate. Ko zaključujemo naše delo za letošnje leto, bi želel od tej priliki vseeno omeniti nekaj eplošnejših podatkov o doseženih uspehih, da bomo praznovali Novo leto s prijetno zavestjo in občutki zadovoljstva, saj ti uspehi so bili, kakor lani, tudi letos zelo veliki.
Predvsem pomeni letošnje leto nadaljnje uspehe za utrditev in razvijanje komunalnega uspehu m velike uspehe na področju našega gospodarskega razvoja.	.
Celotni obseg proizvodnje m blagovnega prometa v družbenem sek-i torju gospodarstva bo v letošnjem letu predvidoma znašal 55.800 milijonov dinarjev, kar predstavlja okoli ' io ■/. več kot v preteklem letu. Tako smo letošnje postavke našega družbenega plana glede porasta proizvodnje in blagovnega prometa v celoti Izpolnili in celo prekoračili za l '/«.
Po posameznih panogah gospodarstva bodo predvidoma doseženi na-tiodiiji rezultati v milijonih din:
Industrija 15.583, 15.G45, 101,0; Kmetijstvo 5.192, 5.G90, 98 5; Gozdarstvo G13, GOS, 99,0; Gradbeništvo 2.514, 2.530, 100,5; Promet 5.009, 5.183, 103,2; Trgovina 21.397, 21.435, 100,0; Gostinstvo 11.334, 11.393, 104,5; Obrt 2.434, 2.718, 113,0; Komunalna dejavnost 588, 00G, 103,0. Skupaj: 55.2G5, 55.833, 101.0.
Opomba: Prva številka pomeni plan, druga realizacijo, tretja pa indeks.
(Konec na 3. strani)
Letos aprila bo poteklo 40 let, ko je bila na Kongresu zedinje-nja v Beogradu ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije, s tem pa so bili ustvarjeni pogoji za novo obdobje, za obdobje zavestnega in organiziranega boja delavskega razreda Jugoslavije za njegove osnovne pravice. Ta veličastni boj zatiranih ljudskih množic je bil po ¿G le lih 2>*>i? vofio.va m r--našim ljubljenim voditeljem tovarišem Titom na čelu zmagovito zaključen z narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo,
Čestitke predsednika
tita sovjetskim voditeljem
Predsednik Tito je poslal za Novo leto Vorošilovu in I-Iruščo-vu čestitke, na katere je prejel od obeh državnikov skupen odgovor, v katerem se pridružujeta željam Tita za razvoj prijateljskih odnosov med našima deželama in za prospeh socializma in miru v svetu.
odmevi na titov obisk
Vse svetovno časopisje s simpatijami spremlja potovanje predsednika Tita po prijateljskih azijskih deželah; skoraj vsi brez izjeme poudarjajo konstruktivno jugoslovansko politiko in napovedujejo, da bo aktivna koeksi-stenca v prihodnje celo uzakonjena z mednarodnim pravom.
Velikega pomena Titovega poslanstva ne priznajo oziroma ga skušajo izmaličiti kot potezo im-perialistov samo v Pekingu, v Tirani in v Sofiji.
ko je končno delovno ljudstvo vso oblast v deželi vzelo v svoje roke.
Zgodovina jugoslovanske Partije jc tedaj zgodovina boja delovnih ljudi naše domovine, zgodovina boja za osnovne človečan-ske pravice in za novo, takšno družbeno ureditev, ki jc že v kratkih štirinajstih letih rodila izredne sadove v korist vseh delovnih ljudi naše socialistične domovi:**.
Ko se danes po štiridesetih letih jugoslovanski narodi ozirajo na to plodno žetev, se hkrati s hvaležnostjo spominjajo gigantskih naporov in premnogoterih žrtev, ki jih je iz svojih prednjih vrst žrtvovala Partija za vse to, kar danes imamo in uživamo.
V naši domovini skoraj ni kraja, na katerega nas ne bi vezali živi spomini na vsa ta leta: prizorišča stavk in spopadov s čuvarji krvavih kapitalističnih režimov, policijski zapori, sodišča in ječe — vse to nas spominja na težavno borbo jugoslovanskih komunistov in na njihovo brezmejno požrtvovalnost in zvestobo Partiji in ljudstvu. O velikem delu Partije pričajo tudi številna slavna bojišča in množične grob-
nice padlih junakov, ilegalne tehnike in tiskarne, kraji sestankov, zborovanj, posvetovanj, važnih političnih in vojaških konfe-rcnc ter neposrednih akcij.
Primorska je bila sicer z državno mejo ločena od svoje ma-iične domovine, toda ljudstvo teh krajev nikoli ni pozabilo, da jc njegova pot skupna s potjo jugoslovanskih narodov. Težnja po povo.za^i ie bilrv v s--5!-dar močnejša od meje in od fašističnih stražarjev, ki so jo hoteli nepro-dušno zapreti. Velika zasluga jugoslovanske Partije je, da je te stike vseskozi ohranila in krepila. Postajali so toliko močnejši, kolikor bolj se je bližal dan končne zmage jugoslovanskega delavskega razreda; vendar pa so bili na Primorskem spričo težkih razmer ljudje manj kot ▼ drugih delih domovine seznanjeni s celotnim delom Komunistične partije Jugoslavije. Zato bo dvakrat prav, če letos ob jubilejnem letu Partije to nadoknadimo. Razen štiridesete obletnice KPJ bomo letos slavili tudi 40. obletnico njene revolucionarne mladinske organizacije SKOJ.
(Nadaljevanje na 2. str.)
rT>f
<:» ii.-V!'.--'-;.
Frod starodavno Ložo jo za obisk dedka Mraza zrasel v veliko veselje nailh najmlajših prelep smrekov gozd — več o njem na 7. strani
Na Novega leta dan je predsednik Tito zaključil svoj desetdnevni uradni obisk v Indoneziji.
V	tem času se je jugoslovanska državna delegacija pod njegovim vodstvom sestala na več razgovorov s predsednikom Indonezije Sukarnom in njegovimi najbližjimi sodelavci, v katerih je prišla do spontanega izraza nadaljnja krepitev prijateljstva med narodi obeh držav. V teh razgovorih so bili obravnavani tudi pereči mednarodni problemi v duhu načel ustanovne listine OZN in deklaracije bandunške azijsko-afriške konference, ki je bila leta 1955.
V	uradnem sporočilu o razgovorih poglavarjev obeh ciržav je med drugim poudarjeno prizadevanje tako Jugoslavije kot Indonezije po uveljavljanju aktivne miroljubne koeksistenco in ne-vključevanje v bloke, kar je doslej žo rodilo bogate sadove zadovoljivega notranjega razvoja obeh držav in se pokazalo kot pozitiven prispevek k popuščanju mednarodnih napetosti, Zato sta oba predsednika mnenja, da bi bilo nove pobude in krepitev naporov vseh tistih dežel, ki se v akciji za mir in široko mednarodno sodelovanje ravnajo po sodobnih načelih, koristne '¿a vse
te dežele in za učinkovitejše delovanje v smeri ublaževanja sedanje napetosti in trajne ohranitve miru, po katerem človeštvo nezadržno teži. Posebna pozornost teh razgovorov je bila posvečena problemom razorožitve m prepovedi jedrskega orožja, predvsem pa poskusov z njim za množično uničevanje. Glede medsebojnih odnosov pa je bilo poudarjeno, da je opaziti velik napredek v razvijanju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo, ki bo v prihodnje dobilo še večji razmah in se razširilo tudi na izmenjavo kulturnih dobrin obeli držav.
Po prisrčnem slovesu od indonezijskih državnikov in indonezijskega ljudstva v Padangbaju so se predsednik Tito, njegova soproga in člani jugoslovanske, uradne delegacije vkrcali na ladjo »Galeb« in odpluii mimo otokov Jave in Madure prek Javan-skega morja, Durijanskega preliva skozi Malajsko ožino v Bengalski zaliv.
V četrtek pa je prispel preci-sednik Tito s svojim spremstvom na državni obisk v Burmo, kjar bo ostal tri dni, nato pa bo nadaljeval svojo pot v Indijo.
(Nadaljevanje i? 1. str.)
Kakor po ostalih delih naše domovine bodo tudi v našem okraju v letošnjem letu številne proslave, predavanja, akademije, odkritja spominskih plošč, izleti v zgodovinske kraje itd. Spričo pomembnosti jubileja naše Partije so razumljive po vseh naših
krajih številne razgibane priprave za dostojno proslavitev zgodovinskega dogodka pred 10. leti ter revolucionarnega boja in rasti te Partije vse do naših dni.
Ta praznik torej ne pripada zgolj zgodovini. Delo, ki je bilo začeto pred <10. leti, še traja. Danes se pod vodstvom Partije še
mikojan na obisku v zda
Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan je v nedeljo prispel v ZDA. Po izkrcanju v New Yorku je nadaljeval pot v Washington, kjer je imel v ponedeljek razgovore z zunanjim ministrom Dullesom. Po razgovoru je Mikojan izjavil, da je imel z Dullesom uvodno izmenjavo misli in da sta govorila med drugim o Berlinu, o Nemčiji, o razorožitvi in o trgovini. Dejal je, da se bo med svojim obiskom sestal tudi s predsednikom Eisen-howerjem in nato ponovno z Dullesom, ko se bo vrnil z obiska po drugih ameriških mestih.
Mikojan je obiskal tudi podpredsednika Nixona.
v belgijskem kongu vre
V glavnem mestu belgijskega Konga Leopoldvillu je prišlo zadnje dni do večjih demonstracij, ker so lokalne oblasti prepovedale zborovanje črnskega osvobodilnega gibanja Abako, ki deluje za osvoboditev Konga in za svojo samostojnost, kar seveda belgijskim kolonialcem ni všeč. V nemirih je izgubilo življenje- več črncev, večje število pa je bilo ranjenih, samo mesto pa je po nekaterih predelih popolnoma opustošeno. Oblasti so uvedle obsedno stanje. Nepreverjeni po-
KAIRO — Predstavnik začasne alžirske vlade je izjavil, da so v bojih v Alžiru od 2a, decembra do I. januarja ubili 433, ranili pa 1BD francoskih vojakov. Sestrelili so eno francosko letalo in en helikopter, izvedli 20 napadov na francoske položaje ter poškodovali 22 vojaških vozil.
LONDON — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Velika Britanija dala Sudanu posojilo 5 milijonov funtov šterlin-gov. Posojilo bo služilo za olajšavo uvoza britanskih izdelkov v Sudanu.
BONN — v Kairo bo te dni odpotovala zahodnonemška vladna delegacija, ki se bo razgovarjala s predstavniki vlade ZAR o sodelovanju zahodnonemških industrijskih tvrdk pri izgradnji Asu-enskega Jezu.
TOKIO — Japonci bodo 1. 19G1 «pustili v pogon prvi atomski reaktor.
DUNA? — Predsednik vlade inž. Julius Raab je v ponedeljek odpotoval na uradni obisk na Japonsko. V Tokiju se bo razgo-varjal s predsednikom japonske vlade Kišijem in japonskim zunanjim ministrom Fudžijamo o gospodarskih in kulturnih stikih med obema deželama. Predsednik vlade inž, Raab je na poti na Japonsko razgovarjal v Kjdben-havnu s predsednikom danske vlade Hansenom. Pred odhodom z Dunaja je izjavil, da žellio Avstrijci vzpostaviti boljše trgovinske odnose in prometno povezavo med Avstrijo in Japonsko.
ANKARA — Na zborovanju v Zonguliatu, ki je rudarsko središče blizu Črnega morja, so rudarji zahtevali, naj jim priznajo pravico do stavke, ki jim jo je med zadnjo volilno kampanjo obetala vladna demokratska stranka. Ravnateljstvo rudnika pa je rudarje ovadilo oblastem, češ da so komunisti. Rudarji želijo namreč s stavko izboljšati svoje življenjske pogoje.
WASHINGTON — Minister za delo ZDA James Mitchell ie izjavil, da Je bilo lani v ZDA 3440 delavskih stavk. Največ stavk je bilo v avtomobilski industriji.
WASHINGTON — Predsednik ZDA Eisenhower je izjavil, da bodo stroški obrambe ZDA v prihodnjem finančnem letu znašali 40 milijard 000 milijonov dolarjev, to je približno 100 milijonov dolarjev več kot v tem finančnem letu.
MOSKVA — Sovjetski strokovnjaki menijo, da bodo letos načrpali v Sovjetski zvezi približno 113 milijonov ton nafte. Ta količina je za 15 milijonov ton večja od količine nafte, načrpane 1. 1D57.
datki pravijo, da je bilo mrtvih najmanj okrog 30 črncev, nad 100 pa ranjenih, medtem ko je med belci okrog 20 ranjenih.
Belgijski parlament se je zaradi teh' neredov na zahtevo opozicijskih socialistov sestal na izredno zasedanje in razpravljal o položaju v Leopoldvillu. Socialisti zahtevajo od ministrskega predsednika Eyskensa, naj pošlje v Leopoldvill parlamentarno delegacijo, ki naj razišče vzroke nastalih nemirov.
prevrat na kubi
Kubanski predsednik Batista je za Novo leto na vrat na nos pobegnil iz Kube, potem ko je zmagala revolucija in vojska upornikov s Fidel Castrom na čelu. Batista je še utegnil odnesti s seboj 300 milijonov pesosov ali nad 185 milijard dinarjev. Uporniki so za svojega začasnega predsednika republike postavili Manuela Urrutia, vodjo upornikov Fidel Castra pa za vojaškega poverjenika. Urrutia in Castro sta napravila zmagoslavni pohod na čelu motorizirane kolone iz Santia-ga v prestolnico Havano, kjer so jima pripravili triumfalni sprejem.
fanfani na obisku v kairu
Italijanski ministrski predsednik Fanfani je razvil zadnje dni kaj živo diplomatsko aktivnost. Tako je pred nedavnim obiskal Pariz, pravkar pa je — kakor poudarjajo zahodni listi —»z vednostjo zahodnih zaveznikov ter kot njihov posredovalec« na obisku pri predsedniku ZAR Naser-ju, nakar odpotuje še v Atene, Med obiskom Fanfanija so na znanem bojišču iz druge svetovne vojne pri E1 Alamejnu, kjer je padlo veliko število Italijanov, odkrili mavzolej tem padlim. S Fanfanijem je bilo pri odkritju kostnice še večje število italijanskih političnih osebnosti, med njimi tudi Saragat. Fanfani je imel z Naserjem dva uradna politična razgovora in nekaj priložnostnih stikov z drugimi egiptovskimi državniki, nato pa je odpotoval v Atene, kjer je danes in jutri gost grške vlade,
Predsednik italijanske vlade Amitore Fanfani se je te dni sestal »na štiri oči« z novim predsednikom francoske republike De Gaulleom. Oba državnika sta na sliki ob odhodu Fanfanija iz palače Matignon, kjer je bil sestanek, Ob slovesu je De Gaulle obljubit svojemu gostu, da bo poslal posebno francosko delegacijo, ki bo ta mesec prisostvovala slavnostivi ob začetku del za predor skozi Mont Blanc
ci
naprej borimo za nadaljnji gospodarski in obči procvit naše dežele, utrjujemo resnično socialistično demokracijo, zasidrano na trdnih temeljih delavskega in družbenega upravljanja. S krepitvijo teh naših organov, z odpravljanjem napak v njihovem delovanju, z nenehnim izboljševanjem organizacije proizvodnega procesa po naših podjetjih, z varčevanjem in stalnim večanjem storilnosti ter z drugimi podobnimi pobudami bomo razen slavnostnih proslav jubilejnega leta naše Partije dejansko še najbolj učinkovito proslavili to veliko oblctnico; praznovali jo bomo tudi v znamenju razvijanja socialističnih odnosov na vasi in neizprosnega boja proti vsem vrstam zaostalosti, za nadaljnji dvig življenjske ravni našega delovnega človeka.
•: ' •...... .
¡tei'
m mW^ ^
ti; ',.„;.	-VS
Vivr-.™ .	.-.¿.j?
Predsednika Tito in Sukamo ter Jovanka Droz z drugimi	gosti na sprejemu v palači »Istana Merdeka« v Džakarti

Ni se še poleglo zmagoslavje Američanov, ki so izstrelili v vesolje svoj satelit, ko je svet presenetila Sovjetska zveza s svojo novo kozmično raketo, katero so 2. januarja -izstrelili proti Luni. Raketa je težka 1472 kg in nosi s seboj 361 kg raznih znanstvenih aparatov. To je prvi uspel poskus človeškega uma, izstreliti in poslati neko telo iz območja zemeljske gravitacije. Raketa je letela s hitrostjo okrog 9000 km na uro in je bila njena brzina ravno tolikšna, da rakete ni mogla privleči lunina težnost, čeprav je letela mimo nje oddaljena le 6 do 8 tisoč km, marveč je nadaljevala pot proti soncu in včeraj stopila v svoj tir okoli njega in s tem postala prvi umetni planet, ki kroži okrog sonca. Njegova pot bo trajala 450 dni, se pravi skoraj tri mesece več kot zemljina in za toliko bo tudi leto na tem umetnem planetu daljše.
V ponedeljek, 5. januarja, je raketa zaradi ogromne oddaljenosti od zemlje in zaradi iztro-šenosti energetskih naprav na njej prenehala pošiljati na zemljo radijska poročila. Vendar pa je bilo delovanje aparatur zadostno, da so učenjaki že v kratkem času
treh dni, dokler so ti znaki dosegali zemljo, dobili dovolj dragocenih podatkov za nadaljnja raziskovanja.
Sovjetski učenjaki menijo, da se bosta v bodočnosti letalna kroga zemlje in tega satelita lahko križala in bo raketa spet padla na zemljo, oziroma bi v tem primeru verjetno zgorela v zemeljskem ozračju.
Nova sovjetska zmaga na pod-
ročju raketne znanosti je močn presenetila svet in dokazala tuč Američanom, ki so morali popar. jeni priznati, da so Sovjeti pre njimi, kar zadeva raketno tehni ko. Sicer opa je ta nova zmag znanosti velika pridobitev za ve svet in so k doseženemu uspehu Sovjetom čestitali številni znanstveniki in državniki sveta, med drugimi tudi predsednik ZDA Eisenhower,
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za šolstvo prof. Gri-delli predložil v odobritev sklep za najem 145 milijonov lir posojila pri Tržaški posojilnici in hranilnici za zidanje novih šol. Ta sklep je bil soglasno sprejet. Občina je za zidanje štirih novih šol sicer že najela 305 milijonov lir posojila. Nato je občinski svet odobril nakazilo 9 milijonov lir šolskemu patronatu. Na tej seji so tudi namenili 100 milijonov lir za izvršitev raznih javnih del.
• * •
Komunistični svetovalec v tržaškem občinskem svetu je pred dnevi predložil resolucijo v zvezi s sedanjo hudo stanovanjsko stisko. Resolucija poziva vlado, naj nakaže denar za gradnjo 10.000 stanovanj, ki naj bi bila zgrajena v štirih letih. Nadalje zahteva nadaljevanje zbiranja denar-
or i
Na letni seji OO RK so člani okrajnega odbora in predsedniki občinskih odborov RK temeljilo analizirali enoletno delo na področju našega okraja in pripravili obsežen program za prihodnje leto. Sejo se je udeležil tudi dr. Luicano Ferfolja, internist koprske bolnišnice, vodil pa jo je predsednik OO RK Hugo Rues.
KRI ZA SKUPNE POTREBE
Kot vsako leto je bila tudi letos na področju našega okraja obsežna krvodajalska akcija, ki ima namen, zagotoviti naši zdravstveni službi zadostne rezerve krvi in krvne plazme.
Iz poročila, ki ga je podala tajnica OK RK Fani Straus, je razvidno, da je krvni prispevek na našem področju zadovoljiv. Krvodajalska ekipa je
ustoličen je de gaulla
Včeraj je general De Gaulle uradno prevzel funkcijo državnega poglavarja pete francoske republike. Pred svojim vstopom v elizejsko palačo je imel več sestankov z bivšim predsednikom republike Francije Cotyjem in s svojimi ministri (doslej je bil samo ministrski predsednik) ter z njimi proučeval okrog 200 raznih novih uredb in reform, zlasti v šolstvu in gradbeništvu. V torek je bila še seja vlade — zadnja pod njegovim predsedstvom, ker je prva njegova državniška naloga kot novega predsednika republike imenovanje ministrskega predsednika. Včeraj je 21 topovskih strelov naznanilo, da ima Francija novega gospodarja, sedemnajstega po vrsti v elizejski palači. Stari in novi predsednik sta nato skupaj kosila, nakar sta odšla pred slavolok zmage, kjer je De Gaulle prižgal »sveti plamen« na grobu neznanega vojaka, Rene Coty je nato odpotoval iz Pariza v svoje rojstno mesto Le Iiavre.
delala v glavnem po predvidenem načrtu. prispevek posameznih občin pa nudi naslednjo sliko: v Kopru, kjer je organizacija RK dokaj osamljena, so pridobili 209 krvodajalcev; v Hr-peljah in Divači je bil najslabši odziv in je oddalo kri samo 81 oseb; dokaj dobro je uspela akcija tudi v Sežani (212 oseb); v Postojni 189 ter v Pivki in Ilirski Bistrici 133 oz. 181 oseb. V Ilirski Bistrici se je odzvalo krvodajalski akciji tudi večje število pripadnikov JLA.
Kot je torej razvidno iz poročila, je krvodajalska akcija uspela, čeprav je znano, da s tem krvnim prispevkom ne krijemo niti lastnih potreb. Dr. Feriolja meni, da je stanje dokaj kritično, saj v Izoli niti nimajo transfuzijske postaje in dobivajo skoraj celotno količino te dragocene tekočine iz Ljubljane. Zgodi se, da v primerih resnih poškodb ponesrečencem ne morejo nuditi transfuzije. Ker bodo v Izoli v kratkem odprli transfuzijsko postajo, računajo, da se bo stanje popravilo.
Vso pozornost zasluži tudi soglasna ugotovitev predsednikov občinskih odborov RK, da so v večini primerov bili v svojem humanem delu osamljeni in so celo sindikalne organizacije zavračale pobudo Rdečega križa.
REDNA PREHRANA —
OBLIKA BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
Šolske kuhinje, delavske menze in zasebna gospodinjstva so bili v tem letu deležni pomoči izredno velikih količin živil iz sklada RK. V razdobju enega leta. so na področju našega okraja razdelili nad 1.5 milijona kg hrane — mleka v prahu, moke, sira itd. — medtem ko bo tudi program pomoči v prihodnjem letu dosegel to številko.
Izkazalo se je, da je redna prehrana v menzah, šolah in tudi v zasebnih gospodinjstvih mnogo pripomogla k preprečevanju alkoholizma. Zato laliko trdimo, da je Rdeči križ prav tako odločno posegel v boj proti alkoholizmu kot zdravstvena služba, ki bo v doglodnem času odprla v koprski bolnišnici poseben oddelek za zdravljenje alkoholikov.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« Koper
nih prispevkov za zidanje stanovanj INA-Casa ter prispevkov za zidanje stanovanj za begunce, ki ne smejo bremeniti nakazil za stanovanja Tj--. žačanov, ter naj bi se povečala m-i: kazila za gradnjo stanovanj po načrtu Aldisio. Ker je občinska uprava že sklenila najeti milijardo lir posojila za zidanje 300 ljudskih stanovar.; poziva tržaški občinski svet župan» in odbor, naj vse ukreneta za vklj; čitev 1,5 milijarde lir posojila v b ■ doči proračun.
* • *
Pokrajinska ustanova za turizem že sestavila spored raznih kulturnih športnih in drugih prireditev, ki naj bi bile letos. Tako bi bila pred mir^-marskim gradom in v njegovem parku v poletni sezoni prireditev pod imenom »Zvoki in luči«. V parku :u pri gradu bi namestili zvočnike in štirideset minut na dan bodo obiskovalcem govorili o zgodovini gradu *er o ljudskih pripovedkah o zakletem gradu. Miljski karneval bo med 8. hi io. februarjem tako kot vsako leto z nastopom alegoričnih vozov in mask.. Mednarodna razstava cvetlic bo odprta od 25. aprila do 3. maja. Med IG. aprilom in 1. majem bo v Grljanu in Miramaru II. mednarodni turnir bridgea. Maja bodo igrali base-ball ameriški študentje, ob istem času pa bodo nastopile tudi italijanske ekipe base-balla iz Trsta, Gorice in Vidma, Tradicionalni tržaški velese-jem bo trajal od 2. junija do 5. julija. Predvidene so tudi številne regate, tako 3. maja krajevne, 31. maja mednarodne in v prvem tednu v juniju regate v Sesljanu. 12, julija bo državna regata, 9. avgusta regata od Grljana do Devina, v prvi polovici avgusta bo nočna regata v Sesljanu, 15. in 16, avgusta bodo tekmovala jadralna društva iz Trsta, Milj in Tržiča, a 7. septembra bodo zaključne regate. Dramska sezona v gledališču Verdi se bo začela IG. marca ter bo trajala do 19. aprila, simfonična sezona pa od 23. aprila do 30. majn. Med 8. julijem in 9. avgustom bodo razne prireditve pri Sv. Justu, v drugi polovici septembra pa bo v gledališču Verdi več koncertov pod vodstvom mladih dirigentov.
» » •
Tržaška trgovinska zbornica je te dni objavila podatke o gospodarskem položaju Trsta v novembru. Medtem ko se je v tem mesecu močno povečal turistični promet, je bil promet v trgovinah na drobno znatno nižji kot je bilo pričakovati. Poročilo zbornice tudi ugotavlja porast cen nekaterim živilom In znižanje cen bombažu ter njegovim izdelkom.
—O—
PRISRČNA SREČANJA OB VSEJ MEJI
Tudi letos je prišlo vzdolž ita-lijansko-jugoslovar.ske meje na vseh mejnih prehodih do prisrčnih srečanj med pripadniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov. Eni in drugi so se povabili v goste na skromne zakuske, se obdarili s simboličnimi darili in si odkrito segli v roke 7. željo, da bi bili odnosi in sodelovanje tudi v nastopajočem letu tako prijateljski in korektni — ali pa še boljši — kot so bili v minulem letu.
ladaljcvanje s 1. strani) Na osnovi tega pregleda ugotavlja-o, da so v letošnjem letu vse p:inu-> gospodarstva izvršile svoje plan-;e naloge razen kmetijstva in Kolarstva, kjer je pa Izpad zaradi ob-ktivnih razlogov. V družbenem sek-rju kmetijstva zaradi slabega uio-i rib. v gozdarstvu pa zaradi manj-l investicijskih del. ker niso dobili v razpolago predvidenih sredstev. Celotna kmetijska proizvodnja v tošnjem letu s privatnim sektorjem •ed znaša 7 milijard 200 milijonov narjev, kakor je predvideval okraj-dru/.beni plan. Spomladanske izide je pokril nadpovprečni pridelek pzdja in dobri rezultati druge koš-e na delu gornjega področja. Tudi v zaposlovanju delovne sile )o dosegli boljše rezultate, kot smo •edvidevali, saj je povprečno šte-' ) zaposlenih v gospodarstvu celo okoli 2 •/• nižje, kot je bilo plani-•o v okrajnem družbenem planu, čno prekoračenje imamo le v pro-lu, in sicer za 10 V», kar je upra-cno, ker je tudi fizični obseg pro-la prekoračen za 10 •/•. ekoliko slabše rezultate smo doli v samem poslovanju gospodar-. Ii organizacij in v organizaciji dc-ker je narodni dohodek za okoli milijonov dinarjev ali za 3 '/> ni-kot pa se je predvidevalo po žbenem planu.
e primerjamo rezultate vsega leta rezultati prvega polletja, potem uko ugotovimo, da smo v drugem lletju napravili velik korak oziro-i napredek v razvoju našega go-odarstva in v povečanju storilnosti la. Da smo dosegli tak uspeli, pa moramo zahvaliti aktivni vlogi idskega odbora, predvsem zbora oizvajalcev, predvsem pa političnim ganizacijam, ki so pravočasno mo-¡izirale vse delovne kolektive za oolnjevanje planskih nalog, ¿kupne bruto investicije so znašale v letošnjem letu predvidoma 8 milijard U00 milijonov dinarjev ali okoli 20 •/• več, kot je predvideval družbeni plan za letošnje leto. Nasproti lanskemu letu pa so za okoli JO '/» večje. Največje povečanje zaznamujemo v prometu, kmetijstvu, gostinstvu in stanovanjsko-komunalni izgradnji. V prometu so se povečale Investicije nasproti lanskemu letu za SO •/« predvsem zaradi gradnje novih prekooceanskih ladij in gradnje operativne obale v pristanišču, v kmetijstvu za 65 •/» zaradi novih nasadov, melioracij in nove mehanizacije, v gostinstvu za okoli 100 •/• zaradi no-kapacitet in v stanovanjsko-komunalni dejavnosti za 75 V« zaradi pospešene gradnje stanovanjskih hiš
9 preskrbi v Kopru
V torek dopoldne je bila v .opru tiskovna konferenca, na . .deri so podpredsednik občine Kbper Marko Rainer, načelnik občinskega tajništva za gospodarstvo Vinko Bernot, referent za blagovni promet pri ObLO Koper Svetan Klun ter občinski tržni inšpektor Janez Gorišek seznanili novinarje o nekaterih problemih blagovnega prometa na področju koprske občine. Poudarili so prizadevnost občinskega ljudskega odbora za stabilizacijo cen in boljšo preskrbo tržišča s prehran-skimi predmeti, kakor tudi težave, ki nastajajo zaradi poskusov izigravanja občinskega odloka o evidenci in kontroli cen. Podpredsednik občine Marko Rainer pa je še posebej omenil, da je treba vskladiti prizadevanja občin ob obalnem področju za uveljavljanje enotnih ukrepov proti vsem navijalcem cen, ker so primeri izkoriščanja potrošnika na račun konjunkture nekaterih pridelkov in preplačevanja pri proizvajalcu. Zato bodo organi občinskega tržnega inšpektorata v prihodnje strože kot doslej predlagali v kaznovanje vse kršitelje predpisov o maksimiranih in dogovorjenih cenah.
6600 TRAKTORJEV IN 1500 KOMBAJNOV BOIJO DOBILE LETOS KMETIJSKE ORGANIZACIJE. Tako se bo število traktorjev v našem kmetijskem gospodarstvu povečalo na 30.000. Domače tovarne kmetijskih strojev bodo izdelale 28.000 strojev in raznega kmetijskega orodja.
LITOSTROJ BO LETOS IZDELAL 12.725 TON RAZLIČNIH PROIZVODOV, se pravi, da bo letošnja proizvodnja za 15".» večja kot ,1e bila lani. Izdelali bodo med drugim 2-liKi ion jeklene litine. 2500 sive litino. 1000 ton surovega železa, 2070 ton hidroturblnske opreme, 1820 ton raznih strojev m naprav ter 980 ton črpalk v. opremo.
20 MILIJARD DINARJEV JE ZNAŠALA LANSKOLETNA VREDNOST IZVOZA IZ SLOVENIJE!
Značilno .le, c!a smo lani izvozili precoi več izdelkov nekaterih industrijskih strok, ko! je bilo predvideno, a zadovoljiv ni bil predvideni izvoz hmelja zaradi nizkih cen na svetovnem tržišču, kakor tudi ne izvoz izdelkov tekstilnih tovarn.
in komunalnih objektov. V gradbeništvu so se v letošnjem lotu investicije povečale celo petkrat, toda v znesku znaša to le 00 milijonov. Vsekakor pa to kaže na novo orientacijo v gradbeništvu, (la se pričenja hitreje mehanizirati.
V letošnjem letu se je poboljšala tudi struktura investicij. V lanskem letu so znašale negospodarske investicije 22.6 •/• od skupnih Investicij, medtem ko znašajo v letošnjem letu že 21.1 V». Tako so se negospodarske Investicije v letošnjem letu povečale za okoli 50 '/t, gospodarske pa so se povečale le za nekaj preko 30 ■/».
To povečanje investicij je predvsem rezultat večjih sredstev, ki smo jih dobili iz zveznih in republiških skladov, saj so se ta sredstva v letošnjem letu povečala za preko 70 '/• nasproti lanskemu letu.
S svojimi sredstvi pa je pri investicijski politiki sodeloval tudi sam OLO. saj je bilo razporejenih iz okrajnega investicijskega sklada za obratna sredstva gospodarskih organizacij 150 milijonov, razen tega pa je okraj najel investicijska posojila za gospodarske organizacije zaradi dograditve, soudeležbe in nabave mehanizacije v višini 110 milijonov dinarjev. S prevzemanjem poroštev in soudeležbe je OLO omogočil mnogim občinskim "ljudskim odborom in gospodarskim organizacijam, da so se lahko udeleževale raznih natečajev.
Pozitivno je delovala tudi zaostritev naših inšpekcijskih služb, kar je znatno prispevalo k utrjevanju šted-nje in boljšega gospodarjenja v naših gospodarskih organizacijah.
Proračunski dohodki bodo predvidoma ustvarjeni v višini, kot je predvideval okrajni družbeni plan. V 11 mesecih smo ustvarili 85 */• dohodkov po planu, tako da lahko pričakujemo, da bo plan do konca leta zaradi močnejšega priliva v decembru ustvarjen 100 •/», medtem ko bo nasproti občinskim družbenim planom za okoli 7 •/• pod planom.
S pravilno proračunsko politiko so se izdatki izvrševali v mejah dohodkov, tako da OLO Koper nima no-
OVI
benega bančnega posojila za kritje proračunskih izdatkov.
Ce k navedenim gospodarskim uspehom dodamo še vrsto ukrepov, ki pomenijo nadaljnji napredek v izgrajevanju našega šolstva, zdravstva in drugih področij javnega življenja, posebno pa še utrjevanje mreže organov družbenega upravljanja, potem lahko z zadovoljstvom preletimo to našo letošnjo bilanco.
Zato dovolite drage tovarišice in tovariši odborniki, da se vam zahvalim za sodelovanje v preteklem letu. saj vemo, da je ljudski odbor jedro v našem komunalnem sistemu in da zato sodelovanje v teh organih terja od vsakega odbornika veliko odgovornost In tudi nemalo naporov.
Obenem z zahvalo za delo in za naše skupne uspehe v preteklem letu voščim vam, dragi tovariši odborniki in odbornice, vašim družinam in preko vas vsem našim delovnim ljudem še srečnejše, še uspešnejše novo leto v naši lepi socialistični domovini«.
Sneg je to zimo tudi osrednji Sloveniji prizanašal vse do Novec/a leta, ko je zapadel vsepovsod. Na sliki: Ljubljana med novoletnimi prazniki
POMEMBNA REORGANIZACIJA V GOSPODARSTVU NA KOPRSKEM
S 1. januarjem je začelo poslovati v Izoli novo podjetje: Kombinat konzervne industrije DELAMARIS. Gospodarski račun je namreč dokazal, da bo naša konzervna in ribja industrija v Kopru, Izoli in Piranu dosegla večje uspehe, če se združijo podjetja ARGO IZOLA, IRIS IZOLA, IKRA KOPER, RIBIC PIRAN in izvozno-uvozno podjetje
DELAMARIS IZOLA v eno podjetje. Tako bodo imela možnost skupnega nastopa na tržišču, se ne bodo posluževala takih in drugačnih načinov za uveljavljanje lastnega prestiža, pač pa bodo z vsklajenim delovnim procesom in z boljšim koriščenjem vseh rezerv dosegla boljšo kakovost ter cenenost izdelkov, saj se bodo v znatni meri zmanjšali režijski
Prevzemanje pomaranč
Gospodarske organizacije v piranski občini imajo še prav posebne razloge, da gredo veselo v novo leto. Predvsem jim je v dobro šteti to, da gre večina podjetij v novo leto z doseženim in preseženim planom za leto 1958, Celotno gospodarstvo občine ga je preseglo za približno 5%, med posameznimi panogami je najboljši presežek doseglo gostinstvo, med posameznimi podjetji pa naslednja: »Piranske soline« in rudnik Sečovlje v panogi industrije, »Splošna plovba« v panogi prometa, »Delikatesa« in »Delavske zadruge« med trgovskimi podjetji, »Pri treh vdovah«, »Riviera« in »Na klancu« med gostišči, dalje vsa štiri hotelska podjetja (»Palače« okrog 120% plana, »Metropol« okrog 113°/o, »Central« okrog 110% in »Istra« približno 107% plana), med obrtniškimi podjetji pa »Sok«, »Konstruktor«, »Istrametal«, »Modno krojaštvo« in druga.
Z vedrim pogledom gredo !v novo leto tudi tisti delovni ko-
lektivi, kjer lanskega plana niso izpolnili; prepričani so namreč, da so jih lanske izkušnje izučile in ne bodo več ponavljali napak, zaradi katerih niso mogli izpolniti dane obljube oziroma sprejetih obveznosti. To velja predvsem za kmetijske zadruge, ki so v letu 1958 močno zaostale z izpolnjevanjem gospodarskega plana, prav ob koncu leta pa so se sklenile združiti, ker so njihovi člani prepričani," da bodo s skupnimi močmi dosegali večje uspehe.
Jule
stroški. Pripomniti velja, da je v teh podjetjih zaposlenih okrog 2 tisoč ljudi, ki bodo po združitvi sestavljali enega izmed številčno najmočnejših delovnih kolektivov v Sloveniji. Več o tem preberite na 7. strani.
Istega dne je zaživelo podjetje INPLAS v Kopru. To je tovarna za predelavo plastičnih mas, ki je nastala po združitvi dveh sorodnih podjetij: Partizanke iz Kopra in Plame iz Podgrada pri Hrpcljah. Tudi ustanovitev te tovarne so narekovali gospodarski činitelji. Doslej sta namreč obratovali ločeno, z njuno združitvijo pa bo moč povečati proizvodnjo plastičnih rnas. po katerih jo iz dneva v dan večje povpraševanje.
51 MILIJONOV DINARJEV JK DOBILO PODJETJE ELEKTRO-PRENOS za zgraditev 7,7 km dolgega 110 tisoč-voltnega daljnovoda Kozina—Orni kal.
15 MILIJONOV DINARJEV JE PREJELO TRGOVSKO PODJETJE NANOS V POSTOJNI od Jugoslovanske investicijske banke. To posojilo bo podjetje izkoristilo za izboljšanje svojega poslovanja in za boljšo preskrbo potrošnikov.
V zadnjih dneh praznovanja je bilo v Piranu mirneje: ljudje so v glavnem počivali, v trgovskih poslovalnicah pa so hiteli z letnimi inventurami. Ce pa je človek vendarle stopil v družbo, je bila glavna tema razgovora vselej praznovanje novega leta, po-
NAŠ GOSPODARSKI
KOMENTAR
Ko smo se v prejšnjem pregledu nekako poslovili od lanskega leta z željami za najboljše gospodarske uspehe v letošnjem letu, smo omenili, da koledarski prehod ne pomeni v sedanjem razvoju našega gospodarstva kake posebne mejne črte. Gospodarstvo se razvija po določeni poti in dolo-ločenih načelih in kaže nenehen razvoj tako v posameznih gospodarskih dejavnostih kot tudi v celoti. Zaključek lanskega poslovnega leta bo pomenil le časovno ločitev, ki nam bo služila za to, da bomo laiiko natančno v številkah ugotovili kaj in koliko smo uspeli in kje bo potrebno vložiti večje napore za večji uspeh ter kje bodo potrebne večje ali manjše spremembe ali poprave napak.
Toda že dosedanje ugotovitve o gospodarskih uspehih v lanskem letu in v prejšnjih letih sedanjega petletnega, perspektivnega gospodarskega načrta nam l:ažejo, da lahko v bodoče mnogo več pričakujemo kot smo prvotno mislili. Ce srno dokazali, da je sedanja pot pravilna, da je razvoj pravilno usmerjen, da gospodarstvo po tej poti napreduje. nam to že vliva dovolj prepričanja v nadaljnje uspehe. Še bolj nas o tem lahko prepričajo dejstva, da smo v nekaterih gospodarskih dejavnostih v treh letih celo dosegli tisto, kar smo predvideli, da bomo komaj v petih letih, to je do konca L 1961. Pri tem naj opozorimo samo na kmetijsko proizvodnjo, ki je že doslej dosegla uspehe, predvidene za dve leti naprej. To smo dosegli ravno v tisti gospodarski dejavnosti, ki je predstavljala in predstavlja za naše gospodarstvo najbolj pasivno postavko. Toda spričo fizičnih in materialnih naporov, ki so bili vloženi v kmetijstvo doslej, ko orje naše ledine desettisoče traktorjev, ko vidiš po širnih slavonskih ravninah vedno več kombajnov in drugih strojev, ko narašča uporaba umetnih gnojil, ko gojimo in
sejemo najboljša žita, ko se močvare spreminjajo v rodovitne njive, ko skratka že obstoje in z dneva v dan rastejo nova moderna socialistična kmetijska gospodarstva, rastejo tudi uspehi in to hitreje kot smo pričakovali. Po tej poti bomo, kot že sedaj ugotavljajo, v nekaj letih rešili problem prehrane in s tem tudi problem plačilne bilance, ki je sedaj obremenjena s težkimi postavkami zaradi uvoza živil. Pričakujemo celo, da bomo z izvozom živil lahko veliko bolj posegli o zunanjo trgovino.
Pričakovanje za hitrejši dvig kmetijske proizvodnje je realno in ostvarljivo, kolikor že sploh ni uresničeno. Pričakujemo pa tudi, da bomo dosegli mnogo večje in hitrejše uspehe v industriji. Tudi tu imamo mnogo dokazov, da smo v prvih treh letih izpolnjevanja perspektivnega načrta dosegli mnogo večje uspehe kot smo predvideli. Ti uspehi so le deloma posledica rekonstrukcij ali podobnega. Največ gredo na rovaš izkoriščanja vseh možnosti in rezerv, ki so jih delovni kolektivi odkrili. Toda teh je še mnogo in jih lahko označimo predvsem z besedami: dvig delovne storilnosti. V tem je skrito vse, kar je potrebno, da bomo tudi v industrijski proizvodnji dosegli cilje, ki smo si jih zadali, in jih tudi daleč presegli. Tudi to pričakovanje ni neure-sničljivo, temveč nasprotno.
Obe pričakovanji pa sta tesno povezani z dvigom življenjske ravni, ta pa zopet s problemom vaarajevanja. kar bo obenem vplivalo na večjo storilnost. Vemo, da je la problem danes osrednja torka in. da je sedaj največ govora o tem, kako nni^olje urediti to vprašanje. Zato tudi od pravil-vnn nagrajevanja oziroma osebnih dohodkov lahko pričakujemo rešitev vrste problemov, ki so med p»hnj tesno povezani in ki močno vplivajo na. uspeli» v gospodarstvu,	-dt-
tem pa sovjetska raketa, ki je šla mimo meseca.
Posebno med odgovornimi- člani delavskih svetov raznih gospodarskih organizacij piranske občine pa so se obnovile diskusije o znanem priporočilu skupne seje občinskega zbora proizvajalcev in odgovornih zastopnikov podjetij, naj bi delovni kolektivi po izplačilu plač po tarifnem pravilniku in po deponiranju obvezne rezerve prispevali okrog dve tretjini preostalih prostih sredstev t sklad skupne uporabe, iz katerega se bodo finansirala razna dela, ki bodo v interesu dviga življenjske ravni prebivalstva občine. Zaflnje dni starega leta so na zasedanjih delavskih svetov odobrili ta predlog že v večini piranskih podjetij; o tem se mora izreči le še nekaj manjših podjetij oziroma obratov. Diskusije v družbi ne teko sedaj več okrog tega, če je ta sklad potreben in primeren, temveč že, v katere namene in na kakšen način naj se zbrana sredstva najprimerneje uporabijo. Okvirni program je bil predlagan že na 15. seji zbora proizvajalcev, prebivalstvo pa predlaga sedaj razne podrobnosti. Tudi to kaže na uspešen začetek novega letn, —o—
MLADI POMORCI ŠPORTNIKI
Dijaki Srednje pomorske šole v Piranu so v preteklem mesecu organizirali vrsto tekmovanj. Med drugim so imeli medrazredno tekmovanje v odbojki, malem rokometu, košarki, streljanju in šahu. Ob desetletnici ustanovitve oddelka predvojaške vzgoje so organizirali športni dan.-V streljanju, odbojki in malem rokometu je tekmovala vsa mladina zavoda z učnim osebjem vred. Razen te.fia so se pomerili s koprskimi dijaki v raznih športnih panogah, nogometaši pa so odigrali prijateljsko tekmo z mornarji.
Na nedavni razširjeni seji ple-nunia okrajnega komiteja LMS v Kopru so govorili o mladinskih delovnih akcijah v.letu 1958 in o bodočih nalogah mladinske organizacije.
V sedmih izmenah je gradilo cesto Bratstva in enotnosti 428 brigadirjev, torej več kot je bilo predvideno, 60 brigadirjev pa je pomagalo graditi tudi športni objekt v Ljubljani. Med mladimi graditelji je bilo 50% delavcev, S"/» kmečke mladine, 4% uslužbencev, 31°/o dijakov, 4,7<7o vajencev, ostali pa študenti. Skoraj vsak šesti brigadir je bil član Zveze komunistov.
Mladinci in mladinke našega okraja so gradili avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti v sklopu svoje I. koprske mladinske delovne brigade »Darko Ma-rušič« in I. primorske MDB •Pinko Tomažič^ v kateri so bili v glavnem mladinci iz goriškega okraja, ter kot pripadniki I. go-renjsko-primorske MDB »Karel Destovnik-Kajuh«. Zaradi velikega delovnega poleta so bile te brigade večkrat proglašene za udarne, prejele so več posebnih pohval Glavnega štaba mladin-

hmmM
~~ LADJA »TRBOVLJE«
Naša trgovska mornarica v zadnjih letih naglo napreduje. V domačih in tujih ladjedelnicah gradijo nove ladje za naša pomorska podjetja, stare, izrabljene ladje pa prodajajo za staro železo in namesto njih kupujemo novejše in boljše parnike, popravljamo obstoječa pristanišča, a gradimo tudi nove luke, na primer Ploče, Bar in Koper.
V okviru splošnega vzpona našega pomprstva tudi njegov slovenski del ob_ našem lepem, a žal majhnem koščku obale krepko napreduje.
Ta mesec smo praznovali kar dva lepa uspeha našega pomorstva. Dne 7. decembra je bila slavnostna otvoritev prvega dela nove tovorne obale v koprski luki (o tem pišemo na drugem mestu), teden dni pozneje pa smo imeli sicer nekoliko skromnejšo, vendar ne manj važno slovesnost polaganja kobilice za novo ladjo Splošne plovbe iz Pirana. Polaganja kobilice so izvršili v ladjedelnici »Ulja-nik« v Pulju, kjer je Splošna plovba iz Pirana naročila 4 ladje. Tri od njih so tovorne ladje tipa »tramper«, ladje za prevoz raznih tovorov v prosti plovbi, četrta pa je tipa »Bulk carrier«, to je specialna ladja za prevoz sipljlvih tovorov, kot na primer premog, rude, žita, umetna gnojila itd.
Tramper, čigar kobilico so pravkar položili, bo dolg 143,3 m, širok 1.8,8 m, a visok 11,OD m. Imel bo dvojno nosilnost, in sicer bo nosil 10,500 ton kot odprti tip, a 12,540 ton kot zaprti tip. Razlika je v tem, da se ladja uporablja kot odprti tip, kadar ima lažji tovor, ki zahteva večjo prostornino, ali pa kot zaprti tip, kadar je breme težje. Ker se razne takse in druge dajatve v lukah računajo na osnovi tonaže ladje, je očitno, da ima tak tip ladje določene komercialne prednosti.
Ladjo bo poganjal Dieselov motor 8.250 KS. Motor bo zgradila sama ladjedelnica »Uljanik« po licenci danske firme Burmeister et comp. Wain. Ladja bo imela ob polnem tovoru hitrost 15 vozlov (okoli 28 km na uro).
Ladja bo dograjena in izročena svojemu namenu sredi leta 1960, splavili pa jo bodo jeseni 1950 ,Ob tej priložnosti bo ladja verjetno dobila ime »TRBOVLJE«.
V POTROŠNIŠKI SVET, NE PA PRED SODIŠČE!
Pred meseci smo poročali, da je mesar v enem izmed naših manjših krajev nesramno postregel kmečkega človeka nekje iz Podgorja, ki je želel dobrega govejega mesa za juho, pa mu je nametal med drugim tudi goveje glave, katere se je držala še čeljust z zobmi , . . »Saj je od križa.. . se je norčeval mesar iz človeka.
Poročali smo o tem in kritizirali brezčuten, zaničevalen odnos do človeka. ki težko kupi za trdo prisluženi denar morda enkrat ali dvakrat na mesec meso za družino. Mesar J. pa se s člankom in dobronamerno kritiko ni strinjal. Iskal je pisca članka in ga tožil.
Razsodba je. bila kratka in jedrnata: obtoženka se oprosti krivde in kazni. In še je dodal sodnik okrožnega sodišča:
»Taka ženska sodi v svet potrošnikov, ne pa na zatožno klop!«
skih delovnih brigad in predsednik Tito je odlikoval I. koprsko MDB »Darko Marušič« z Redom dela III. stopnje, I. gorenjsko-primorsko MDB »Karel Destovnik-Kajuh, v kateri jc sodelovalo 40 naših brigadirjev, pa z Redom dela II. stopnje. Udarniško značko je prejelo 110 mladincev in mladink, kar kaže na veliko prizadevnost in. delovno vnemo mladih graditeljev iz koprskega okraja.
' ODSLEJ PRED SODIŠČE
Ko so pred dnevi organi tržnega inšpektorata ol)čine Koper obiskali nekatere trgovine 111 gostišča na področju občine, so ugotovili, da so šc poslovodje ali privatniki, lci niso seznanjeni s predpisi o maksimalnih cenah. Se večje graje pa so vredni listi, ki ,50 tako drzni, da zavestno nudijo blago po ceni, ki je za 100 '/» višja od predpisane. Tako je trgovina z zelenjavo v škofijah v zadnjih dneh, ko je še bita pod upravo KZ Bertoki, prodajala suhe slive po 300 dinarjev kilogram namesto po 135 dinarjev, jabolka za 10 in čebulo za 20 dinarjev draže od predpisane cene. Trgovina s sadjem in zelenjavo Jagoda v Kopru je nudila fižol po 120 din, čeprav je maksimirana ccna 80 dinarjev za kilogram. V trgovini KZ Bertoki v škofijah so suhe gobe v zavojih po 1300 dinarjev, v trgovini »Jestvina« v Škocjanu po 2100 dinarjev, v trgovini KZ Bertoki v Hrvati-nih pa celo po 3G00 dinarjev.
Za alkoholne pijače je bilo ugotovljeno, da skoraj vsa gostišča prodajajo žganje po 600 do 800 dinarjev liter, kljub temu. da je določena maksimalna cena 350 dinarjev. Zanimivo je, da so cenc vinu pri nekaterih gostilničarjih v višini maksimi ranih cen, ponekod pa za 10 do 20 dinarjev višje ali celo nižje. Seveda to ne velja za točilnico hotela Galeb v Škofijah, kjer točijo vino po 200 dinarjev in žganje kar po IODO dinarjev liter kot v prvorazrednih restavracijah.
Znatna odstopanja od maksimalnih cen so tudi v trgovini s fižolom, jabolki, krompirjem in drugimi kmetijskimi pridelki. Vendar so organi tržne inšpekcijo že vplivali na nekatere prodajalce s tolmačenjem predpisov o maksimalnih cenah pre-hranskih predmetov, da so cene znižali ter se tako uvrstili med večino solidnih trgovcev v koprski občini, vendar pa jih je še nekaj, Iti trdovratno vztrajajo pri svpjem z najrazličnejšimi izgovori.
Ob podrobnejši analizi sodelovanja naših mladincev in mladink v lanskoletnih delovnih akcijah pa so člani posvetovanja opozorili na nekatere pomanjkljivosti .pri pripravah brigadirjev za udeležbo- v tej veliki mladinski delovni zmagi. Ugotovljeno jo, da so nekatere mladinske organizacije posvetile premajhno skrb obravnavanju političnega značaja te akcije, ki je bila dejanska kovačnica mladih ljudi.
Okrajni komite LMS v Kopru bo takoj začel s pripravami za še uspešnejše mladinske delovne akcije, ki bodo letos posvečene razen nadaljnji gradnji ceste Bratstva in enotnosti še izgradnji prepotrebnih športnih objektov.
TmnniionDDDanDnanDnonDnaDononnoaannnDannnnDncri
□ ■ fl □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
D □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
a 0
... če bi poslovni ljudje koprskega okraja sproti proučevali pred. [ pise in odloke okrajnega ter občinskih ljudskih odborov, ki jih priob. £ tuje Uradni vestnik okraja Koper, da se ne bi pri zagovorili zaradi g storjenih prekrškov po nepotrebnem izgovarjali, da ne vedo zanje;
... če bi se trgovci z zelenjavo in sadjem dosledno držali določe-r nili in dogovorjenih odkupnih in prodajnih cen ter zanje veljavnih? predpisov;
... če bi las tli i lci zemljišč, kolikor tega žc niso napravili, takoj r uredili svoja lastninska vprašanja pri pristojnih okrajnih sodiščih, kit, izdajajo sklep o lastništvu, kateri služi katastrskemu uradu za pravilnoQ registriranje lastnine v katastrskem operatu;	.	H
... če bi delavski sveti pri sprejemanju proizvodnega plana zaQ letošnje leto upoštevali vse v minulem planskem letu skrite rezerve terg jih izkoristili do skrajnosti;
□
... če bi se gospodarska podjetja zavedala, da je boljše izkori. g stanje sedanjih zmogljivosti neposredno odvisno od pravilnega uporab. 0
ljanja in večanja novih komunalnih in stanovanjskih investicij.	D
□
iiJDDmDooairimnnmmaonaamLDaanDDODDmoaDotiG
2e prve dni decembra je tovarna furnirja in lesnih izdelkov TOPOL v Ilirski Bistrici izpolnila proizvodni plan za leto 1958.
Skopa je ta ugotovitev, vendar pa toliko bolj dragocena, če upoštevamo, da je to le zasluga prizadevnosti delovnega kolektiva, ker je svoje delovne obveznosti do družbe izpolnil pred rokom, čeprav proizvodni plan ni bil majhen. In zasluga je v tem, ker je znal pravilno izkoristiti stroje, med njimi sekalnega in lupil-nega, ki sta stara že 20 let, sta že močno iztrošena, pa vendarle ob skrbni negi sposobna za delo brez odmora. Če pa se pokvarita, tedaj zamujene ure nadoknadijo ob dela prostih dneh in proizvodnja nemoteno teče naprej.
Kako velike vrednosti je leta 1957 kupljeni sekalni stroj za podjetje, pa najbolj dokazuje dejstvo, da je bil že v nekaj mesecih odplačan. Zato je ta primer koristnosti obnove strojnega parka vzpodbudil organe upravljanja podjetja, da bodo letos nabavili nov luščilni stroj, ki bo
omogočil generalni remont drugih strojev, ne da bi pri tem trpela proizvodnja..
Teža proizvodnje leži na proizvodnji furnirja, saj predstavlja 65 odstotkov vrednosti celotnega proizvodnega plana, ki je bil v minulem letu prekoračen za 14 odstotkov.
Ta uspeh je pripisati ne samo požrtvovalnosti delovnega kolektiva, pač pa'tudi dobri organizaciji dela, kar je omogočilo vidno izboljšavo kakovosti izdelkov. Zato se je tudi pokazalo veliko zanimanje inozemstva za izdelke podjetja TOPOL in je bilo lani izvoženih 54 odstotkov izdelkov. Izboljšanje kakovosti izdelkov pa je neposredna posledica strokovnega izobraževanja delavcev. Podjetje je namreč organiziralo
strokovni tečaj za kvalificirane in visokokvalificirane člane kolektiva, ki je zelo dobro uspel in je že viden uspeh uveljavljanja boljšega strokovnega znanja tečajnikov. Organizirali so tudi tečaj za 73 polkvalificiranih delavcev in delavk, ki so dosegli prav tako dobre učne uspehe, kot kurjači po dvomesečnem'strokovnem tečaju. Razen tega je mladinski aktiv priredil za 18 delavk gospodinjski tečaj, ki ga je sam fi-nansiral, seveda z delno podporo podjetja.
In če za zaključek povemo , še, aa so dosedanje delovne izkušnje osnova delu v letošnjem letu, potem lahko pričakujemo, da bomo o podjetju TOPOL slišali v prihodnjih mesecih še več razveseljivih novic.	DD

w g)
r-
Študij gradiva lil. kongrese ZKJ
V piranski občini takoj po novoletnih praznikih nadaljujejo z rednim tedenskim študijem gradiva VII. kongresa ZKJ. Kot prvo snov obravnavajo program ZKJ. Študira vsaka osnovna organizacija ZK zase, predavat pa pridejo člani predavateljskega aktiva, ki je bil pri občinskem komiteju ustanovljen že jeseni.
Vsaka osnovna organizacija je zase določila stalen dan v tednu, ko se njeni člani zberejo k študiju. Neopravičenih izostankov skoraj ni, pa tudi živahne diskusije in pa to, da se je študija v nekaterih organizacijah udeležilo tudi nekaj nepartijcev, članov SZDL, pričajo o velikem zanimanju za program naše partije.
Tukaj se že dolgo nismo tako lepo poslovili od starega leta, kot smo se od preteklega. Dne 29. decembra je prišel zvečer iz Orleka dedek Mraz s številnim spremstvom. Pričakovala ga je tisoč-glava množica malih in odraslih prijateljev. Po slavnostnem sprevodu si je ogledal lepo okrašen novoletni sejem, nato pa je zavil v Telovadni dom TVD Partizan v Sežani. Tam so bili namreč zbrani pri bogati čajanki vsi vajenci tukajšnjih podjetij. Pustil jim je tudi svojega spremljevalca — godca, da so se ob zvokih harmonike nekoliko zavrteli, V istih, zelo lepo okrašenih
NAS v
DOMAČI FELJTONCEK
Gotovo ste tudi vi kam šli za praznike. Za novoletne praznike, ki so trajali za večino državljanov kar štiri dni. Zato se je poznalo na avtobusih in vlakih in vsa druga vozila so bila naprežena, da je bilo joj. Za Novo leto in podobne dvojne do če-tverne praznike je vedno tako in tedaj še za tako plačo ne bi hotel biti v kožah naših ubogih sprevodnikov po avtobusih, pa tudi nobenemu direktorju ali članu delavskega sveta avtoturističnih podjetij ne bi privoščil, da bi slišal vse, kar se na take dni o teh podjetjih in njihovih ljudeh skuha v glavah in ustih bolj ali manj nestrpnih popotnikov.
Vidite, beseda bo zdaj tekla o takšnih popotnikih. Pravzaprav o enem samem, čeprav ni tipičen predstavnik potujočega občinstva — svet zase je
novoletna jelka na pivškem
Tudi letos je mladina prijetno proslavila novoletno jelko. Poleg internih šolskih proslav so v Pivki pripravili sprevod na vozovih, obdaritev v Javoru in film »Črni biseri«. Sprevod so pripravili taborniki s pomočjo JLA, ki je dala vozove, in mladine, ki je napolnila vozove, oblečena v pisana oblačila bailetk in drugih oseb iz pravljic.
Tudi po drugih vaseh so sicer skromno a prijetno razveselili mladino z obdaritvijo in kino-predstavo.	s. M.
pa le. Zgodbico sem doživel sam, ko sem se s svojimi vračal domov z novoletnega obiska. Z avtobusom seveda — drugače se v Koper ne da, če ntmaš svojega vozila, med take kapitaliste pa jaz ne štejem. Peljali smo se torej z avtobusom v petek popoldne s Krasa. V gneči smo malo stali, malo sloneli in tudi sedeli, pa je šlo, za kratek čas pa smo ogledovali številne sopotnike, med katerimi zlasti otrok ni manjkalo.
Z Vipavskega se je vozila, sedeli sta s prijateljico bolj spredaj. V oči je padla zaradi svojih velikih uhanov ipo bogataški modi: v rumeni kovini vrsta drobno brušenih steklenih bri-ljantov je bingljala od ušes, ki jih niso zakrivali svetli lasje, zviti v figo vrh glave. Temnomoder plašč s sivo-rjavim krznom za vratom je dopolnjeval podobo mladega dekleta, ki ima obmejno propustnlco in lahko hod; v Trst. Malo zavihan nos, vrat kot prožno pero, mlečna polt in na-brušen jezik — vse, kar je bilo za sedežem opaziti in videti ali slišati.
Slišati, da! Ko smo odfrčali mimo Tomaja proti Sežani, sta se namreč pograbila s sprevodnikom Oskarjem. Pravzaprav je on pograbil njo. Nista se mogla sporazumeti. Ona je le vrtela glavo in vzklikala in klicala na pomoč svojo sopotnico: »Grozno, kaj takega! In prav dobro vem . ..«
Oskar pa ima dober spomin in je sploh menda najbolj vesten sprevodnik, kar jih poznam na avtobusih — poznam pa skoraj vse na Primorskem in še čez. Ni se dal pretentati: »Plačali ste samo do Tomaja, do Sežane pa znese še toliko in toliko. Saj vas poznam že tri leta in vi mene tudi, ne peljete se prvič z menoj!«
Vse izgovarjanje ni nič pomagalo, treba je bilo odšteti razliko. Se dobro, da je lahko pri tem napravila obraz, ko da je žrtev »grozne« po-
mote in napada na svojo denarnico (le na čast ne!).
To bi ne bilo nič takega, saj se to povsod dogaja — po znanem pregovoru: »Ce rata, rata — če ne pa frata!« — toda za našo krepko plavo-lasko 'pravijo, da je celo — učiteljica ...	rb
Tudi v piranski občini so se veselo poslovili od starega leta in vedro stopili v novo. Primerno okrašene izložbe, v Portorožu pa še velika smreka v parku, spremenjena v velikansko, razsvetljeno novoletno jelko, so dali prazničnemu vzdušju ustrezno zunanje okolje. Gneča v prodajalnah, na avtobusnih postajah in pred dvorano, kjer je malčke obdaroval dedek Mraz, je bila letos še hujša kot pretekla leta. Tudi lokali so bili v Silvestrovi noči letos še bolj polni kot prejšnja leta, čeprav je bilo letos več silvestrovanj tudi v drugih dvoranah, n. pr. v telovadnici »Partizana« v Piranu in drugod. Hoteli so imeli številne goste tudi iz inozemstva, največ seveda iz Trsta in Avstrije. Posebno številni so bili tuji gosti v hotelu »Palače« v Portorožu, kjer je bilo elitno silvestrovanje prirejeno v vseh prostorih hotela in kavarne
»Jadran«. Tu so imeli v Silvestrovi noči nad 1100 gostov, od tega dobro tretjino inozemcev! Dohodi k hotelu in parkirni prostor na glavni ulici so bili polni avtomobilov in avtobusov z domačimi in tujimi oznakami. Temu primeren je bil tudi doseženi promet: samo v hotelu »Palače« so v tej noči in na Novega leta dan imeli prometa za nad 2,500.000 din! Res uspešen začetek novega leta.
J.
dedek mraz tudi V studenem
V nedeljo, 28. decembra, je prišel dedek Mraz tudi v Studeno pri Postojni, Obdaril je 140 otrok s šolskimi potrebščinami in slaščicami. Pionirji pa so ob tej priložnosti v nabito polni prosvetni dvorani uprizorili nekaj slik it pravljičnega življenja.
prostorih je poskrbel naslednji dan, da se jo posladkala vsa predšolska in šolska mladina. Blizu . devet sto jih je bilo. Društvu prijateljev mladine ter iniciativnemu odboru za te prireditve je treba izreči vse priznanje za trud, prav tako vsem podjetjem, ki so z razumevanjem podprla lepo uspelo akcijo.	ur
delavni gasilci v zagorju
Prostovoljno gasilsko društvo v Zagorju je imelo 4, t. m. svoj redni letni občni zbor. Z veseljem so ugotovili, da jim ni bilo potrebno v minulem letu gasiti požarov, pač pa so svojo dejavnost usmerili v razširitev in preureditev orodjišča in na sodelovanje pri raznih množičnih akcijah. V lanskem letu so člani prostovoljnega gasilskega društva poglobili svoje stike s prosvetnim društvom in v znatni meri prispevali k poživitvi družabnega življenja na vasi. Med razpravo je bilo največ govora o nujnosti vključevanja pionirjev in žena v gasilsko organizacijo in o izpopolnitvi gasilne opreme.

gtev. i _ 9. januarja 1959____ _ __	___ SLOVENSKI JADRAN___Stran 5
KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA tV KULTURA PROSVETA -k KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA iV KULTURA P
f - "t jjoai
GOSTOVANJE TRŽAŠKEGA SNG
PD MIROSLAV VILHAR- iz ZAGORJA OB PIVKI je pripravilo za svoje č!i.nc v deccnvvu izlet v L.UilViano. V Operi so si ogledali popoldne Doni:-::-:ettijevo komično opero Don Pasquaies zvečer pa v Drami »Veliko žeh-to«, zanimivo satiro ruskega pesnika revi Uielonarja Vladimira Majokov.skega, Društvo jo kupilo vstopnico za vse čiane. ?.•■:• akM i ' člane dramske sekcije pa so krili tudi vse stroške vožnje. V letošnjem načrtu ima društvo še w> takih obiskov poklicnih gledališč, kar je vredno vse pohvale in bi bilo želeti, da jih posnemajo tudi druga društva.
Prosvetno društvo v Zagorju pa je skupaj z Osnovno šolo priredilo tudi praznovanje dedka Mraza. Otroci so uprizorili dve igrici, nakar je dedek Mrak otroke skromno obdaril. Za odrasle pa je pripravilo prosvetno društvo veselo silvestrovanje v lepo okrašeni dvorani. Zabavni program je poskrbel za dobro voljo in domačnost tega družabnega večera.
—o—
PROGRAM PRIHODNJIH — JUBILEJNIH DUBROVNIŠKIH LETNIH IGER
Prihodnja, deseta sezona du-brovniških letnih iger bo jubilejna in bo trajala od 1. julija do 31. avgusta 1959. Pokrovitelj bo predsednik republike Josip Broz-Tito. V dramskem repertoarju so predvsem dela znanega dubrov-niškega komediografa Marina Dr-žiča (Skup, Tirena in Hekuba), Shakespearov »Hamlet« m razna komorna dela. Predvidevajo tudi desetdnevni »Mednarodni gledališki seminar mladih*. Glasbeni del programa predvideva gostovanje zagrebške opere s Šulekovim »Koriolanom«, Prokofjevo »Poroko v samostanu«, Brittnovim »Ugrabljenjem Lukrecije« in še eno Verdijevih oper. Izvedli naj bi tudi domače glasbeno scensko delo »Pan« po tekstu Miroslava Krleže in z glasbo Krešimira Ba-ranoviča. V koncertnem programu bo nastopila beograjska Filharmonija, zbor JLA, komorni orkester Radia Zagreb, slovenski r>okalnil oktet in Mestni orkester Dubrovnika. Glasbeni program b odo dopolnili komorni in solistični koncerti domačih in tujih umetnikov.
a:
Prizor iz Dardijeve dramatizacije romana ZLOČIN IN KAZEN ruskega pisatelja Dostojevskega v uprr.oritvi SNG iz Trsta. V vaših krajih (Kopru, Izoli, Piranu) sivo videli predstave zadnje dni decembra 1958.
KOPRČANOM ZA NOVOLETNO JELKO
Za nami je spet novoletni čas, obisk težko pričakovanega, pravljičnega dedka Mraza, ki pa vendarle prinese tako resnična in koristna darila. Menda ni nikogar, ki bi se lahko izognil novoletni mrzlici in tihemu obračunu s starim letom; pa tudi zakaj bi se človek izogibal, ko potem tako prijetno popusti napetost, ko smo presenečeni in presenetimo svoje najbližje ter vsi skupaj veselo najdemo prostor na vozu novega leta.
Navada je že postala pri nas, da to praznovanje ne obstaja zgolj v simboličnem prihodu dedka Mraza, v večjem ali manjšem obdarovanju otrok in odraslih, v veselem silvestrovanju, ampak tudi v kulturnih dobrinah. Za to poskrbijo naše založbe, ki pošljejo na tržišče najrazličnejše knjige, pa knjigarne, ki dajejo popust. Samoumevno je, da ta množična aktivnost in pripravljanje ne more pustiti ob strani Ijudskoprosvetne dejavnosti. Prvo geslo na njihovem praporu je v tem času: za naše otroke.
Z dobrim občutkom lahko letos rečemo, da se je lepo število naših delovnih ljudi angažiralo, da bi pripravili čim lepše in živahnejše praznovanje novoletne jelke. Pri občinskem odboru
LETNI OBČNI ZBOR DPD SVOBODA V SENOŽEČAH
Človek si ustvari ugled s konkretnim delom. S temi besedami je predsednik senožeške Svobode tovariš Rado Meden dal na nedavnem občnem zboru društva nekak splošen odgovor vsem, ki so pripravljeni prej kritizirati ali ugotavljati pomanjkljivosti v delu društva, kakor pa «poprijeti se s problemi in težavami. Kakor je namreč res, da je bilo društveno življenje v preteklem letu dokaj razgibano in da so aktivni člani ostali zvesti večletni tradiciji, zaradi katere je moč senožeško Svobodo uvrstiti med najagilnejša prosvetna društva, je vendarle nespo.rno, da bi bili uspehi lahko še večji. K večjemu razmahu posameznih sekcij bi morali prispevati vsi člani, ki so iz »ega ali onega razloga stali bolj ali manj ob strani vsega dogajanja. Se več. Sindikalni podružnici Mizarskega podjetja in Mehanične tkalnice ne bi smeli pozabiti, da je Svoboda tudi in predvsem njuno društvo. Torej ne le posamezniki, ampak vsi v društvo!
Krivico bi delali društvu kot celoti, če ne bi opisali, vsaj na kratko, vsega, kar je bilo plod konkretnega dela od zadnjega občnega zbora,
V poročilu so našteli tele sekcije; dramsko, šahovsko, kino, balinarsko, godbo na pihala, tamburaški zbor, knjižnico s čitalnicama v Senožečah in Dolenji vasi. Kot že več let zaporedoma je bil tudi letos pod okriljem Svobode krojni tečaj, ki so ga obiskovala dekleta in mlade žene.
Pohvalo zasluži predvsem dramska družina, ki je kar sedemkrat nastopila s Finžgarjevo »Razvalino življenja«, v glavnem v okviru kulturno prosvetne revije v divaški občini v aprilu m maju. Gostovanja je organizirala v bolnici TBC v Senožečah, v Divači, v Lokvi, na Razdrtem in v H ruševju.
Dramsko sekcijo je na njeni »turneji;! stalno spremljal god.beni trio, ki je gostovanjem dajal svojstveno privlačnost.
Dramska družina najmlajših je z navdušenjem sodelovala v občinski reviji s »Sneguljčico«. Nastopila je na domačem odru, v Lokvi, v Divači in Dolenji vasi. Vsa njena gostovanja je zvesto spremljal tamburaški zbor, ki pa je razen tega večkrat nastopil tudi na domačem odru. Skoda, da Je zadnje čase ta zbor skoraj prenehal z delom. Več kot umesten je sklep, da se formira nov zbor lz šolske mladine, ki Je včlanjena v društvo.
V kritični fazi je godba na pihala v Dolenji vasi in skoraj težko je predvideti, kdaj in kako bo spet zaživela.
Kino sekcija razpolaga s stalnim in z ozkotračnim projektorjem, V dvorani predvajajo filme vsako soboto in nedeljo, z ozkotračnim projektorjem pa so predvajali filme v vseh vaseh na Senožeškem ter v Vremskem Britofu in v Lokvi, Prva klnopredstava v samotnih Otošcah je bila mogoča šele po nabavi tega projektorja. Posebne težave predstavlja prevažanje projektorja,
Šahovska sekcija se je med drugim srečala z Divačanl l. maja. Edini njen prostor Je v čitalnici, ki pa je sedaj na razpolago mlečni šolski kuhinji.
Balincarska sekcija ni bila posebno aktivna, vendar se je udeležila tekmovanja l. maja v Divači.
Zanimivo je, da se Senožečam malo zanimajo za knjige. Mladina skorajda ne posega po njih.. V čitalnici v Senožečah In v Dolenji vasi prejemajo več dnevnih m drugih časopisov. Čitalnica v Dolenji vasi je vedno dobro obiskovana. Posebno skrb bodo v bodoče posvetili otvoritvi čitalnic še v Senadolah in Lažah. Za Laže so že nabavili radijski sprejemnik.
Program Svobode za novo sezono je dokaj pester. Med drugim nameravajo nabaviti televizijski sprejemnik, s čimer bodo še povečali več milijonov vredna sredstva, s katerimi že razpolagajo,	—er
F. M. Dostojevski — Dino Dardi: ZLOČIN IN KAZEN
SZDL v Kopru je bil . posebni pripravljalni odbor, ki je skrbel za spored gledaliških in lutkovnih predstav, za kolektivno obdarovanje pionirskih odredov, šol, drezal podjetja, da so prispevala v skupni sklad ali prevzela pokroviteljstva pri obdarovanju tega ali onega, pripravil sejem dedka Mraza s pomočjo raznih podjetij in končno poskrbel za sprevod Dedka in njegovega spremstva. Za čim večjo popularizacijo vsega tega so izdali lepake majhnega formata, ki so jih dobili vsi otroci v šolah in številni odrasli pri različnih priložnostih. Na teh lepakih (Koprčanom za novoletno jelko, je pisalo na njih) so bile naštete vse prireditve: mladinska igra in lutike za otroke, veseli večer in tržaško gledališče za odrasle, za vse pa sprevod dedka Mraza. Priznati je treba, da take množičnosti in pestrosti še nismo videli.
Mladinski oder DPD Svoboda v Kopru je imel svojo prvo predstavo, Jake Špicarja pravljično igro MARTIN NAPUHEK. Prizadevni mladi igralci so kaj uspešno debutirali s strokovno pomočjo okrajnega Sveta Svobod in PD ter Zavoda Primorske prireditve. Hvale vredna pa ni samo njihova prizadevnost in dobra volja, temveč tudi uspeh, ld so ga imeli pri sto in sto mladih gledalcih. Pomislite, da so igro ponovili kar 14-krat. Od tega 8-krat v Kopru, kamor so prihajali z raznimi vozili šolarji iz skoraj vseh krajev koprske občine, potem pa so še gostovali v Izoli in Piranu, kjer so imeli 6 predstav za domačo in okoliško mladino.
Od 40 mladih igralcev, ki so nastopali pri igri, so se nekateri lepo izkazali in bodo verjetno kaj kmalu našli pot v amaterske vrste igralske družine. Lepo so sodelovale pri predstavi tudi go-jenke Baletne šole. Motil pa je slab magnetofonski posnetek, tako da je bila glasbena spremljava precej klavrna. Toda mladi gledalci so kljub temu pozorno in navdušeno spremljali igro in se navduševali za dobro vilo — lepo princesko, za oba smešna prva ministra in celo hudega čarovnika se niso preveč bali.
Razveseljivo dejstvo ob novoletni jelki je bila oživitev naših lutk, o katerih smo že tolikokrat pisali. Lutkovni oder pri okrajnem Svetu Svobod je uprizoril dve igrici v Kopru in okoliških vaseh, gostovanja pa se še nadaljujejo, Svojo tradicijo pa je nadaljeval tudi Lutkovni oder koprskega Dijaškega doma. Uprizorili so tri kratke igrice.
Prav gotovo je treba še omeniti, da je nekaj filmov za otroke poskrbelo tudi podjetje Globus in jih predvajalo v popoldanskih predstavah in nedeljskih matinejah.
Paše je bilo torej dovolj za oči in srce ter dobrot za želodček in duha.
Z. L.
Ruski klasiki so jjostali velika moda: založbe izdajajo ponatise, filmsko družbe snemajo iilme. In odkar jo dramatizacija Idiota F. M. Dostojevskega zmagovito prešla reprezentativne in bolj provijicijske odre Evrope, so odkrili, da je Dostojevski med najboljšimi dramatiki. NovejSa doba pa jc odkrila, da so ruski klasiki pisali tudi dobre filmske scenarij«, prav tako kot veliki Shakespeare,
Roman Dostojevskega Zločin in kazen je doživel številne dramatizacije in uprizoritve pri nas in v tujini. In čeprav ga štejemo med klasične ruske in svetovne romane, je to v bistvu kriminalna zgodba, ki ji je genialna avtorjeva prodornost v opazovanju značajev in njegovo mojstrsko opisovanje vdahnilo življenje resnične umetnine. Razen kriminalne zgodbe pa je to tragična povest usodne zmote ruske mladine, ki se je navzela mita o Napoleonu in si izdelala teorijo o posebni morali »izvoljencev«, ki lahko odstranijo vse ovire na poti svojega osebnega uveljavljanja. To je poznejša rasna in nacistična teorija o »nadčloveku«. Ze Dostojevski je to zanikal in se je zavzemal za etično tezo, da nihče nfma pravice nekaznovano uničiti človeka.
Kakor vsako kriminalno zgodbo, Lahko povemo tudi vsebino Zločina in kazni v enem stavku: Razkolni-kov, dijak, ubije staro oderuhinjo, brezpomembno »človeško uš«, in po nesrečnem naključju še njeno sestro. Razkolnikov potrebuje denar za uresničitev svojih »velikih načrtov«, za zadovoljitev osebne ambicije po fa-sti in oblasti. To dejanje mu posebna morala »izvoljencev« dovoljuje, toda v dolgem psihološkem procesu spozna, da ni ubil starke, temveč sebe. Psihični in ideološki podstat romana je pot od zločina k očiščenju in pokori.
Iz tega vidimo, da je vabljivo in težavno dati tej imenitni študiji o psihologiji zločinca prepričljivo odrsko govorico. Ze veliko jih je to poskušalo in med njimi je tudi tržaški dramatik in pisatelj Dino Dardi. Naše gledališče v Trstu se je odločilo za njegovo dramatizacijo In jo je uprizorilo kot otvoritveno premiero svoje štirinajste sezone. Tik pred novoletnimi prazniki je gostovalo s to predstavo tudi v naših krajih.
Povejmo kar v začetku, da je ta dramatizacija dobra, čeprav sprejema človek sicer z rahlo skepso prenose
NASA NOVA FILMA: DOBRI STARI PIANINO IN MARTIN KRPAN
Pred dnevi je začelo podjetje Triglav film snemati po izvirni ideji Frana Milčinskega umetniški film »Dobri, stari pianino«. Scenarij so napisali Vitomil Zupan, Frane Milčinslti in Igor Pretnar, režijo pa je prevzel France Kosmač. V glavnih vlogah nastooaio Frane Milčinski, Janez Škof, Bert Sotlar, Vida Kuharjeva in drugi. Zunanje posnetke bodo izdelali v dvoru pri Polhovem Gradcu, v Prežganju pri Litiji, v Ortneku m v Ljubljani.
Podjetje Triglav film pa pripravlja tudi v filmski scenarij predelano Levstikovo klasično povest »Martin Krpan«. Scenarij je delo Mateja Bora, Jožeta Galeta in Anuše Sodnikove. Filmska podoba »Martina Krpana« nam bo pokazala razen že znanih oseb tudi nove like in prizore, ki so uglašeni v isti ritem z Levstikovim pripovedovanjem. Delo bo režlral Jože Gnlc, v glavni vlogi pa bo nastopil naš znanec, gledališki igralec Albin Penko.
znanih umetnin iz enega izraznega sredstva v drugo. Skoraj vedno dril nenapisano pravilo, da se prenašale« ne posreči predelava, ki bi povedala isto kot original. Mislim, da se je to Dardiju posrečilo in moti me samo drobna oznaka pred naslovom: prosta interpretacija po romanu Dostojevskega. Dardi je mendr. svoje «tališče pojasnjeval v nekaterih člankih in razpravah ter je dokazoval, da je dramatizacija uspela le, če n« postane oder nadomestek pripovedne umetnosti. In ker sem še vedno mnenja, da je dramatik zvesto sledil literarni predlogi z vsem razumevanjem, cpošUjivostjo i 11 pravilnim dojemanjem ter zelo majhnimi svoboščinami, je možno dvoje: ali je roman Zločin in kazen sam na sebi zanimivo dramsko delo ali pa ima Dardi čudovit posluh za odrsko govorico. Morda pa oboje. Dardiju v prid pa, govore tudi druge dramatizacijo tega romana, ki imajo tudi po 20 prizorov in 40 igralcev in so vse dogajanje dramsko zdrobile in epsko raztegnile.
Zaslugo za uspelo tržaško uprizoritev pa imata razen dramatika zlasti režiser SNG Jože Babic in scenograf Sveta Jovanovič k. g. Prvi je s svojo priznano odrsko invencijo ustvaril vzdušje romana in oživel like dramatizacije, scena pa je domiselno, praktično in impresivno izkoristila prostor in z malenkostnimi spremembami služila v vseh treh dejanjih. Glasba (Pavle Merku) je skušala ilustrirati grozljivost muk, v katerih se znajde glavni junak. Lep slovenski prevod je oskrbel dr. Andrej Budal.
Levji delež pa je pripadel igralcem. Dramatizacija jim jo nudila vse možnosti, da pokažejo svojo igralsko zmogljivost in svojski značaj. Glavno težo je nosil MIha Baloli, ki je igral morilca, dijaka Razkolnikova. Intenzivni zalet takoj v začetku mu je sicer preprečil večje stopnjevanje, vendar je ustvaril izredno sugestiven lik zločinca, ki spozna svojo krivdo in je pripravljen sprejeti kazen. Glavni soigralec Razkolnikova je raziskovalni sodnik, ki ga je igral Rado Nakrst. Dardi jeva dramatizacija, ki je v glavnem gradila zunanji konflikt na razpletu med Razkolnikovim in preiskovalnim sodnikom in dvoboju med njima dvema, je nudila Nakrstu odlične možnosti, da je znova zable-stel v svoji veliki igralski potenci. Zelo prepričljivo je upodobil Jožko Lukeš bednega in globoko nesrečnega Marmeladova, njegovo prav tako nesrečno, jetično ženo pa Štefka Drol-čeva, ki je znova pokazala izredno velik izrazni obseg in izrazit talent za karakterno Igro. Prostitutko Sonjo je igrala Mira Sardočeva z velikim posluhom za žensko nežnost in dobroto, k; prinaša soljudem očiščenje. Čeprav ima Sonja res glavno vlogo pri premiku Razkolnikove notranjosti, je vendar v tem poslanstva preveč bleda figura njegove sestre Dunje (Bogdana Bratuževa) in matere (Leli Nakrstova). Med vidnejšimi vlogami je še Razkolnikov prijatelj, dijak Razumihin, ki ga je toplo človeško zaigral Julij Guštin. Preprosto žensko, deklo Nastasjo je plastično prikazala Zlata Rodoškova, lahkoživega graščaka Svidrigajlova pa Stane Staresinič. V manjših vlogah so nastopili še: Modest Sancin, Sil vi j Ko-bal. Stane Raztresen, Josip Fišer, Danilo Turk, Justo Košuta, Anton Požar in Edvard Martinuzzi. Posebej velja poudariti vlogo poulične pevke v živi interpretaciji Nade Gabrijelči-čeve. Z lepo soigro je doživel tržaški gledališki ansambel prepričljiv uspeh, saj je prav vsak po svoje gradil in spremljal dejanje, z večjim ali manjšim občutkom za vzdušje. Nekatere kreacije so bile zares prepričljive in globoke, nikomur pa se ni lik popolnoma izmuznil iz rok. To je bil uspešen začetek štirinajste sezone naše reprezentativne gledališke ustanove z dobro dramatizacijo enega najmočnejših del svetovne literature.
Z. L.
Za Novoletno jelko je pripravil Mladinski oder DPD Svobode v Kopru s pomočjo okrajnega Sveta Svobod in PD ter Zavoda Primorske pri-reditve uspelo pravljično igro Jake Špicarja MARTIN NAPTJHEK. Prizadevni mladi igralci so dali v teh dneh 14 predstav za središča Koper, Izolo in Piran ter njihovo okolico. Na sliki: prizor iz igre
»Martin Na.puhek«.
i«
OVO NA KNJIŽNI P O L I C J * NOVO NA K N J I 1 N Í F O L S C 2 * NOVO NA KNJIŽNI POLICI *

(Odlomek iz povesti MARA NE, ki je izšla v zbirki EL VERDUGO in druge zgodbe kot redna knjiga Prešernove družbe za leto 1959. Prevod Pater Kalander, oprema Vladimir Lakovič)
tejšega na svetu; samec sem, poročil se bom, častna beseda!« In ugriznil je kurtizano v roko. »Kar ubij te ga, mati!« je rekla Juana. »Prevelik strahopetne?, je, nočem ga za moža, pa če bi bil še desetkrat lepši.«
»Ah, zdaj vidim, da si moja hči!« je zavpila mati,
»Kaj se godi?« je vprašal na-stanjevalni častnik, ki se je nenadoma pojavil.
»Umoriti me hočejo!« je vzkliknil Montefiore. »Umoriti me hočejo v imenu tega dekleta, ki zatrjuje, da sem njen ljubček, ki me je zvabila v past in prisiliti me hočejo, da se proti svoji volji z njo poročim . ,,«
»Ali je nočeš?« je vzkliknil Diard, ki ga je presenetila Juani-na izredna lepota, kajti v tem trenutku je bila še lepša kot sicer, toliko je bilo v njej ogorčenosti, prezira in sovraštva. »Potem ti je pa težko ustreči! Ce ji je treba moža, sem jaz tu. Nehajte se prepirati!«
Marana je zgrabila Italijana, ga dvignila, ga potegnila k postelji svojo hčerke in mu zašepetala na uho: »Ce sem te pustila pri življenju, se imaš zahvaliti svoji zadnji besedi. Toda pomni! Ce bo tvoj jezik kdaj osramotil mojo hčer, se bova še videla.
Ko je trgovec vstal, da bi vzel ključ od Juaninih vrat, se je njegov pogled, po naključju ustavil na visokem oknu. Tedaj je v svetlobnem krogu, ki ga je na črni zid notranjega dvorišča metala velika ovalna odprtina celice, opazil silhueto dveh postav, ki si jih pred gracioznim Canovo noben kipar ne bi znal zamisliti. Španec se je obrnil.
»Ne vem,« je dejal Marani, »kam smo dali tisti ključ.«
»Zelo bledi ste,« mu je rekla.
»Takoj vam povem, zakaj,« je odvrnil in planil po svoje bodalo, ga pograbil in z njim močno udaril po vratih Juanine sobe ter zakričal: »Juana, odprite! Odprite!«
HONORÉ DE BALZAC
Juana pa ni odprla, kajti treba ji je bilo nekaj časa, da bi skrila Montefiora, Prav nič ni vedela, kaj se dogaja v glavni sobi. Z dvojnimi preprogami prekrita vrata so dušila besede.
»Gospa, nisem vam povedal resnice, ko sem rekel, da ne vem, -kje je ključ. Tu je,« je povzel in ga vzel iz omare za namizno posodo. »Toda nepotreben je. V ključavnici je Juanin ključ in njena vrata so zabarikadirana. Prevarana sva, di-aga žena,« je rekel in se obrnil proti njej. »Neki moški je pri Juani.«
»Pri mojem večnem zveličanju, to je nemogoče,« mu je rekla žena.
»Nikar se ne zaklinjaj, dona Lagunia. Najina čast je mrtva, in ta žena ...« pokazal je Maraño, ki se je bila dvignila in nepremično stala, kajti Perezove besede so kot strela udarile vanjo, »ta žena naju ima pravico prezirati. Rešila nama je življenje, imetje, čast, midva pa sva ji znala ohraniti le njene tolarje.«
»Juana, odprite!« je zavpil, »ali, pa razbijem vrata.«
In njegov vedno močnejši glas je odmeval do podstrešja hiše. Bil pa je ravnodušen in miren. V svojih rokah je imel Montefioro-vo življenje in svoje kesanje je hotel umiti z zadnjo kapljo Italijan ove krvi.
»Ven, ven, ven,' vsi ven!« je kričala Marana in je kot tigra planila za bodalom in ga iztrgala iz rok presenečenega Pereza.
»Pojdite ven, Perez!« je mirno povzela, »ven pojdite vi, vaša žena, vaša služkinja in vaš vajenec. Tu bo tekla kri. Francozi bi vas lahko vse postrelili, Nikar se ne mešajte v to nevarno stvar, to se tiče samo mene. Med mojo hčerjo in menoj sme biti samo bog. Kar pa se moškega tiče, je v mojih rokah, in nič na svetu mi ga ne bi moglo iztrgati iz rok. Pojdita, no, pojdita, odpuščam vama. Saj vidim, to dekle je ma-ranovske krvi. Vajina vera, vajina čast, vidva sama sta bila prešibka, da bi se borila proti moji krvi.«
' Strašno je vzdihnila in ju pogledala s suhimi, očmi. Izgubila je vse in je znala trpeti: bila je kurtizana. Vrata so se odprla. Marana je vse pozabila in Perez, ki je pomignil svoji ženi, je lahko ostal na svojem mestu. Bil je star Španec, nedostopen, kar se tiče časti, in je hotel pripomoči k maščevanju prevarane matere. Sredi sobe je stala Juana v medli luči, belo oblečena in mirna.
»Kaj mi hočete?« je rekla.
Marana si ni mogla kaj, da se ne bi lahno zdrznila.
»Perez,« je vprašala, »ali ima ta sobica še kak izhod?«
Perez je s kretnjo zanikal in kurtizana, ki je zaupala tej kretnji, je stopila v sobo.
»Juana, jaz sem vaša mati, vaš sodnik; prišli ste v edini položaj,
v	katerem vam lahko povem, kdo sem. Namenila sem vas nebesom,
vi	pa ste prišli na mojo pot. Ah, zelo globoko ste padli. Pri sebi imate ljubčka.«
»Gospa, pri meni sme in more biti le moj soprog,« je odgovorila, »Jaz sem markiza de Montefiore.«
»Ali sta torej dve markizi?« je dejal stari Perez s svojim nizkim glasom. »Rekel mi je, da je poročen.«
»Monteiiore, moj ljubi,« je vzkliknila dekle, medtem ko je odtrgala zavese in odkrila častnika, »pridi sem, ti ljudje te klevetajo.«
Italijan je bil mrtvaško bled; v Maranini roki je videl bodalo, Maraño pa je poznal.
Zato se je z enim samim skokom pognal iz sobe in zatulil: »Na pomoč! Na pomoč! Ubiti hočejo Francoza. Vojaki šestega udarnega polka, hitite po stotnika Diarda! Na pomoč!«
Perez se je z rokami oklenil markiza in ko mu je hotel s svojo široko roko zamašiti usta, ga je kurtizana ustavila in mu rekla: »Dobro ga držite, a pustite ga, naj vpije. Odprite vrata, pustite jih odprta in pojdite vsi ven, še enkrat vam ponavljam. — »Ti pa,« je povzela in se obrnila k Montefioru, »vpij, kliči na pomoč ..ko se bodo zaslišali koraki tvojih vojakov, ti bo tole rezilo prebodlo srce. Ali si oženjen? Odgovori!«
Montefiore, ki je padel na prag sobnih vrat dva koraka od Juane, ni slišal ničesar več, videl pa je samo še rezilo bodala, čigar po-bliskavanje mu je slepilo oči.
»Torej me je prevaral,« je počasi izpregovorila Juana. »Rekel je, da je neoženjen.«
»Meni je rekel, da je poročen,« je povzel Perez s svojim nizkim glasom.
»Sveta devica!« je vzkliknila dona Lagunia.
»Ali boš končno odgovoril, podla duša?« je s tihim glasom rekla Marana in se nagnila nad markizovo uho.
»Vaša hčerka,« je rekel Montefiore.
»Hči, ki sem jo imela, je mrtva, ali pa bo umrla,« je odvrnila Marana. »Nimam več hčere. Ne izgovori več te besede. Odgovori, ali si oženjen?«
»Ne, gospa,« je končno dejal Montefiore, ki je hotel pridobiti na času. »Poročiti se hočem z vašo hčerko.«
»Moj plemeniti Montefiore!« je rekla Juana in spet prišla do sape.
»Zakaj pa potem bežite in kličete na pomoč?« je vprašal Španec.
Kako strašno razkritje!
Juana ni rekla ničesar, a sklenila je roke in se usedla v svoj naslanjač. V tem trenutku se je dvignil zunaj hrušč, ki ga je bilo dokaj lahko razločevati zaradi globoke tišine, ki je vladala v govorilnici. Neki vojak šestega udarnega polka, ki je šel po na-ključj u tam mimo v trenutku, ko je Montefiore klical na pomoč, je o tem obvestil Diarda. Nastan.je-valni častnik, ki se je na srečo vračal v svoj stan, je prišel v spremstvu več prijateljev.
»Zdaj bežim,« jfc povzel Montefiore, ko je zaslišal glas svojega prijatelja,« ker jo to, kar sem vam rekel, resnica. Diard! Diard!« je kričal z rezkim glasom,
Toda na besedo svojega gospodarja, ki je hotel, da bi vse v njégovi hiši sodelovalo pri tem umoru, je vajenec zaprl vrata in vojaki so bili prisiljeni vdreti v hišo. Preden so prišli noter, je Marana še lahko zamahnila z nožem po krivcu, a v svoji jezi ni dobro pomerila in rezilo je zdr-čalo po Montefiorovem naram-niku. Vendar pa je udarila s tako slo, da bi se Italijan skoraj zgrudil k Juaninim nogam. Marana je planila nanj in, cla ga tokrat ne bi zgrešila, ga je popadla za vrat, ga stiskala, kot bi imela železno roko in mu merila v srce.
»Svoboden sem in poročil se bom! Prisegam pri bogu, pri svoji materi, pri vsem, kar je najsve-
Te dni bomo gledali v Kopru francoski film, ki je bil na sporedu skoraj vseh kinematografov, da bi izvrševal kočljivo, a zelo lepo poslanstvo: prikazati rojstvo človeka. Naslov filma je PRIMER. DR. LAURENTA. Z zanimanjem in radovednostjo smo ga pričakovali, pa tudi z zaskrbljenostjo, kajti slišati je bilo glasove, da so ga ponekod mladini prepovedali. Prav gotovo so bili na napačni poti, kajti tudi mlad človek — fant ali dekle ■—■ ima pravico vedeti, kako je prišel na svet. Nič ni bolj primernega kol čudovita preprostost, skrajna, pogumna iskrenost in spoštljiva obzirnost, s katero so francoski filmski delavci prikazali ta zahtevni motiv, brez zlagane sramežljivosti, pa tudi brez banalnosti ali kakšne dvoumnosti, ki bi lahko kazita umetniško vrednost. Povedati so želeli zlasti vsem ženam, kako naj sprejmejo trenutke sreče in bolečine, ko se poraja novo življenje. Okvirna zgodba temu velikemu dogodku je sicer malce sentimentalna in naivna (mlada Francine, doma iz alpske vasice, postane nezakonska ■mati), vendar to ne more zmanjšati osrednje, neizpodbitne vrednosti filma, Glavn a igralka, Nicole Courcel, ni v svoji vlogi samo prepričljiva, ampak je zaigrala z velikim igralskim in človeškim pogumom., ki mu ni odrekati zavzetosti in dostojansti>a.
m w
m
MáwB
BI
MtjSiMM
Prešernova družba se ni samo 7.a privlačen okrasek poimenovala po našem najgenialnejšem pesniku. Kot ,ie ime poeta Prešerna poznano, lahko rečemo v vsaki slovenski vasi, tako so tudi knjige, ki jih izdaja ta družba, razširjene po najbolj zakotnih vaseh naše domovine. Potemtakem je poimenovanje na mestu. Na mestu pa je tudi z drugega vidika. Prešernovo delo je zraslo in dozorelo v eni sami nepretrgani misli na narod, ki išče in brani svoj »prostor na soncu« okoli Save, Drave in Soče. Prav tako pa je delo Prešernove ch-užbe tesno povezano z nameni in cilji našega naroda: s pridnim delom in izobrazbo odgovoriti na težka vprašanja, ki jih zgodovina postavlja pred male narode.
V skladu s to razširjenostjo in »Ijudslcostjo«, da tako imenujem širitev kulture v najširšem smislu med ljudi, mora biti program take knjižne ustanove kar najbolj raznovrsten. Zajemati mora po načelu »dulce et utile« z vseh področij od leposlovja prepo poučnosti. znanost; pa do zabave, če si hoče pridobiti in obdržati dovolj bralcev, predvsem pa, če hoče izpolnjevati cilje, ki jih ima kot med širokimi množicami najbolj razširjena knjižna ustanova.
Za leto 1959 je izšlo med rednimi knjigami Prešernove družbe pet knjižic. Vseh pet priča, da se je uredniški odbor dodobra zavedal svoje naloge, ko se je odločil prav za te knjige, Med njimi namreč najdemo zabavne, poučne, 'leposlovne, mladinske, narodno zavest prebujajoče strani in še marsikaj. £e po zunanji opremi je teh pet knjižic privlačnih. Opremljene so za oko In fantazijo vabljivo, tako da so v skladu s poljudno vsebino.
»Živalski svet« najbolj ustreza pojmu poljudna znanost, ki iina namen, v navadni besedi povedati tisto, kar so znanstveniki nanizali v dolgih učenih razpravah. Dr. a. Po-lenec je tokrat obdelal živali po stepah in puščavah. Pojmi, ki so nešo-lanim oddaljeni, ob Polenčevi besedi, zlasti pa ob bogatih ilustracijah, ki so zelo dobro izbrane in reproduci-rane, nanovo zažive in dobijo pravil-nejšo življenjsko vsebino. Zdi se, da je po znamenitih Erjavčevih »Domačih in tujih živalih v podobah« Po-Icnčev »Živalski svet« pravo doživetje za slovenskega bralca, posebno še, če sc bo v predgovoru obljubljena »serija knjižic« nadaljevala,
» * »a
IIONORE DE BALZAC: EI, VERDUGO. Lahko se malo začudimo, zakaj so tr! romantične novele, ki so v tej knjižici, morale priti tudi med slovensko bralce. Balzac je namreč v teh novelah zgolj in samo romantik. Gre mu za zapleteno zgodbo, za nenavadne dogodivščine, za. pretiranost, daleč pa mu je tisto realistično pojmovanje človeka, na osnovi katerega je ustvaril svoja svetovno znana dela. Vseeno pa je v novelah Zbogom, Marane in El Verdugo zaslediti že nekaj potez Balzaca mojstra in opazovalca. Ce to novele še ne odkrivajo Balzaca v najpopolnejši luči, pa gotovo nudijo s svojo zapletenostjo in napetostjo bralcu nekaj prijetnega branja.
lepo vedenje. Naravnost zcva-ječo vrzel bo izpolnila ta knjižica. Dasi na prvi pogled nič novega ne odkriva in večinoma ponavlja že splošno znane stvari ter jih prilagaja socialistični družbeni stvarnosti, bo vsakomur povedala nekaj koristnega. Največji cilj socialistično družbe je humanizacija gospodarskih odnosov, postavitev človeka na prvo mesto. Za dosego tega drugega pa je treba neprestano humanizirati odnose med ljudmi samimi, gojili spoštovanje človeka do človeka, upoštevati ne samo samega sebe, marveč predvsem sočloveka. In še vrsto stvari je treba in bo treba storiti, kar je družba v tisočletjih stisnila v pojme družbena morala, lepo vedenje, humanost itd. Bolj kot kje na svetu se pri nas čez noč poraja nova družba. Vsaki novi stvari pa je potrebno dajati podporo, jo gojiti, varovati pred na prvi pogled nenevarnimi nasprotniki. Kot rečeno, k utrditvi novih družbenih odnosov bo ta knjižica o lepem vedenju gotovo primaknila pomemben delež. Z njo je Prešernova družba še najbolj ustregla svojemu osnovnemu namenu: širokim množicam nuditi znanje v preprosti obliki.
Ribičeva povest »SIN« je pisana v jedkem ogorčenju proti vojni, kakor ga občuti preprost, človek. Glavni junak Matevž lik pred smrtjo začne razmišljati o svoji preteklosti. Tako nas pisatelj ob njegovih spominih popelje nazaj v čas prve svetovne vojno, ko se je Matevž boril za tuje interese, v čas med obema vojnama, ko si jo zaman skušal s pohabljeno roko ustvariti dom, v čas obupanosti nad življenjem, iz katere ga reši po-sinovljenec Dane, in v čas druge svetovne vojne, ko odide Dane med partizane, Matevž pa ga prizna za svojega pravega sina in se preda fašistom za talca. Zgradba je, kot se iz tega vidi, analitična, to je, odkriva preteklost postopoma, pisatelj se je torej oprijel modernega načina pripovedovanja, tako imenovanega psihoanalitičnega pripovedovanja, priznati pa je treba, da mu to v globljem smislu ni uspelo, Matevževa zgodba bi se najbrž dala dosti lepše povedati kar po pravilih realistične povesti. kjer dogodek sledi dogodku neprisiljeno, v pravem časovnem zaporedju. Poudarili pa je treba, da povest s svojo vsebino vzgaja ljudi k plemeniti narodni zavesti in k mrž-nj: do vojne. Zaradi tega je kljub grobemu stilu (vrsto v oči bodečih napak najbrž ne priča samo o korektorjev! nepazljivosti, marveč tudi o pisateljevi) upravičeno uvrščena med knjige Prešernove družbe.
Seliškarjeva »VELIKA GALA PREDSTAVA« je povest za mladino in ima zaradi tega vrsto vzgojnih misli: zgrajena jo okoli osnovne misli, da nesreča zbližuje ljudi in prebuja v njih dobroto. Zaradi humane osnovne misli in pa zaradi lepo tekočega pripovedovanja si bo pridobila brez števila mladih bralcev, pa tudi odraslim bo pomenila prijeten oddih.
Kot , izredna knjiga Prešernove družbe za leto 193:) jo ;-/.3Ui vrtnarska knjiga inž. Dušana Ogrina NAS VRT. Večino risanih ilustracij zanjo jo iz-
delal inž. Marijan Jančar. V predgovoru pravi avtor, da je gojitev temeljna sestavina vsake civilizacije in kulture. In pri nas ima vrtno ljubi-teljstvo precejšnje tradicije. Tem ljubiteljem je namenjena drobna knjižica, Id v skrčenem in zgoščenem podajanju opisuje splošna vrtna opravila, tudi pridelovanje zelenjave, gojitev okrasnih rastlin na prostem in v stanovanju, ureditev vrta. V knjižici so opisane tudi številne rastline, ki jjriliajajo šele zadnji čas v našo vrtnarstvo.
* * «
S temi petimi knjigami je Prešernova družba brez dvoma'- izpolnila svojo nalogo. Bralcu je dala v roko nekaj zabave, nekaj znanosti, nekaj pouka, nekaj ponosa, pa tudi- na mladino ni pozabila. Za novo leto ji ne moremo izreči nobene druge želje kot to, da bi pridobila še dosti članov in postala nosilec kulture in slovenske misli med najširšimi množicami.
J. II.
c« 0 &
• J
S m i 1 j a n Rozman: NEKDO
Smiljana Rozmana prištevajo sicer k našim mlajšim pisateljem, čeprav je njegovo ime že dalj časa stalen gost slovenskih leposlovnih revij.
V svojem romanu NEKDO (izdala ga je mariborska založba Obzorja) je posegel avtor v čas druge svetovne vojne. Začne z razmerami tile pred začetkom vojne, potem pridejo prvi mesec okupacije Maribora, nakar preide dogajanje v Francijo in Nemčijo, Časovni konec romana je prve mesece po nemškem zlomu v Nemčiji. Avtor je porabil način pripovedovanja v prvi osebi, kar mu omogoča neposredno izražanje misli. Samosvoj človek je ta ju- . nak, nekdanji dijak, ki je hotel biti lo neprizadeti opazovalec, pa je zašel v odkrit boj zoper nacizem. Njegova doživetja so nenavadna, miselnost svojevrstna. Tudi ljudje, ki nastopajo ob njem. imajo posebno življenje, mišljenje in čustvovanje.
Skozj te nenavadne ljudi nam je uspel prikazati Rozman vojni čas ostreje, v nevsakclanjostih, ki jih z navadnim očesom ne opazimo. Tudi s tem nam ga je približal. In to je njegova posebnost,
ogrožana književnost
Knjige postajajo ponekod tostran in onstran Oceana občutno dražjo. V Evropi prednjači v tem — kolikor :ie znano — Zahodna Nemčija. 05 njenih knjižnih založb jc dvignilo ceno za več kot UOO raznih knjig. Njihova cena se Je v teku enega leta zvečala pri romanih povprečno za 5.78 7.. pri življenjepisih za t>.G5 'V« in pri zgodovinskih delih za 27,87 "/o. Pri drugih panogah književnosti je dvig še večji, Tu d i nekatere žepne izdaje so sc podražile, kar vse bo književnosti bolj v škodo kot v korist.
----"""T 1
M "^/raUk'úzó 'nam
Dedek Mraz se v Kopru pred Ložo poslavlja od razigrane mladeži
(Foto Likar)
»S
" 1
Stari in mladi smo se veselo poslovili od starega leta. Menim, da bom prav povedal, če pravim, da smo lansko leto tako intenzivno doživljali, da je bilo tako polno vsega in bogato, da je kar šinilo mimo: pomladi skoraj ni bilo, poletje je kar v zraku znorelo mimo in komaj smo se zavedeli, je zmanjkalo grozdja in vsega — na, pa je bilo leto okoli! Kar nenadoma je bilo treba spet pripraviti našim najmlajšim veselje okrog novoletne jelke in seveda obdariti tudi vse druge naše drage.
V glavnem smo to storili doma, v naših toplih kuhinjah in sobah. Vendar pa smo pošteno in prav dali občutiti našim otrokom tudi skrb in ljubezen vse naše skup-
A)
3
• Pred Novim letom smo slišali, da bo?no uvozili dovolj južnega sadja, predvsem pomaranč, da bodo novoletne jelke lahko bogato obložene s tem sočnim sadežem, ki ga. imajo naši otroci tako zelo radi. In prav mi v Kopru smo lahko na. svoje oči videli, kalco je eno. izmed ladij pripeljala iz tujine pomaranče tudi prek našega novega pristanišča, od koder so šle po vsej državi.
Tik pred novim, letom je bilo. Urno je zavila v pristan in se spretno povezala ob novo operativno obalo 400-tonska motorna ladja -'Jezero« iz Splita. V svojem trebuhu ja pripeljala iz Soluna od grškega izvoznika Boya-djisa 186 ton pomaranč za naša uvoznika Slovenija Sadje v Ljubljani in V oče iz Zagreba.
Iztovarjanje pomaranč je bolj komplicirano delo, kot bi si kdo na prvi pogled mislil. Pod. stro-■ gimi očmi najrazličnejših slnžb — od varnostne, pa. fitopatološke, prek izvoznikove osebne kontrole pa nadzorstva uvoznika, ki ga je zastopal Jvgoinšpekt, in še carinske kontrole — skozi vse to so šli zaboji pomaranč, ko so jih pridni delavci podjetja Pristanišča Koper zajemali iz ladijskega trebuha in jih nakladali na kamio:-ic in prikolice koprske Intereuropa, /c; je prevzela ekspedit v namembna pof.rosniška srcdišča.
O tem ekspeditu in pokazani ekspcdJthmosti velja izgubili še nekaj več besed. Prišla so namreč tako visoka priznanja prav za to ekspeditivnost, da jih je treba le omeniti — ne zaradi reklame našemu vzornemu podjetju, marveč čisto in samo zaradi objektivnega priznanja za vzorno organizacijo. Tako so na primer veliki tovornjaki s prikolicami odvažali sladice sadeže iz pristanišča v ponedeljek popoldne, v torek zjutraj pa so ti isti sadeži že bili na tržnici in stojnicah i> Osijeku! Seveda osiješki otroci, ko so slačili sladka telesa iz rumenih srajčk, niso vedeli, da so ti sočni sadeži še pred nekaj dnevi viseli na drevesih po Peloponezu. od koder so prek pristanišča Giition in nato Kopru v tako rekordnem času prišli v njihove roke in med zobe. Prav talco kot osješka, se j" pomaranč veselila tiste dni tudi inladeS Zagreba in Ljubljane in
še drugih mest po Sloveniji in na Hrvatskem.
V pristanišču je bil torej pri razkladanju tisti dan zelo živahen vrvež. Nadzorna služba je bila na mestu, pregled nad kakovostjo tudi zelo ročen — edina napota in ovira, če ji lahko tako rečemo, so bili številni koprski otročaji, za katere se je bilo res bati, da pride kdo pod kakšno kolo velikih tovornjakov. Seveda tudi odraslih radovednežev ni manjkalo. Zastopnik grškega izvoznika je sem in tja komu vrerel rumeno kepo, s čimer je samo še razjaril prizadevno moledovanje ostalih otročajev, ki so družno prosjačili kot kakšni »brezprizor-i7.i« okoli bogataševe mize za drobtinico usmiljenja. Bilo je ne-kolikanj nerodno videti to, saj so bili med otroki skoraj sami taki. ki pro" gotovo ne trpijo nobenega pomanjkanja in so tiste dni prav tako čisto zagotovo imeli doma na kile pomaranč. Kaj hočemo — ko p-', tudi zares prav zagotovo niso bile niti. po! teko dobre kot tiste zmaknj?ne ali darovane v pristanišču ...
Pravijo, da bodo vse te dni šc prihajale ladje v koprsko pristanišče in prav je tako. saj je za i o napravljeno — čim več ladij, tem bolj bomo tega veseli. Koprčani, ki s tako ljubeznijo in prizadevnostjo visimo na. teh naših novih vratih v svet. Tako ena ladja
pravkar odvaža les v tujino, drugih nekaj pripelje pomaranče iz Libanona, banane iz Afrike, odpeljale pa bodo drugo blago naših izvoznikov. Nujno bo treba zato novemu pristanišču prilagoditi in mu dodeliti vso potrebno službo ter ga urediti nastopajočim. zahtevam ustrezno — se pravi, ga zapreti in oddvojiti, kot so urejene vse druge izvozno-uvozne luke v državi in svetu.
Razvoj prometa v pristanišču in s tem razvoj pristanišča samega ter podjetja Luka Koper (pristanišče je bolj slovensko) je seveda močno od.visen. od dobre organizacije trgovine in prevoza, ki sta v glavnem v rokah sposobnega podjetja Intereuropa, zato je v nastopajočem novem letu naša največja želja, da bi ta celoten aparat tako dobro deloval, da bomo ob letu. lahko zabeležili res že čez tisoč ton prometa skozi naše pristanišče. V ta namen bo treba veliko potrpljenja, veliko iznajdljivosti in predvsem povezave pri delu, veliko vztrajanja na konkurenčnosti in solidnem poslovanju, da bomo čez leto dni lahko smelo pokazali na dosežene uspehe in še bolj smelo kot. letos lahko klicali vso našo skupnost na pomoč za dograditev tega važnega gospodarskega objekta, ki bo na ta način že sproti bogato vračal vložena sredstva.
rb
nosti, našega velikega kolektiva delovnih ljudi, ki zanje gradi lepše življenje.
Množične organizacije in društva so po vseh naših občinah, vseh vaseh in zaselkih, po šolah, zavodih in domovih priredila skupinsko obdarovanje otrok. Vsega vam, drage bralke in bralci, nikakor ne bi mogli povedati v treh številkah skupaj, kolikor je bilo takih prireditev in veselega vriska okoli novoletnih jelk. In prav jo tako! Naj čuti mladi rod našo skrb in naj svojo mladost uživa čimbolj brezskrbno!
V Kopru je bilo posebno bogato praznovanje. Odbor v Seme-deli je priredil skupinsko obdarovanje otrok v novi dvorani — še zdaj se malčkom svetijo očke, ko nanese pogovor na dedka Mraza in njegove spremljevalce. Pred starodavno katedralo in Ložo sredi Kopra pa je zraslo pravo naselje sredi smrekovega gozda, toda žal se lepa misel prireditvenega odbora ni docela uresničila zaradi nerazumevanja nekaterih podjetij, ki so bila vabljena k sodelovanju. Gozd je bil zato preveč pust in prazen, čeprav ga je sicer polnil veseli živ-žav mladih državljanov v civilnih oblekah, v pravljičnih palčjih opravah in v pravih miličniških uniformah malih prometnikov, ki so imeli tiste dni svoje posebno veselje z urejanjem prometa na
m
kil

■JZ^ŽJL;;
cestnem križišču pred hotelom Triglav.
Le kratek, veliko prekratek je bil čas veselja, odmerjen za obisk dedka Mraza. Hitro se je poslovil in prepustil najmlajše spominom in njihovim sanjam, odrasli pa smo vstopili v novo leto polni poguma in vedrega upanja v še lepšo in bogatejšo prihodnost.
rb
in Se v hrpeljah
Zadnji dan starega leta je bilo v občinski prosvetni dvorani v Hrpeljah kakor v čebeljem panju: naši najmlajši so nestrpno pričakovali dedka Mraza. Pred njegovim prihodom so pod novoletno jelko nastopili reeitatorji, pevci in plesalci. In ko je bilo razpoloženje na višku, je prišel dedek Mraz. Obdaril jih je, a medtem ko so obdarovane! gledali tilmsko predstavo, je prišel iz brkinskih Pregarij v Hrpelje dedek Mraz z medvedom na motorju in spremljali so ga človek v vsemirski raketi, letalci v reakcijskem letalu, za njimi pa motorizirana kuhinja dedka Mraza ter traktor, ki je na priključenem vozu pripeljal številne mlade spremljevalce dedka Mraza. Potem ko so na križišču v Kozini postavili lepo okrašeno novoletno jelko, okrog katere so zaplesali, je šolska mladina iz Pregarij s predstavniki pregarij-skega vaškega odbora, množičnih organizacij, kmetijske zadruge in prosvetnega društva v veličastnem no-(Nadaljevanje na 10. strani)
M
.S
tlii

\is1-
M
' -V--*,;
: ^VVÍ's

•y/--.

Iff®
18



i
££4
u
ti
¡¡i
M
MŠ1?^?' ill;
1
Predsednik hrpeljske občine Anton Ovčarič in naš Žvan s pregarskim dedkom Mrazom in njegovim Hrpeljah (Foto F. Ratek)
sodelavec Jasa spremstvom v
VAŽEN GOSPODARSKI DOGODEK NA NAŠI OBALI fj
O D

t"		□
	iT (p j	
		
i	- lik -	
JI» '¿1: K&		
1. januarjem so se združila podjetja Argo, Iris, Ikra, Ribič in Oclamaris — Združitev odpira ugodne možnosti hi pogoje za nadaljnji razvoj in napredek te važne gospodarske panoge
Ko so v zadnjih tednih minulega leta ----- - - ,. ,. , .„.„
živilske predelovalne industrije ter ulovnih podjetij razpravi ali o položaju v posameznih podjetjih ter končno sprejeli tudi sklepe, da se podjetja zdruHjo v velik kombinat živilske predelovalne industrije, je bil to tako rekoč logični zaključek, ki se je že dalj časa nakazoval v razvoju te ob slovenski obali. S 1. januarjem so se združila ter »Delamaris« iz Izole, »Ikra« iz Kopra in
koprskega okraja
delavski sveti naše ribje in J ali o .
da se podjetja l to tako nakazoval v razvoju te

;" M
m
#
....

M/l Jezero iz Splita v novem koprskem pristani:"'u s sladkim tovorom rumenih pomaranč v svojem obilnem trebuhu (Foto K, Bradaškja.)
časa
gospodarske panoge
podjetja »Argo« in »Iris«	.............- —	. - , ,
Ribič, iz Pirana v skupno podjetje, za katerega so se posebno glede na že utrjeno veljavo na zunanjem tržišču odločili za ime -Kombinat konzervne industrije Delamaris Izola«. Izven kombinata je za zdaj ostalo kol samostojno podjetje »Riba« iz Izole, ki bo med drugim so nadalje zalagalo potrošna središča s svežimi morskimi ribami. Predvidena pa je tudi priključitev predelovanega obrala »Fructus« v Kopru h kombinatu v ' '(" i
S to široko preosnovo ribje in živilsko predelovalne industrije ob slo-•	venski obali se enotno povezuje več
samostojnih podjetij, ki so se na razmeroma ozkem področju ukvarjala z \	bolj ali manj enako proizvodno in.
i	gospodarsko dejavnostjo. V minulih
letih se je izkazalo, da je razcepljenost na več samostojnih podjetij začela prinašati prenekatore neugodne posledice, ki so se tem bolj stopnjevale, ko je zavladal na mednarodnem tržišču težji položaj za izvoz naših ribjih konzerv. Sicer pa to ni edina in najbolj odločilna okolnost, ki bi narekovala združitev podjetij. Ce namreč presojamo položaj živilsko industrije s širšega, jugoslovanskega stališča, potem že marsilcod po državi opažamo podobno združevanje manjših podjetij, tako n. pr. v zadnjem času zlasti v ribolovni in ribji predelovalni industriji ob vsej jugoslovanski obali. C o na hitro ne upoštevamo najrazličnejših okolnosti, bi dejali, da si od tega združevanja v končni posledici obetamo to, da si bosta edino po tej poti postala bližja potrošnik in proizvodnja prehrambene oziroma živilske industrije! Torej g'-e v bistvu za izredno važno vprašanje našega življenjskega standardi! V prehrani, v življenju domačega potrošnika se mora vsekakor -začeli neprimerno močneje uveljavljati proizvodnja živilske industrije. Ce ob tej

¡p.
:;; SSi-SllSa
i
priložnosti ostanemo zgolj pri ribji živilski industriji, potem je treba povedati, da je komaj slabih 10 'It njene proizvodnje použilo (absorbiralo) notranje tržišče, ostalo količino pa je bilo treba spraviti na svetovni trg in ta način celo krepkeje podpreti v. družbenimi sredstvi (podobno kakor pri prodaji našega vina na mednarodnem trgu). l>ri malenkostni potrošnji na notranjem trgu nosi kajpada svoj delež tudi sama trgovina, ki je kaj izdatno navila maloprodajno ceno nad proizvodno cono, za 20 in :1D ter eelo še več odstotkov, kakor da b' šlo za izredno razkošno potrošilo blago! l*rav zastran vsega tega je tem halj razveseljivo, da so se naposled začelo tudi na tem področju obračati stvari na bolje. In pri lom je treba šteti združevanje manjših podjetij kot odločilni korak v tej smeri.
Analiza proizvodnih cen in pogojev kon/ervne industrije očitno pokaže, da je ta proizvodnja še posebno občutljiva v strukturi cen. Naštejmo med drugim lc; nekaj elementov: izredno draga embalaža, drage ;n težko nabavljive surovine, i/red no šibka podpora kmetijske proizvodnje itd. Kadar pa nastopajo težji pogoji, takrat so v svojih posled eah tem občulnejši, če je istovrstna proizvodna panog:1, razdrobljena na številna manjša podjetja, združitev v veliko podjetje šele ustvarja lažje pogoje, ndpir.\ možnosti večje in boljše gospodarnosti, ki mora polagoma začeti odločilnejo vplivat; n<> samo na nadaljnji razvoj proizvodnje, ampak tudi u:i strukturo pvovvodnc cene, t. j, na pocenitev,
združitev manjših podjetij in obratov govori torej ce!:'. vrsia važnih ekonomskih in drug'h razlogov. In tega so si bili delavski sveti, vodstva podjetij ter organi ljudske ohla-Mi v SVCSti. ko so sklepali o združitvi. '/. združitvijo podjetij bo poslej
možna specializacija proizvodnje po posameznih obratih, v onem ribe, v drugem juhe in zelenjava ter sadne in druge konzerve. Poslej bodo lahko ooenotili množico pločevinaste embalaže. ki je bila doslej tako škodljivo različna in neprimerno dražja. V kombinatu bodo šele lahko izvedli koncentracijo pločevinaste embalaže v enem samem obratu z lastno lito-grafi.io, ki bo skoraj začela o! rato-vati v »Irisu«. Embalažo, ki je v -živilski predelovalni industriji izredno važen element, so doslej izdelovali v treh obratih in Jo potem izven okraja drago litografirali. V kombinatu bo koncentrirana tudi komercialna služba, ki sta jo doslej »Argo« iti »Iris« vsak zase organizirala na našem notranjem trgu, medtem ko je za zunanji trg obstajalo celo posebno podjetje »Delamaris«. S koncentracijo se bo knjigovodska in administrativna služba prav iako morala znatno poceniti. Pri odkupu rib kot surovine je doslej vladala med tremi predelovalnimi podjetji konkurenca, zaradi česar je Cesto trpela celo kakovost surovin, so se podraževali prevozi itd. Pri odkupu so namreč odkupovale! čestokrat popuščali v zahtcaU po ustrezni kakovosti, da so si tako podjetja zagotovila potrebne surovine za obratovanje. Med mnoge izdatne pridobitve p;-, lahko štejemo tudi enotnost v investicijski politiki ter koncentraciji obratnih sredstev. Skratka, ko bodo poslej začeli izkoriščali vse prednosti, ki se odpirajo z združitvijo, bodo lahko v kombinatu postopoma dvigali proizvodnjo, zniževati lastno ceno ter še ob dobri komercialni službi mogli močneje uveljavljati na domačem trgu. U.ier so sedanje cene konzerv zlasti ribjih, povprečnemu potrošniku le previsoke,	ab
>» sl o v si vi i '.ta d rt a n « v vsako hišo S1 o v o n sk o g ¡5 Primerja
ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA ★ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA -.V ŽENA IN DOM >Y ZDRAVSTVO iN VZGOJA
Napotki za y p o r 8 ö o lonca na zvišan priiis:
Na Številna vprašanja naših bralcev srno zbrali najvažnejše napotke, kako je treba ravnati z loncem na zvišan pritisk. Ti podatki veljajo na splošno, upoštevati pa je treba še navodila tovarne, ki veljajo neposredno za lonec, katerega smo nabavil:.
PREDNOSTI LONCA NA ZVIŠAN PRITISK
Z njim zelo skrajšamo čas kuhanja živil, ki se dolgo ne zmehčajo (fižol, leča, ješprenj, vampi, pesa, goveje meso itd).
Iz dobro zaprtega lonca se ne iiri po kuhinji duh po živilu.
Ker je čas kuhanja kratek, se ohranijo vitamini in rudninske snovi v večji meri, kakor pa če je živilo izpostavljeno dolgotrajnemu kuhanju v navadnem loncu.
Pri kuhanju živil v loncu na pritisk dodajamo manj tekočine, ker ta ne hlapi, zato se tudi iz-luži manj hranljivih snovi.
Cc kuhamo s tem loncem, so naši jedilniki lahko bogatejši in raznovrstnejši, ker so živila v njem hitro kuhana in lahko upoštevamo tudi jedi, ki se sicer dolgo kuhajo.
KDAJ NE UPORABLJAMO LONCA NA ZVIŠAN PRITISK?
V njem se ne izplača kuhati živila, ki so tudi v navadnih posodah hitro skuhajo.
Prav tako v njem ne kuhamo jedi, ki jim je treba večkrat kaj dodajati. Vsakikrat moramo lonec odpreti, s tem pa znižujemo temperaturo, podaljšujemo čas kuhanja in zvišujemo stroške za ogrevanje.
Potrata jo kuhati prav majhno
količino živil v prevelikem loncu na zvišan pritisk.
TEHNIČNI NASVETI
Lonec smemo napolniti le do dve tretjini z živilom oziroma s tekočino. Gomoljaste in korena-ste zelenjave damo lahko nekoliko več (krompir, koleraba, korenje).
Jedi, ki se močno penijo, ku-hamo v odprtem loncu tako dolgo, da se pene ne delajo več in se ne bodo ponovile, čeprav lonec zapremo in ga naprej normalno ogrevamo. Peno lahko zamašijo ventile in pride do nesreče.
Preden lonec zapremo, se pre-pričajmo, če so ventili popolnoma čisti. Med kuho ne smemo lonca pustiti nenadzorovanega tako dolgo, dokler ne zmanjšamo dotoka toplote in dokler ne začne pritisk padati. Paziti moramo na signalni znak pri ventilu.
Pri jedeh, ki jim moramo med kuho dodati še določene sestavine, najprej z odpiranjem pritisk znižamo ali odpravimo, po dodatku pa ga moramo zopet doseči. To ponovno segrevanje zahteva prav tako vso pozornost.
Ko preteče predvideni čas kuhanja, lonec po predpisih ohladimo bodisi pod vodovodom v mrzli vodi, bodisi samo s tem, da ga odstavimo s kuhalnika. Pri tem se držimo navodil, ki jih daje tovarna za svoj izdelek.
Lonca ne odpirajmo prej, dokler pritisk ne pade, da nam para ne bruhne v obraz!
Ventil očistimo takoj, ko lonec izpraznimo in ne čakajmo, da bi so jed ob ventilu in na njem po-
VMftOkO-iciMO- nosim
Sodobno gospodinjstvo, štev. 11—12
Izšla Je zadnja številka petega letnika »Sodobnega gospodinjstva-. V teli petih letih si je pridobila revija širok krog bralcev v mestih, Indu-strijskh središčih in vaseh. Saj Je na svojih straneh prinašala vedno najrazličnejše prispevke z različnih področij gospodarskega dela. Kljub temu, da Je revija strokovnega značaja. so jo vzljubile zlasti gospodinje, ker jim je postala dober pomočnik pri urejanju lastnega gospodinjstva, bodisi z nasvet- za racionalizacijo go-spoil ni-klh del. za prenašanje težjih in /.imudnc.i-.ih del na stanovanjsko skup.uv. ali pa z nasveti za lepšo ureditev doma.
Letoinja dvojna novoletna številka ne :■ •' i s \, i pe.-l rasti za prejšnjimi Številkami. Uvodoma prinaša kratko poroči z II. nacionalnega kongresa za zaifilto otroka. Sledi mu
/.:»«.m. •• <".:.!« ' o sanippo.- trc/.bi v ttgovitl 11 •• , 1' .■ m • <. :ir.h obratih. Zavu i /:i |>:i- . .evanje ro: podinjstva v Oi'.u r ' ■ ¡i V : ru .a trgovske nameščence. Vse, ki delujejo v stanovanjskih skupnostih, bo zanimal članek o kritičnih pripombah k ureditvi mehaniziranih praln e. Napotki za uporabo lonca na zvišan pritisk bodo dobrodoSU gospodinjam, ki kuhajo v takem loncu.

Ir.
um
dre
•kaj za tist\ ki imajo rade ;e;ic kroje in temno barro: ilna obiska 2
r. ; v;m.-i:
pasom
Rubrika, namenjena ureditvi stanovanja prinaša načrte in fotografije stanovanj, ki Jih gradi Zavod za stanovanjsko izgradnjo OI.O Ljubljana. Tu najdemo tudi čedne knjižne police, kombinirane z zaprtimi omaricami, za dnevne sobe.
V	tej številki najdemo tudi nadaljevanje članka o kvarih, ki lahko nastanejo na perilu.
V	času priprav za praznovanje novega leta, bo marsikatera gospodinja našla v reviji nasvet, kako naj okra-si dom in kaj sama naredi za darilo otroku Tudi z recepti za praznične novoletne jedilnike bodo bralke zadovoljne, ker bodo med veliko Izbiro gotovo našle kaj za svojo družino In goste,
Zelo tehten Je prispevek o jutranjem zajtrku pri nas in članek o na pol pripravljeni hrani, ki bi lahko v precejšnji meri razbremenila zlasti zaposlene žene, če bi naša živilska industrija m trgovina pokazala za to več zanimanja.
Tudi ta številka prinaša navodila za pletenje in odgovore na vprašanja bralcev.
Po poklicu sem učitelj, a izhajam iz boljše družine in sem obetal mnogo več. Moji starši in sorodniki so zelo veliko dali na ta več in zato so si prizadevali, da bi ga dosegel.
Ko sem bil še čisto majhen, so po vsej sili hoteli napraviti i/, mene učenjaka. Pri štirih letih so me naučili abecedo, čilania in pisanja. Naučili so me seštevanja in odštevanja do števila dvajset. Znal sem celo vrsto pesmic. Pomalem sem že igral na klavir. Sploh, bil sem pravo čudo, pravi genij, ki je — kakor že rečeno — mnogo obetal. Ljudje iz soseščine so me občudovali. Starši in sorodniki so uživali nad menoj. Le jaz sem so dolgočasil . .. Potem so me poslali v šolo. V prvem razredu sem še nosil zastavo. V drugem ie pričela moja učenost popuščati in popuščala je vedno bolj in bolj. Nad menoj so bili razočarani. Nazadnje so spoznali, da nisem nikak genij. Spo/nali so, da sem navaden smrkavec, pobalin drugega razreda. Fan talin, ki bi rad iz blata hiše zidal, ki bi se rad razbojnike in Indijance igral. Ivi bi rad piščali rezal, ki bi
sušila. 2e m ;hen del posušene hrane n;. v« :i ..u k > r iv/.roč . da ta ne deluje p:..v.¡no.
Sčasoma postane tesnilna guma na pokrovu kriik... '< - k; mio tako dolgo, da ne 11 --ni več temveč jo čimprej zamenjajmo! Prav tako zamenjaj mo tu . v< jih imamo na sumu. d.i n. ■■> vi v redu!
(I'o »-Sodobnem gospodinjstvu )
g MI.KfN.V JIMA S KUOiUrllMI M
=	60 dkg krompirja. ' ■ litra vmlr,
=	sol. t liter mleka, /«len pctcršilj.
S	2 žlici kisle smetane.
=	Opran, olupljen kiomp r i
E	Sem o na kose. mu prilijemo vodo
S	In ga skuhamo. Kuhan« :a -.::•>■
e	mo, osohmo, mu prllliemo mleko,
=	prevremo. dodamo s«- sesekljan
=	zelen pctcršilj m kislo smetano.
GOVr.1I ZltEZKI
I	V GOBOVI OMAKI
=	5 rezin govejega stegna, sol, .">
g	strokov česna, poper, 2 žlici gor-
^	flce, 2—3 žlice olja. malo vode,
=	'/• gob (sivk), 1 (II kisle smetane,
=	žlica moke. zelen pctcršilj.
=	Rezine govejega stegna potok' -
g	mo, jih obdrgnemo s soljo, se.
=	ljanim česnom, poprom in aorči-
=	co. Olje segrejemo In zložimo
S	vanj pripravljene zrezke. Uusann
=	Jih 1 uro. Vmes prillvarno malo
5	vode, da se enakomerno duše.
E	Nato dodamo na kocke narezan«-
=	gobe, prilijemo zajemalko vode
=	In dušimo še 10 minut. Dodamo
S	smetano, v katero smo v m v ali
=	moko, prevremo in nazadnje p;->-
E	t resorno še s sesekljanim zelen.m
=	peteršiljem.
|	JAROI.CNA SOI.ATA S SKUTO E	5 jabolk, 3 žlice sesekljanih ore-5	hov, sok ene limone, 1 smeta-g	ne, 30 dkg skute, 2 kozarca sad-g	nega mošta, sladkorja po okusu. 3	Olupljcnim in na koščke zrezali	nlm Jabolkom dodamo sesekljane s	orehe, limonin sok. smetano, preji	tlačeno skuto, sadni mošt. vse do-=	bro premešamo in ohladimo po =	okusu.
Morda šc niste vedele .. .
o da Je treba gumbe na otroška oblačila dobro prištti. Da vam bo uspelo, podrgnlte sukanec, s katerim šivate, z voskom.
c da si boste olajšale iskanje gumbov. ki jih trenutno ne rabite In jih imate v kaki škatli, če boste enake ali sorodne gumbe nanizale na sukanec m zavezale, ali pa jih nanizajte na varnostno zaponko.
o da vezalkam na čevljih, ki so izgubile kovinsko kapico, napravite novo z lakom za nohte.
o tla otroci laže Jemljejo ribje ali riclnusovo olje, če jim damo prej in potem zgristi košček pomarančne lupine.
o da neprijetni vonj po ribah odstranimo z rok ali s posode, če jo drgnemo z usedlino prave kave.
o da vam navadna pisarniška sponka za papir lahko posluži za odpiranje in zapiranje patentnega zapirača, ki se mu je odtrgal vrh.
p da česen odlično pomaga telesu pri pravilni razdelitvi snovi, ker vpliva na sluznico želodca in črevesja. Česen prav tako vzbuja apetlt in pomaga pil visokem pritisku, sklerozi, bronhialnem katarju in astmatičnih težavah. Otrokom pomaga proti glistam.
i*
wrà ;
z/m i itü
mßi ^ ¡*

M •
Y vw,'^ y,
-. n . .

Karire '■> blago za naša : ' r:	;;¡ mnjhr.c. Večje dekletce v
C;.t>n: ir:i i hin . v. •• — > -u	,n. i o.\-.i<»i:W/m in
manšetami. r.cklica r spoti ¡i j: m ti	pa na'tñcno krilca in ohlapen,
ma. i .	■ ' . •■ ¡ira r>> ti rriiv
nalt).rix. ! ¡r !:■•■ .....: ••■<.•:	!'■:,• «• •tikoni it maašeta-m.
To jc tudi nekaj dou-'.¿:U'¡:tn\ kako />;•«• a'« : i ¡>ono¿i :io karirasta obleko.
KOTIČEK ZA	STARS E
taka
Mati: Resnično se več ne znajdem: kakšno obleko bi ti pravzaprav potrebovala? Tako nemogoča si v vsaki, da nisi ničemur podobna.

Maii: VcS, kaj ti bom povedala'.' Lahko bi imela malce lepšo držo. Sicer pa pridi sem, bova pogledali modne časopise, mogoče naj-deva zate kaj primernega.
Otrokom v puberteti nikar preveč ne ponavljajte, kako so smešni ai nerodni, kajti že tako jih same mori ta občutek, da »o zmeden i, in potrebujejo bolj rašo pomoč kot grajo.
Marta Grom:
rad... ki bi rad vse to, kar delajo drugi otroci njegove starosti.
Potem sem vstopil v tretji razred. Z dečki sem se prepiral, z deklicami sem se lasal. O moji izredni darovitosti ni bilo več — ne duha ne sluha. Bil sem zelo razburljiv in živčen. Domov sem nerad hodil, ker so me vedno oštevali. Tudi v šoli so se norčevali iz mene in moje »učenosti«. A jaz sem hotel prijatelja, ki se ne bi norčeval iz mene.
Dolgo sem iskal in izbiral. Nazadnje sem izbral zloglasnega falota Tineta. Bil je divjak, razbojnik — kot so trdili — in vrhu tega najslabši učenec. Vendar tak . jc bil le na cesti, v Soli, pred drugimi ljudmi, Z menoj je bil dober, prijazen . .
Nekoč sem ga vprašal: Tinče! Zakaj si z drugimi tako divji? Saj v resnici nisi tak .. .
Tinče se je grenko zasmejal, frcnil kamen pred seboj in od-
govoril:
»Veš! To je tako ... Moja mati je slaba, a oče je še slabši ... a jaz sem hotel biti dober. Ti mi boš verjel. Drugi niso hoteli. — Jabolko ne pade daleč od drevesa — so vpili. Kjerkoli je kaj zmanjkalo, so me obsodili. Za vsako razbito šipo sem bil jaz kriv. Ce je pes zadavil petelina, so ? prstom kazali za menoj. Glejte! Ta je kriv, ta ga je naščuval . . , Potem sem jokal... Nazadnje sem pobral kamen in ga zagnal v prvo okno... Naščuval sem psa in . ..«
Tistega dne me je oče pričakal s palico, mati z objokanimi očmi!
Nesrečni otrok! sta zaklicala. Z največjim pokvarjencem se sestajaš . .
Prvič je po meni padla palica.
■Saj ni hudoben ...« sem skušal ugovarjati. Saj je dober fant. ., saj ,,
Kaj? Dober? me jc prekinil oče. .Tak paglavec! Strah
vse soseščine! Sramoti) na^t vasi!...«
Potem sem v drugo zaslišal besede:
»Jabolko ne pade daleč od drevesa...«
Kmalu so uredili vse potrebno. Od Tinčeta so me aa vedno ločili. Poslali so ga > poboljševalni zavod. Nihče ni temu nasprotoval Vsi so ss oddahnili. L/.' jaz «;em žaloval za njim. Morda je potočila solzo njegova mati. Saj Tinče jo je imel rad... Nekoč sem jo videl opito. Čudno se je smejala. Oči so se ji svetile in pila je iz steklenice. Tako čudna, grda je bila, da bi najrajt pljunil vanjo. A Tinče me je potegnil na stran in rekel:
' Ne smeš biti hud na mojo mamo... veš ,.. bila je žalostna .,. hudo žalostna ... tn tako se je pričelo ... tako ... sama mi je povedala ...«
Ko so Tinčeta odpeljali, sem se vsake njegove besede sponi; ni si, vsakega njegovega pogleda... In takrat sem prvič začutit — spoznal krivico. In z 'o. samo .'. a t o sem postal znkrknjen in surov. A moji roditelji, sorodniki :n vsi va-SSani so bili prepričani, da me .ie zastrupil Tinče ...
ZAPISEK OB ROBU — TODA VAŽEN
Vprašanje, kakšen je odnos našega delovnega Človeka do dela. je kaj pogosto predmet, našli) vsakdanjik razprav. Ker ga povezujemo z željami po nenehni rasti naše delovne storilnosti, ker ga skladno s tem postavljamo na eno najvidnejših mest v procesu nenehnega dviganja življenjske ravni našega delovnega človeka.
Pravilen odnos do dela je pravzaprav eno bistvenejših načel iz poglavja socialistične etike sodobnega človeka.	,
A pustimo takšna dela, za katera nas naši delovni kolektivi materialno nagrajujejo, ob strani. Beseda naj steče o funkcijah v našem družbenem življenju v ožjem smislu besede. In o odnosu njihovih nosilcev do funkcij.
* * *
Srečam mladega prijatelja in vprašam:
»Kam?«
»Na sejo, prekleto, in ob sedmih še na drugo,« pojasnjuje nejevoljno. Potem izgine v sejno sobo.
Ob sedmih se postavi izmenjata.
POMORSTVO ŠTEV 12 — 1958
Slovenskemu Primorju sta posvečena članka: »Odprta je še ena pot na morje«, Inž. Miloš Gnus: »Konstrukcija severne obale v Kopru« (s skico) ter poročilo v prometu koprske luke v septembru oziroma v tretjem tromesečju preteklega leta.
Mimo več strokovnih člankov in poročil ter dveh razglabljanj o vzgoji pomorščakov so zanimivo poučni Problemi v svetovnem pomorstvu ter inisli kap. O. Fija o pomorsldh muzejih. Literarni del zajema nekaj pesmi, krajšo črtico iz lcapitanovega dnevnika in odlomek iz romana Anne Seghers »Upor ribičev na Sv. Barbari«. Uvodni članek je posvečen 13-letnici »Pomorstva«. Številki sta priložena Vestnik združenja pomorskega brodarstva ter Bilten pomorstva, ob zaključku pa še pregled gibanja tujih ladij skozi naše luke v avgustu 1958. Tudi ta številka je bogato ilustrirana. Naslovna stran prikazuje v barvah reško pristanišče z m/1 Jugoslavijo.	-nm-
P/l »BIHAČ« je 5. januarja od-plula iz Kuwaita za Sredozemlje.
P/l »DUBROVNIK« je 19. decem-br a priplula v Kuwait, kjer razklada tovor. Iz Kuwaita odpluje 12. januarja. M/l »GORENJSKA« je 2. januar-bra priplula v Kuwait, kjer razklada tovor. P/l »GORICA« je 2. januarja priplula v Sibenik, kjer manipulira s tovorom. P/l »LJUBLJANA« je 6. januarja priplula iz Dubrovnika v No-vorosijsk. M/l »MARTIN KRPAN« je 5. januarja priplula iz Ploč v Aleksandrijo (Egipt), kjer razklada pripeljani tovor. P/l »NERETVA« je 6. januarja priplula v Emden, kjer manipulira s tovorom. P/l »POHORJE« je na poti v Buenos Aires, kamor prispe IG. januarja. P/l »ROG« je 2. januarja priplula v Solun, kjer razklada in naklada tovor. P/l »ZELENGORA« je 5. januarja priplula iz Bahtimoreja )v Mobile, kjer natovarja blago za Jugoslavijo.
KOLIKO STANEJO BOLEZNI?
Neka nemška revija pravi naslednje: »3353 bolnišnic s 30.000 zdravniki in skoraj 100,000 strežniškega osebja In medicinskih tehniških pomožnih moči je danes v Zvezni republiki. Negujejo 530.000 bolnikov. Manjka pa že 180 tisoč postelj, katerih vsaka stane okrog 22.000 DM. To je dosti denarja? Ali veste, da stane medkonti-nentalna raketa 20 milijonov DM? Štiri milijarde DM — zanje lahko kupimo 200 raket ali zgradimo nove bolnišnice za 180 tisoč bolnikov.«
KITI V JADRANU Tudi v naše morje zanese te velikane. Tolikšnih kot Jih premore antarktično vodovje sicer ne, do žest metrov dolgi, predvsem samci, pa nas od časa do časa obiščejo. V preteklem mesecu so orali po Zadarskem prelivu. Nekaj nad dvajset jih jo bilo. Opazili ko Jih ribiči. V treh skupinah so se živali preganjale po morju in prhale vodo nad pet metrov visoko, priprav za kltolov naši ribiči ne premorejo, zato so Jih. samo opazovali in Jim nekaj časa sledili. Priplavali so od severozahoda iwr so v nasprotni smeri izginili.
Novi obrazi izpraznijo pepelnike, nov dnevni red. Prijatelj pa spet sedi za isto mizo.
Danes ob petih in sedmih, pojutrišnjem ob štirih, v četrtek že dopoldan med delovnim časom in še enkrat popoldne.
Slo in slo je takšnih fantov, mož in žena med nami, ki listajo vabila in se nervozno ozirajo po urinih kazalcih. Vse zaradi funkcij. Političnih, upravnih, prosvetnih, športnih in drugih.
Bilo je pred letom dni.
Na občinski konferenci Zveze komunistov so stotim delegatom prebrali organizacijsko poročilo o delu komunistov v preteklem letu. Med ducat tabel je pravilno sodila tudi tista, sicer nenavadna, ki je poslušalce seznanjala s še bolj nenavadno obremenitvijo posameznikov s funkcijami.
Dvorana je nema, ko čitajo:
»Dva tovariša opravljata poleg rednega dela sedem funkcij. Trinajst jih dela na petih krajih. Toliko tovarišev se po rednem dnevnem delu vbada s štirimi funkcijami.«
Ilipoma si imajo delegati marsikaj povedati. Kdo dvomi v to, da se ves šepet, ki za trenutek preplavi dvorano, nanaša na resno besedo o skrajni cepitvi delovne pripravljenosti in sposobnosti naših najboljših tovarišev?
o * •
Delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje danes pri nas živita, zavestno ju širimo in poglabljamo na vsa področja našega življenja in dela.
Povsem naravno je, da postaja skladno z razvojem tega socialističnega procesa tudi vloga upravljavca bolj in bolj pomembna. In njegovo delo je sila odgovorno, zakaj skupnost pričakuje in terja od njega preudarna in trezna početja, ki naj vodijo k napredku.
Podobne zahteve stavljamo danes tudi vodilnim organom pestrega_ in izredno razgibanega društvenega življenja prj nas. Zato, da bi bilo življenje našega delovnega človeka iz dneva v dan bogatejše, da bi se lcle-nil in plemenitil njegov odnos do sočloveka in skupnosti, da bi se bogatila njegova duševna obzorja.
A osrednje vprašanje pri vsem tem ostaja eno: Kdo bodi nosilec številnih funkcij? Priznajmo. Mnogo časa smo že potratili s podobnimi razmišljanji in prenekaterikrat so se na ta račun že ježili lasje.
Pravimo, da ni primernih ljudi, novih talentiranih obrazov, ki bi s svojo ustvarjalnostjo in duhom novega časa z vso odgovornostjo zgrabili za delo. Zato pa potem prepričujemo »stare« funkcionarje, da bi vendarle širokogrudno sprejeli še peto, šesto funkcijo.
No, oni jo sprejmejo, kajpada, prav tako širokogrudno. Funkcija je pač funkcija in človek lahko postane prav zaradi nje v svoji okolici sila popularen, ugleden. Pa je koristnejše, da se vprašamo, če je morda resnično kos delu, ki se ga je bil obvezal opraviti s sprejetjem funkcije. Odgovor Je v mnogih primerih jasen In očiten. Od tod pa spanje pravičnega, v čigar snu se zgubljajo in sanjarijo številna društva, sveti in drugi. Mi pa pravimo, da ni konkretnih dejanj, rezultatov.
Ponekod jih res nI. In to zaradi naše konzervativnosti. Ker smo v svoji okoreli miselnosti začeli verovati v zlaganost, da so le grruplce posameznikov sposobne dajati našemu javnemu življenju barvo, ton, ritem.
A na ljudi smo pozabili.
So sredstva, ki lahko odločno pripomorejo k ozdravljenju ran v politiki našega kadrovanja.
Zavrzlmo trhlo zaverovanost v uni-
verzalnost posameznikov, dajmo množici, da delajo določena dela v njej tisti, ki jih umejo opraviti, in ne za-postavljajmo pri tem mladih ljudi, mladih po idejah in ognju, po delovnih metodah, mladih v dojemanju najglobljih nians sistema, ki je na zmagoslavnem pohodu, socializma.
Funkcija. To je odnos in hkrati obveznost do dela, ki .smo ga prevzeli na svoja ramena. Človekove ustvarjalnosti pa se ne da cepiti na kopico krajev in del, zakaj potem ga duševno in telesno morimo.
Zato ijomlajujmo svoje nazore o kadrovanju, obvežimo se, da bomo storili to, kar zmoremo storiti, ker nas je dovolj, da bomo ob smotrni razporeditvi dela kos vsem nalogam, ki stoje pred nami.
Treba pa bo bolj pogumno in predvsem z večjim zaupanjem podati roke mlajšim silam, kajti konec koncev čas ubira pot naprej, mlada generacija pa se je v preteklih letih že najavila z velikimi in za družbo koristnimi deli.
A, MIIlLAVClC
Da je pomol v starem koprskem pristanišču res potreben popravila, najbolje priča gornja slika: pri razkladanju ladje morajo kamioni do osi stati v morski vodi, ki je ob visoki plimi preplavila ploščad na.
pomolu.
Koprčani smo bili veseli, ko so lani v razmeroma kratkem času dokončali popravila na razpadajočem pomolu v starem potniškem pristanišču. Iz vode je zrasel skoraj nov pomol, trden in soliden kot le kaj.
Vendar pa dela na njem niso bila popolnoma dokončana, ker je prej bojda zmanjkalo sredstev. Ploščad je ostala razkopana, nedodelana, slej ko prej preplav-ljana ob vsaki višji plimi, posebno ob južnem vremenu. Obljubili so sicer, da se bodo do konca leta morda še našla kje kaka sredstva, ko bodo tedaj postrgane vse kožice in lonci, vendar to ni uspelo.
Naprosili bomo zato pristojne, ki imajo v rokah škarje in platno (na Reki), da že takoj v začetku leta predvidijo potrebna sredstva tudi za popravilo oziroma dokončanje tega objekta, tako da bo po možnosti vsekakor popolnoma urejen do prihodnje turistične sezone, ko se bo vsekakor povečal
POTUJOČI PROD
Skozi Doverski preliv med Francijo in Anglijo je morski tok izredno močan ter sega globoko, zato se predvsem na nekaterih mestih morsko dno in njegova globina venomer spreminjata, kar ni brez nevarnosti za plovbo. Britanska pomorska služba zato tudi redno izdaja karte in grafikone ter jih stavlja na razpolago vsem ladjam, ki plovejo skozi preliv. Kljub temu se je v prvih dneh letošnje jeseni primerilo, da je nepričakovano nasedla potniška ladja RANGTIKI. Nasedla je na potujočo podmorsko peščeno sipino, ki jo premika ter veča ali manjša morski tok v zvezi z bibavico. Na mestu nezgode se je morsko dno v teku zadnjih deset let dvignilo za polnih 12 m ali za več ko tri milimetre na dan.
predvsem potniški promet, pa tudi manjše tovorne ladje v domačem prometu bodo še vedno pristajale le v starem pristanišču.
Ko že naprošamo investitorja — Upravo pomorske oblasti severnega Jadrana z Reke — naj kar se da pohiti in čimprej dokonča popravilo pomola, pa moramo pri tem opozoriti predvsem tudi domača podjetja, da uredijo na pomolu svoje po načrtu predvidene priključke: Okrajni vodo-
vod vodovodno napeljavo, Istra Benz naftne dovode in Elektro-Koper električno napeljavo. To je treba urediti, da ne bo potem, ko bodo na razpolago potrebna sredstva za dokončanje del, nastal zastoj zaradi neizpolnjenih prevzetih obveznosti. Bila bi namreč velika škoda, če ne bi pomola uredili, kot predvidevajo načrti, sodobno in z vsemi potrebnimi priključki za naglo pre-skrbovanje in odpremljanje ladij.
rb
V Sloveniji imamo precej razvito usnjarsko industrijo, industrijo obutve in industrijo usnjene galanterije. Dragocena surovina za to industrijo so med drugim tudi svinjske kože, ki so — predelane v naših tovarnah usnja — zelo iskano blago na inozemskem tržišču.
Prav zaradi potreb te industrije se je v večini slovenskih okrajev že zdavnaj uveljavila navada odiranja oziroma guljenja svinjskih kož, ki prinašajo živinorejcem obenem znatne gospodarske koristi. Sedaj oderejo v Sloveniji že okrog 65 % vseh zaklanih prašičev, v ostalih republikah pa le 5 do 25°/o. Če upoštevamo, da mora naša usnjarska industrija uvažati svinjske kože, da bi lahko nemoteno delala za domače potrebe in za izvoz, predstavlja to ogromno gospodarsko škodo, saj imamo dovolj surovin doma, razen tega pa moramo odvajati dragocene devize.
ZA NAŠE KMETOVALCE DOBER NASVET
Uspešnemu razvoju kmetijskih kultur so zelo nevarni škodljivci, ki polagoma In neopazno uničujejo kmetijske pridelke. Gre za tiste škodljivce, ki rovarijo pod zemeljsko skorjo, kot na primer: bramor aH grilotalpa, razni žicarji (drotarjl), soviee, ogor-člce, rllčkarji, grlzllce, molji, polži in najrazličnejše mušice. In ker Je znano, da ni rastline, katere koreninski sistem ni ogrožen od teh zahrbtnih Škodljivcev, je potrebno sprejeti težko borbo z njimi, ki pa vsekakor ne sme bit' na stopnji primitlvizma. Na primer: postavljanje strupenih vab (to Je še vedno zelo razširjena oblika borbe proti škodljivcem) je uspešno le na manjših površinah m njihovo delovanje je kratkotrajno. Boljše je dosledno kolobarjenje, saj je praksa pokazala, da uspešno zatira roje škodljivcev. Uporaba DDT In I-ICII sredstev je tudi priporočljiva, le žal, da puščajo na gomoljnicah
neprijeten duh po plesnobl. gato je boljši geolin, še boljše pa dejansko univerzalno sredstvo za zatiranje škodljivcev v zemlji: aldrin.
Aldrin izdelujeta naši tovarni Plnus v Račah pri Mariboru in Hromos v Zagrebu. Njegova cena je enaka ceni llndansklh sredstev. Prodajajo ga kot prašivo ali kot emulzijo, podobno llndanovemu olju. Je nekoliko močnejši od lindana, deluje kontaktno, razkraja dihalne organe in če je zakopan v zemlji, Ima enoletni učinek. Kdor ga uporablja, naj bo previden, ker škoduje zdravju In je za čebele strupen. Njegova dobra stran je, da ga lahko mešamo z umetnimi gnojili, ne da bi jim škodoval, niti ne da bi pri tem izgubil svojo moč, prav tako pa ga brez škode lahko mešamo s sredstvi, s katerimi zatiramo rastlinske bolezni.
Aldrln uporabljamo tako, da ga zmešamo z umetnimi gnojili, in sicer
NAŠIM KMETOVALCEM V PREMISLEK
Iz Makedonije poročajo, da bodo samo kmetijske zadruge v dževdželskem okraju pridelale in poslale na trg že od 25. maja do 5. junija letos 200 ton zgodnjega paradižnika. V naslednjih desetih dnevih bodo dale na trg še nadaljnjih 450 ton, od 15. do 25. junija pa še 900 ton paradižnika.
Deset dni pozneje bodo potrgali še 1.600 ton, v zadnjem pobiranju pa 5000 ton zgodnjega paradižnika. Skupaj bodo torej do 15. julija, ko začne paradižnik dozorevati v drugih predelih države, dale samo kmetijske zadruge tega makedonskega okraja na trg 8150 ton zgodnjega paradižnika!
80 do 160 kg na ha, kar je odvisno od vrste tal in intenzitete napada škodljivcev. Najbolje je, če potresemo aldrin In gnojila pred setvijo, nato pa zemljo pobranamo, da pride aldrin 10 cm globoko. Ce gnojenje nI potrebno, aldrln enakomerno potrosimo, na manjših površinah pa ga lahko mešamo s peskom ali s prstjo. To je važno zaradi tega, ker na škodljivce najučinkoviteje delujejo strupeni hlapi, ki jih razvije prašivo v zemlji. Poskusi so pokazali, da že 24 ur po zakopanju aldrina poginejo bramorjl, pa tudi drugi podzemeljski škodljivci.
To zaščitno sredstvo lahko z uspehom uporabljamo tudi pri zapraše-vanju semenskega blaga. Priporočljivo jc za razkužltev toplih gred in za razkužitev sadik, o katerih sumimo, da so jih okužili črvi.
V obmorskem predelu našega okraja je aldrin uspešno napovedal borbo jagodnemu rilčkarju. Njegova vsestranska uporaba pa bo na Postojnskem zatrla škodo, ki Jo povzročajo ogrel na krompirju in na pašnikih, istočasno pa bo vplivala na povečanje hektarskih donosov. Pričakovati je, da bo uporaba aldrina v sadnih In gozdnih drevesnicah obvezna In da bodo v novih nasadih koščičastega sadnega drevja začeli v. njegovim uporabljanjem dosledno zatirati ko-renlnarja In sadno muho.
Ker so dosedanje izkušnje za zatiranje škodljivcev v zemlji z uporabo aldrina rodile bogate uspehe, bi bilo potrebno, da bi naše kmetijske zadruge in poslovne zveze razmislile o takojšnji naročitvi tega univerzalnega sredstva ter kmetovalce poučila o njegovi uporabi.
Inž. Angelina Gaberc
V koprskem okraju smo glede odiranja svinjskih kož na zadnjem mestu v Sloveniji. Od približno 22.000 prašičev, kolikor jih vzredijo letno naši prašičerejd, oderejo le okrog 3000 kož. Ako upoštevamo, d-a tehta koža zrelega prašiča od 12 do 15 kg in da podjetje Koteks plačuje za kg surove svinjske kože 200 dinarjev, imajo naši prašičerejd letno samo pri kožah nad 50 milijonov dinarjev zgube. Najslabše je v obalnem področju, kjer je Koteks odkupil lani le 250 svinjskih kož in to največ v Gabrovici, Dekanih, Plavjah in Škofijah. V gornjem področju okraja pa se odiranje iz leta v leto vse bolj širi, ker so prašičerejd uvideli ne samo gospodarsko korist neposredno od prodane kože, temveč so se naučili pri tem na bolj sodobno in higiensko shranjevanje mesnin, ki so se jim po starem načinu klanja, predelave in sušenja mnogokrat pokvarile, tako da so imeli od vzreje p-rašiča prav malo.
Poudariti pa moramo, da so kože prašičev v "našem okraju, vsaj tako so ugotovili strokovnjaki tovarn usnja in Koteksa, najbolj kvalitetna surovina. Seveda mora biti guljenje pravilno in strokovno, mesarji morajo biti temu delu vešči, zato organizira Koteks vsako leto tečaje za mesarje oziroma klavce. Dogovorjeno je bilo, da bodo prišli konec decembra v večje vasi in zaselke obalnega področja poklicni mesarji, ki bodo ne samo odirali kože, temveč bodo tudi pokazali, kako se pravilno predela in shrani tako slanina kakor ostalo svinjska meso. Važno je, da se ljudje na podeželju otresejo zastarelih navad in pojmovanj pri zakolu prašičev, zlasti pri predelavi in shranjevanju mesnin. Tudi že sami uvidevajo, kolikšno Škodo si napravijo s tem, da ne morejo prodati pršutov, slanine in klobas, ker so pokvarjene in žaltave, razen tega je žaltavo meso škodljivo njihovemu zdravju, ker povzroča.bolezni žolča, jeter, katarje in druge nevšečnosti. Razen tega pa svinjska koža nima skoraj nobene hranljive vrednosti
R. Z.
Člani Socialistične zveze! Berite in širite »SLOVENSKI JADRAN«!
¡SOME KEMIJE
nova obzokja. št. 9—10
17. vsebine:
Sralljan Rozman: Dijakinja Marija Godnik. Roman ltratuž: Samotar, on.ie. ,t:\ro Dolar: Miško Kranjec petde-sctletnlk: Jane/ Ovsce: l'ivmi: ltnži-dar Ilorko: Pesmi v prozi; Slavko j ur: i.- zbirke Dobre -ice- . h ran ko Rudolf: Spomin na Koeoja v Pod-bevškovi družbi; Dane Lokar; Grenka sedmina: J. <"■.: N'letzsohejeva podoba: Jane/ Gradišnik: Kaj so dogaja z na-'.¡m i «vikom: I rance lorsinerii: Pesmi: Eitibert Benedctlč: Monoto-nija; Božidar Borko: Ho-.-i- Martin du Gard: Jane/ Gradišnik: Nekaj o današnji nemški liriki: l.eopold Suhodolčan: Avgustovska romanca France Onlf: Luči na obali: Sergej Vrlšer: Kronika likovnih > ostovaiu v Mariboru; H. 1!.: Ob -Primeru dr Laurenta : J. G. Iwaskiewlczev »Vzpon : i:. K.: Dr Kail Renner o Slovencih: Marica Skerjancc: Pesni: Herbert Griln: Konec tlhei:a. di.-.t-IJlvcga življenja: 1". lt.: Nova liteia-tura v Izraelu; l>r. 1 man 1'eril: Misli ob poročilu o Cerničevem Slov. n-skem zdravstvenem besednjaku Oskar Hudalos: Na rob piKlobe Marka Lamuta; J. O.: Umetnostni koledar
Knjižne novo-.ll: Ivan Mi-.lček V.o-Skovi izbrani spisi. Branko Rudolf Roman I/, povojnih dni
svet ob muki. št. 1—2
lz vsebine:
Dr. Rratko Kreft: Ljutomet ki tabor 9. avgusta UM, I'ranjo Bali Ob pncui slovenskem taboru: nogo Tep-|yi Ob 9-0-letnlci prvega slovenskega
tabora v Ljutomeru; Manko Golar:
Pesmi: Jolo Ktičar: Slovenski UbOI Božidar Raič — budltcll prekimn skih Slovencev: Andrej 1'Jčlč: Ante Tr-stenjak — slikar Prleklje: Ivan Kred: Klicu Partije -<■ Je oi!.---alo tudi Pomur'o: Marica Sknrjanr: Pesmi: nranko Rudolf: Sodnikova smrt: Dr. inž. Vladimir Slrblngcr: O Muri in njenih vodnih silah; Joži» Tcrnar: Prekmurska razglednica; Va-nek Šiftar: Razdrobljeni '. kni.-:i' - i::h remljišč; Prekmurci v Ljubljani; Slavko Jug: Pesmi. Miško Kranjer: Hiia s kanarčki: Elvira Cvetko: Pesmi; Inž. Koloman rljlll Prispevek k zgodovini pomurske naftne industrije: Branko Rudolf: iv-tni: It inkn Marlnkovlf: Anrel: Iva Miki: Ar!.. ■>-loška Izkopavanja v Dolgi vasi; rr. Sebjanflč: Prekmunana v Brat- '.avl; Vlasla Koren: Pokrajinski mUM] la Pomurje. Zapiski — ocene — poročila: l)r. Bralko Kreft: Govor na literarnem večeru DSK v Ljutomeru;
POROČILO PRIPRAVLJAL-NEGA ODBORA ZA PROSLAVO NOVOLETNE JELKE V OBČINI KOPER V sklad za varstvo otrok pri ObLO Koper je bilo do 31. decembra 1958 vplačanih za obdarovanje otrok ob novoletni ielki 205.900 dinarjev, pričakovati pa je, da bodo v teh dneh prispevala v ta namen fe nekatera podjetja koprske občine, tako d;i bo končna vsota dosegla okroR 400.000 dinarjev. Razen teRa pa so nekatera podjetja in ustanove prevzele patronat nad nekaterimi šolami v občini in neposra ino obdarovale šolsko mladino v skupni vrednosti okrog 150 t:.<>-'-dinarjev. Posebno pohvalo pa zaslužijo pionirji II. osemletke v Kopru, ki .so obdarovali učence sole v Hrastovljah s 30 kosi oblek, 10 pari čevljev ter 30 knjigami.
I rane Zadraver: Mace ni nad dolino Miška Kranjca): Oto Norflf: Referai na slavnostni seji KI'A m PS K; Stefan Balažlč: V spomin 1. pomurske-mu študentskemu festivalu. Itoio Kerl: Tri vzpodbudne knjižice o videmski občini: l'ratic Zadr.ivec: I*«--mi Valentina Vodnika: Nlklca Itrn-ment Studijska knjižnica v Mur-k. Soboti.
sodobna i»ot.\. št. G—7
Iz vsebine:
Veljko Vlahovlf: Pojem in bistvo proleta kr a iiilernai-lonalizma. M r-ko Zupančič: Razmišljanja o amaterizmu in založni-'.'.v«, Probk-ml našo filozofske misli, Nal"i-.e pri ¡zobr. e-vanju odra lih. ItoU \rih: Nji .;..%..
Jesen: cirii Zlobec: Milko Kranjec petdc otletnlk. t »ril Zlobec: pi-.nii. Ivan Regent: Iz m a	i, ., Dr.
I rance Bučar: Naa-mnin.i in komunalne usluge I ranei-k Holianee: Knj c.i In i- totska v.- ;..Ja, Viclor Muko: Spomin na noč. Tone Pavček: pesmi. Vinko TrinKaus: Thoma . Moio l'toplja. Rado Cllenšek: Televizija tudi pri nas, V.isj.i Predan: Srce na ra-kavib dlaneh, Žarko Petan: Bil' diln:k. dr. Ml.iden Zvonarevie: pn davateh ;;i občin-tvo Zdenko lair-lan: Topli spomini v hladnih dneli
i'itotki s, st.
Iz vsebine:
ČLANKI: Ivan Rakover: Orcoplthe-eus in nJegOV pomen. Allja Košir: Elektronski mikroskop m celična zgiadha. I ran Domlnko: l'ul.u me.i večkratna zvozila, Pavel Kun.iver: Triglavsko brezno — ledenica?
ODMEVI: It. SkerlJ: OreopltheCU«
I.. OermelJ: N,.:., love ..........
1. 1958.
dvokol.ksa od 7.(ion. dali-, ciki.omotor.il od -i-: i)0n
dalji- ter VKSI'K in SI OTOK JE,
nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka .'MAROON. Trst. Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pa-kele za Jugoslavijo.
VSO SKItll ZDRAVSTVENI PIIOSVETI (Nadaljevanje z 2. strani) OO ItK v Kopru pripravlja za letošnje leto izredno pester program zdravstvenih predavanj, seminarjev In tečajev. Tako si bo zdravstvena prosveta utrla pot ludi v najbolj od-maknjena naselja. Za številna predavanja na podeželju bodo namreč angažirali strokovnjake i/ centrov.
Nič manj skrbi ne bo deležen podmladek ItK. Sicer pa bo vzgoja podmladka ostala, kot doslej, v glavnem domena občinskih odborov RK In seveda tudi šolskih odborov oziroma skupnosti.
Hvale vredna Je tudi pobuda organiziranja tečajev /a gospodinjske pomočnice. Brez dvoma bo vsebinsko bogat program tega do sedaj pri nas edinstvenega prosvetljevanja. ki ob-sega snov osebne lilglene, prehrane, razporeditve dela, kuhe Itc!.. zainteresiral najširši krog gospodinj In ;<i-spodlnjsklli pomočnic. Prvi tečaj /.i gospodinjske pomočnice -,o bo začel februarja.	UD
domovina in d o oi v k -m an skiii jezikov
Domovina Indogei mansko Jezikovne skupine, ki Ji pripada večina evropskih ln mnogo azijskih Jezikov, katerih besedni zaklad In oblikoslovje se močno skladajo, Je med učenim svetom so vedno uporna. Profe or Thlemc v. Jalske univerze v ZDA na i bi bil to vprašanje zdaj dokončno rešil. Preiskoval Je razširjenost podobno zvenečih živalskih in rastlinskih' imen v teh Jezikih. Napotek dajejo po njegovem mnenju picdv .-m tri besede, dasiravno tudi v spremenjenem pomenu: besede .bukev . »želva- in losos-, Bukev vzhodno od črte Kdnlg .berg—Odc.a ni najti, želve ne severno od Holstelna, lo: osi pa prihajajo po rekah navzgor r/. Severne;';! in Vzhodnega morja ln ru- t z Sredozem ke-.'a ali Črnega. Potemtakem je morala biti pradomovina Jn-dogermanov Srednja Evropa zahodno od Visio, od koder r.o svoj jezik razširili tja do Indije.
DROP. NE VESTI: l>. Novak: lln.-no pod Malimi belimi slinami. !.. OermelJ: lapa pri Rovtah v Kanalski dolini. I vka Mundova: Vitamin T, Marija llavde/eva: Blixbaunua .. ; » —
hylla, i'. Sultart Kostanj v cvetu sredi : optombra, !.. OermelJ: Poleti k I.uni.
NASA ZEN'A, sf. 12
Iz vsebine:
l.eopold Krese: Sindikat! pobudnik za povečanje inve-.t lelj v objekte d: ii.Miciiei'a : tandaial.i. <;. G.: Kronika našega gospodarskega m politični i:a življenja. .Me«:» Sever: Skrb z.i otroke v občini M" n-, Mira Svetina: Umrla Je Marica Kokalj, S. V.: Mi-.l-n.ir.ulni poiitu'ii; pre .< i. lir. f innen Dere.inl : Kdaj naj no-aino ala. Ita-pa Sukljc: Mini, Malenšek. Darinka
Veselit' : Roka. <;. W.: ......... ; 11 : n.
N. (J. Oernlšrvskl : Ks: delati".' (konec). lir. A. in dr. II. Stom-: Iz knjigo "Priročnik z.» z..kome Dr, ivn-lek Slava.i: Iz posvetovalnica za no-seče, Zaupni ponienkl. Zanimiv»».-ti. Kozmetika. Ziliavniški od lovori. Go-spodinjstvo, Moda.
NEIIEI E\, II. januarja:
g.oo Kmetijska oddaja: »Preskrba na ali me • kmetijskimi pridelki -Pogovor uu-ii agronomom in Drejo*
i:.;:(» Z narodni» pe salo v lleilel i iio Jutro !l.mi Naša ni-.le! , i reportaža: TOMOS na pragu lasi...- prosz-viKlni'"	!i 20 Zabavna gia ■
13.30 Za našo vas — 14.15 Polke in valčki Eranka .lankovlča — 1130 Sosedni ki m :ll ljllll Je If. 110 Vi 11 1...10 Gla-.l>.i po željah.
PONEDI EJI K, 12. Januarja:
7.1", G la h.t za -lobr • jutro 7.3» Vesli 1.1 : > .t. 1.1 ¡1) KmetIJ.skI naivetl — 14.30 Športna oddaja 14 40 O.I melodijo do melodije — 15.00 .'.I 15.10 Ve.ti, Dopi-illkl pori>-i-ajo la :'n Sloven la- narodne
TOREK. 13. januarja:
7.15 Glasba za dobro Jutro — 7.30 Vrsti — 13.30 Vesti -- 13.40 Kmetijska umvei a - 13 5» Odlomki iz oper 14 -U Sola m življenji- Bistra glavica. pokaži kaj zna ■ 14.40 l ahka
glasba — 15.00 Vesti — l.v;o z narodno po.milo tri plesom po domovini SREDA, 14. januarja: 7 la Glasba za dobro juiro — 7 3» Vesti — 13.30 Ve-.11 — 13.40 Kmetijski nasveti 13.-15 Od melodije do melodijo — 14.30 Okno v svet Klini:.ka glasba — 15.00 Vesti.
ČETRTEK, 15. januarja: 7.15 Glasba za dobro Jutro 7.j| Vesti - 13.30 Vesti — 13.4U Kmetij.-,k» univerza — 13.50 Igra vesel 1 trlo u Dolino - 14.00 Glasba po željah — 14 3» Pogovor z volivci: »Govori predsednik OEO Nova Gonea Karme-¡0 Iludlhna«.
PETEK, 1C. januarja: 7.15 Gl.1 ba za dobro jutro 7 3» Vesti El.": I Ve ti — 13.40 Kmetijski na.veti — El i., ()r| melodije do melodije - ll.lii IJoiEi.i.'-o aktualnosti: Značilnosti družbene.si plana kopr-- -• - - s* 1 okraja za leto 19'.9- 14 40 poje Slovenski oktet — 15.00 Vesti.
SOBOTA, 17. januarja: 7.15 Gla ba za dobro Jutro — 7';l Vesti 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijska univerza ■ 13 M) Popevke in ritmi od tu m tam — 14 30 Kulturni obzornik 14. -10 Popularne skladbe — 15 vi Vesti - 15.20 Dalmatinsko pesnil
KOPI It — 9 . I." .11 II. s i .: !:.,-co ki film PRIMEli DR LA U -RENTA; 12. :n t: .inii.i: a •ne,.. slovanski film DOBRO MORJE: H in 15 januarja amci -ki barvni flhn ARTIST1 IN MOD!-.; 1 IZOLA — 9. januarja Jugoslovanski f :m ČRNI BISERI: 10. ¡1, II. nuar ameriški barvni film AH-TISTI IN MODELI: 12 1:1 13 nuarja Italijan- ki barvm f lin ItCl POLKA: 15. 111 lt: Januarja Jugo-slov.mskl film DOBRO MORJE SEČ OV I II film OČKA. MAMA. MOJA ŽENA IN JAZ: II. januarja amer. barvni film SANDOV DAN: : - ;.,-nuarja Italijanski barvili i:lm 1IC1 POl.KA.
ŠMARJE — 10. januarja ameriški barvni film SANDOV DAN; 11. ja-nu:ii a f:.,neosk' film OČKA. MAMA. MOJA ŽENA IN JAZ; 14 Januarja italijanski barvni f:lm HCI POLKA.
BKOrUS — 10 Januarja italijanski film streha: 11 -anua:.'a jugoslovanski fum Črni biseri ;
14. Januara Jugoslovanski flltn DOBRO MORJE DEKANI — 10. Januarja Jugoslovan-sk| filtn ČRNI BISERI: 11. januai . italijanski film STREHA SEŽAN A 1". •'. 11. - ails- 'a .,:!•■• isški film V SRCE MLADIH 13 in 14. Januarja ruski film VASA 7.1 -I.EZNOVA: la In K lanuai >a an-gli ki filrn KRATKO Sp.lX"ANJi;
In še v Hrpeljah
(Nadaljevanje s 7. strani)
voletnem .prevodu krenila v Hrpoljo. V občinski sejni dvorani Je piegar-sko novoletne goste sprejel pred edink občim Anton Ovčari.- D ■ iek Mraz mu je voMU v imenu pregar-ske Šolske mladine In v imenu vseh Pregarčanov siečno novo leto, mladinski kvartet Jo zapel pesem, pionir preiMrske • cmletke pa mu Jo podaril darilo učencev — maketo šole v Pregarjah. Pred-ednlk občine -o Jo 1oplo zahvalil za novoletne čestitke ln izročil darilo občine, 30 tisoč dinarjev kot prispevek za naravo športnih potrebščin ter za izpopolnitev knjižnice, v kateri •■• tudi leto- -nje novoletno darilo občino v Usnje vezan album fotografij naših narodnih herojev.
DPD Svoboda v Hrpeljah pa je 31. decembra zvečer priredila v pro vet-111 dvorani tradicionalno silve -trova-nje s kulturnim programom. In ker zaradi preobsežnega .poroda nI bilo možno predvajati v. oh naštudiranih točk, so izvajale odločili, da bodo v kratkem priredili Javni veseli večer, ki bo pravzaprav lep prikaz, društvenega dola m pomembna |i ..svitov družabnega življenja v Hrpeljah.
Res vedre volje so stopili prebivalci hrpeljske občine v novo leto, aj so bili ve.eil, ker .0 staro loto zaključili /. lepimi delovnimi uspehi. Niso |j.-1 -.stopili v leto 19.VJ -..ono ob mislili nase, pač pa so so tudi spomnili svojih naimlajšlh, aj o obdarovali 1800 otrok. Za lepa darila jo poskrbela občina, ki Jo dala v ta namen I «t 11 ,č dinarjev, pa tud podjetja. ki so pri pevola II!» tisoč dinarjev.	j. 7..
»AlMiO«. tovarna živilskih in kemičnih proizvodov, Izola »IK1S«, industrija za predelavo rili. Izola »UKLAMAIilS«, Import-export, Izola -IKRA -, tovarna sardin. Koper
sporočajo vsem svojim odjemalcem 111 dobaviteljem, da so se s 1. januarji-m l!).ri!J združili v novo podjetje
K O MB! N A T K O N! S E H V N K I N" D U S T R I J K
IZOLA
Teleprinter: 03-123 Telefoni:
Glavni direktor- tehnični direktor in splošni sektor h. e. 41-44 Komercialni direktor: -1 li-20 Nabavni oddelek: 41-69
Referenti z a nbo, sadje in zelenja ve: 41-43 Prodajni oddelek: h. e. -11-37 Računovodstvo: h. c. 41-11
Zahvaljujemo se za doslej izkazano zaupanje v prepričanju, da bodo naše poslovne zveze tudi vnaprej v obojestransko zadovoljstvo.
Prosimo Vas, da se za obveznosti, ki so nastale po 1. januarju 1959, poslužujete
602-11 1-9
začasnega bančnega računa
.V o jn, pa s lilo se .srečna j>r.'toI-l:!:	vdihe TMtrolctnc pra.'-
rii ki'. S<< tarnali nekateri moji znanci, da jih je hilu cclo preree iti da :<> od njih priti' pošteno
zmartrani. Posebno tisti Koprčani, /;i so morali r ta velikem kupovanju :a detika !\lrazu iskati po Čevljar: I: i ulici. I:am bodo stopili, da 71 c padejo v kanal, kakor ::c ji• to zgodilo ]>rijatelju Vos ji. Borec je moral brez suknji■ od hiše na izlet v Koper, pa se mu je koj maščevalo — ri-veda. ko pa ni vedel, <la je liiln lekarna toliko časa odrezana od sveta. N ti hu-ileiia sluteč je torej v svoji lepi plavi obleki sedel naravnost na sredo kanala — dobro, da ga ni othieslo v morje.
Ko smo ie pri Kopru, pa kar tukaj nadaljujmo. Se slišijo namreč hudi glasovi, ki močno ;>re-tijo ijor.tincem in trgovcem — fd-kim 71 a vrhu ali pri koritu kot pravimo. Je po to korito že tako slabo, tla se ga zdaj kar po vrsti otepajo in si ieliii> boli zložnega in 7nmadzoroi'anega dela brez maksimiranih cen . . .
F.di-n med njimi si je hotel še zadnji hip rešiti to korito, ecorav je mučno puščalo po 7ijeriovern in mu je voda tekla v grlo So pravili Ttioiim kolegom na nekakšni fis-/;onni reji nl; konferenci, da je v zadnjem hi/m skušal
prepričati odgovorne ljudi, kako je našel v bilanci veliko pomoto ul i luknjo, ki da je zdi j nt t'eč, ker . a da zaflikati : nekakš/iim ■ kofetom , ki je bito bojda pomotoma zal o;.-no nekje :<i : tckle-nicami v kleti — malenkost, kakšna vrečka ali dve — okrog sto dvajset kil . . . No, specialist .-n prisilno upravljanje pa bo zdaj če ugotovil, ali gre za pravo kavo ali pa za zoc, za kakšen Santos ali kakšno drugo vrsto. iV je ir Brazilije al i Argentine ali res samo iz kleti . . .
Vidite — sjjet sva skregana s stolpno ur o. Nekako sem jo bil r starem lotu ;>r.■ i•<•<"• pohvalil, pa ji' zdaj kar zares utihnila. Menda juto, ker se bmlo zvonovi obrabili. ee jih boilo kar naprej razen zii zvonenje uporabljali še za odbijanje ur in čet rt in k . . .
Iz Ilrastovelj pri Kopni so 7iii prinesli na ušesa čudne zgodbe — in zantmire po svoje, zato vam jih takoj itosredujem. Naj ne bolhi prizadeti nič huili na mene — kakor sem kupil, tako tudi prodam. V pasi imajo dva korenja-I:a. / i sta si pred časom privo-fejla zabavo, da sta se šla v že-!■■:neVih uniformah oblast in rtu ponoči zhezala iz toplih postelj kar pree* j možakarjev in jih zaprla v r-daj skoraj porušeno bir-šo stavbo vaške Sole. Vsi v stra-
hu so ti silili skozi okna iska-kali kake štiri metre globoko, itn so ušli preteči nevarnosti. Pa druga zgodba: Je lastnik uporabljal svojo samokolnico, ko je razvajal zemljo; zvečer jo je pustil kar na mestu, ko je .šel spat. Mislite si njegovo začudenje in seveda veselje , ko je drugo jutro samokolnica visela kot zrela tepka vrh visokega topola. Zgodi se tuili. da komu nasujejo čez noč pred hišni prag zvrhan kup gnoja. Včasih razstavijo tudi kakšen vprežni voz. ki počiva kje pod kakšno šnpo, in ga po kosih obesijo ua murve in orehe — pse v okrilju noči.
Zagodli so jo tudi Doljanom. ko so lani pri!)cl.iali mlatit v Hra-stovlje. Ker mlatilniea slučajno n. la-r delala tisti dan. so pustili 7i(il<>s'7ie vozove v vasi in šli domov. Drugo jutro pa so rijnli. ko so bili trije vozovi eden vrh drugega. žito pa 7iekaj na njih, nekaj [>o okoli raztrešeno. Neznanim objest nežem so bili na/Hit i tudi drogovi 7ia odbojkarskem igrišču, obcestnih kamnov ne morejo pustiti pri miru — skratka, v vas se je naselila nekakšna čudna živahnost, ki se po mnenju nekaternikov nevarno širi tudi po okolici in da bo treba na to resno opozoriti kakega pristojni-ka v uniformi.
Imam nh še Ttekaj za bregom — va naj bo dovolj za danes. Prihodnjič vam povem katero še s Krasa, kar ugibajte — do tedaj 1 in /i ra.' h po pozdravi jeni.'
Vaš Vane
TELESNA VZGOJA * SPORI * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT * §
* TELESNA V
PLAVANJE
Q
Portič v Žusterni pri Kopru bomo morali urediti do sezone!
Tik pred Novim letom je bilo v Kopru važno posvetovanje o možnostih za razvoj plavanja ob slovenski obali. Posvetovanje je sklical okrajni svet za telesno vzgojo, udeležili pa so se ga tudi zastopniki Plavalne zveze Slovenije. Najvažnejši sklep je bil, da je treba v najkrajšem času urediti provizorične bazene v Kopru, Izoli in Piranu. V Kopru, kjer se je plavanje najbolj razvilo, bo potrebno urediti portič pri Žusterni že do plavalne sezone.
Ta cilj pa ne bo tako lahko doseči, kajti za ureditev portiča so potrebna večja denarna sred-
NAŠI VOJAKI ČESTITAJO Iz Sarajeva
Srečno in uspehov polno novo feto 1959 želijo vsem bralcem »Slovenskega Jadrana«, svojim znancem in prijateljem primorski fantje, ki služijo kadrovslo rok v Visokem pri Sarajevu.
Radovan Nusdorfer, Evgen Vil-har, Lucijan Zigante, Milan Kri-stančič, Anton Melinc, Roman Kocjančič, Aldo Markuža, Miroslav Kreševič, Franc Konestabo, Maksimiljan Štemberger, Ludvik Tinta, Albin Ukmar, Ferdo Prin-tič, Davorin Juretič, Janko Volarje, Jože Poljšak, Karlo Rojr Jože Sedej, Franc Krasnar, Jo-ško Bratuš in Ardemij Jurinčič.
Iz Banje Luke
Vsem sorodnikom, prijateljem in bralcem? Slovenskega Jadrana želijo mnogo uspehov v letu 1959 primorski fantje, ki služijo kadrovski rok v Banja Luki, V. p. 1232.
Drago Božič, Lucijan Bouaca, Franc Roje, Joško Kir in Franc Poles.
Iz Varaždina
Primorski santje, ki služijo kadrovski rok v Vara^linu, se spominjajo vseh domačih, prijater Ijev in znancev, posebno pa še »prelepih žlahtnih rožic«, ki so nas verjetno že pozabile, pa jim vseeno želimo obilo zabave na Silvestrovo s prošnjo, naj z eno-minutnim molkom oziroma oddihom počastijo našo odsotnost. Vsem pa želimo srečno in veselo novo leto 1959: Ecjo Valenčič iz Čežarjev, Jože Testan iz Levpa, Oskar Pavlica iz Branika, Irenej Furlan iz Branika, Elviro Primožič iz Podpeči, Fernand Bordon iz Vanganela, Feručio Kermec iz Kopra in Tine iz Gaberij pri Braniku.
V PIRANU ŠPORTNI STADION
Nekaj dni pred Novim letom so začeli v Piranu graditi po načrtih inž, Bloudka športni stadion. Buldožer sedaj ravna zemljo, mladinci in mladinke pa s prostovoljnim delom odstranjujejo kamenje, ki ga bodo uporabili za gradnjo ograje. Pričakovati je, da bo ta težko pričakovani športni objekt, ki ga gra-dij o v počastitev 40. obletnice KPJ, zgrajen že do Dneva mladosti.
i

siva. Prav bi bilo, da bi priskočile na pomoč gospodarske in druge organizacije ter društva. Za gotovo pa bomo dosegli svoj cilj do sezone, če bomo organizirali tudi prostovoljno delo, h kateremu bi bilo potrebno pritegniti zlasti mladino, saj bo objekt koristil predvsem njej. Isto velja tudi za Izolo in Piran, čeprav tam položaj ni tako pereč kot v Kopru, kjer je zaradi umazane vode zelo malo možnosti za kopanje.
Na posvetovanju je zastopnik Plavalne zveze Slovenije poudaril, da bo njegova organizacija nudila vso pomoč plavalnim klubom ob slovenski obali. Pohvalil je delo koprskega plavalnega kluba, ki je kljub neugodnim razmeram dosegel lani vrsto uspehov. Koprsko društvo je na primer doseglo lani precej večje uspehe kot Maribor, čeprav imajo tam olimpijski plavalni bazen. Plavalna zveza je sprejela že vrsto obveznosti za pomoč plavalnim klubom ob morju. Tako bodo projektanti Plavalne zveze brezplačno izdelali načrte za plavalne naprave ob obali, pomagali pa bodo tudi s kadri In rekviziti.
m® ........
VŠS
:f H i ~ i M

Vladimir Jenko
r

Jti»:
tÄt .11»' 'Pf
mmwmWma

pl
■V^JS
Ks3?
f'i». &.


4 u im^H ^m
itiSfcviW':
Mladinsko moštvo Nogometnega kluba Postojna je bilo minulo jesen redni gost številnih primorskih nogometnih igrišč. V društvu so posvetili letos vzgoji domačega nogometnega naraščaja mnogo večjo skrb kot prejšnja leta in zato lahko pričakujemo, da bodo prvi padovi dela z mladimi nogometaši vidni že v spomladanskem delu primorskega nogometnega prvenstva (M, A,)
Zlasti važna bo kadrovska pomoč. Plavalna zveza namerava organizirati v obalnih mestih več tečajev za trenerje, inštruktorje in sodnike, na katerih bi usposobili domače kadre. Razen tega pa bodo povabili nekaj domačinov na republiške tečaje v Ljubljano.
Uresničitev vseh teh načrtov bo pomenila nov razmah plavalnega športa ob slovenski obali. Kljub vsemu pa bo treba prej ali slej misliti na zgraditev olimpijskega 50-metrskega bazena, kjer bi prirejali kvalitetnejša tekmovanja, s katerimi bi lahko seveda še bolj popularizirali ta šport med prebivalstvom.
al
::•}'•: i
...
. "i

I
u
■Ib&ši

it» mm wmm mm mmmmmmm
Bife ^'v:;.;.,.,	: : . ; .	. .;;.:vj
immrnmmmmmmmmm
% .Mšmm
Portič v Žusterni sredi poletja, ko so člani Plavalnega kluba Koper po ves dan s svojim treningom oživljali njegove vode in okolico
Pred Novim letom je bila v Izoli na sporedu razveljavljena tekma med Izolo in piranskim Sidrom za pokal predsednika piranske občine. Kakor je znano, je bila ta tekma v okviru turnirja na čast Dneva republike 29. novembra lani v Izoli. Tik pred koncem tekme je odšel sodnik brez vsakega vzroka z igrišča in se kljub zahtevam odbornikov obeh klubov ni hotel vrniti. Pripravljalni odbor je sklenil tekmo ponoviti takoj po zaključku primorskega nogometnega prvenstva, sodnika pa so prijavili odboru nogometnih sodnikov v Kopru.
Do ponovitve tekme je prišlo 28. decembra v Izoli. Ob precejšnjem zanimanju občinstva so Pirančani pripravili veliko presenečenje ter zasluženo odnesli pokal lanskemu zmagovalcu Izoli. Tekma sama se je končala v rednem času neodločeno 1:1. Prvi gol so dosegli gostje, domačini pa so s skrajnimi napori izenačili. Po propozicijah so streljali enajstmetrovke. Piran je bil štirikrat uspešen, Izolani pa so od prvih treh strelov zgrešili dva.
S tem je bila tekma seveda odločena.
Ne glede na streljanje enajstmetrovk je bila zmaga Sidra povsem zaslužena. Vso tekmo so bili Pirančani v rahli premoči, bili so borbenejši, v tehničnem pogledu pa povsem enakovredni. Čeprav je imela Izola nekaj težav zaradi rednega letnega odmora
igralcev, pa to uspeha Pirančanov na tujem igrišču prav nič ne zmanjšuje. Saj so tudi v prvi tekmi (ko je bila Izola v polni formi) dosegli rezultat 1:1.
Pirančanom lahko k izrednemu uspehu samo čestitamo in jim žc-limo spomladi še več uspehov v primorskem nogometnem prvenstvu.
VERIFICIRANA Z DOSEŽENIM REZULTATOM
Tekmovalna komisija Primorske nogometne podzveze je končno le verificirala tekmo Nova Gorica — Postojna z doseženim rezultatom 2:2. Kakor je znano, so se Goričani pritožili zaradi gola v 19._ minuti, ki ga je sodnik Jenko zaradi ofsidne pozicije razveljavil. Po mnenju Nove Gorice je bil ta gol regularno dosežen. Ker so si izjave sodnikov in službujočega delegata nasprotovale, so vse gradivo poslali v Ljubljano, kjer pa so ugotovili, da sodnik Jenko ni kršil materialnih pravil. Tako je ta zadeva, ki je
PORTRETI NAŠIII ŠPORTNIH DELAVCEV
■M zzm @kff*®g§šm gss&tj&m
m
¡1
S
Te dni jo preteklo 25 let, odkar se je začel naš znani nogometni sodnik in organizator Vladimir Jenko ukvarjati z okroglim usnjem. Po emigraciji staršev iz Trsta še je vpisal v ljubljanski ASK Primorje, kjer je dobil prvo znanje o nogometu. Pozneje se je vključil v novoustanovljeno Slavijo, kjer je bil do leta 1933, ko je odšel na študije v Trst. Tu je igral v Ponziani do leta 1935, ko se je vrnil v Jugoslavijo. Ko je bil na višku svojega udejst.vovanja, si je poškodoval koleno, kar je pomenilo konec aktivne igre. Res je kmalu opravil izpit za nogometnega sodnika, po vojni pa še izpit za trenerja. ¡Med drugim je treniral ljubljansko Mladiko, juniorje Hermesa ter ustanovil društvo Litostroj. Leta 1952 se je preselil v Sisak, kjer je vadil mladino društva Segesta. Iz tega moštva so izšli igralci, ki danes z uspehom nastopajo v ligi. Med njimi so tudi Zu-ban (Lokomotiva), Berek (Kijcka), Lanza (Metalac) in Vcrdjuka (Segesta).
Tovariš Jenko je prišel na slovensko obalo pred tremi leti. Bil je med ustanovitelji piranskega Sidra in prav po njegovi zaslugi je to moštvo v dveh letih doseglo skokovit napredek in je danes med favoriti za osvojitev primorskega prvenstva. Hkrati je Jenko eden glavnih stebrov koprskega sodniškega odbora, kjer si prizadeva, da bi končno tudi Primorska dobila kvalitetni sodniški kader.
V svoji sodniški karieri je sodil G82 tekem. Cc danes prebiramo ocene športnih novinarjev, bomo ugotovili, da so bile v veliki večini primerov zelo laskave. Bil je vseskozi nepristranski in znan posebno po tem, da je z izključitvijo kaznoval vsaj večji, namerni prekršek ali pa ugovarjanje sodniku.
Da je delo nogometnega sodnika precej težavno, je moral večkrat občutiti tudi Jenko. V razgovoru nam je zaupal nekaj svojih dogodivščin.
Leta I93G je sodil prijateljsko tekmo med Osvitom (Sibenik) in Hajdukom. V Osvitu so igrali med drugimi pok. Kacijan, Lušlica in Rončevič, v Osvitu pa Kragič. Pri stanju 1:1 je do-sod.il enajstmetrovko v korist, gostujočega, Hajduka. Občinstvo je začelo metati kamenje na igrišče in kdo ve,
kako bi se zadeva končala, če se ne bi obrnil proti občinstvu igralec Kacijan Jn zavpil: »Molčite, pravilno je dosodil!« Ozračje se je na mah pomirilo in tekma se je po fair igri končala neodločeno 2:2. Takih igralcev, kot: je bil pok. Kacijan, na naših igriščih žal zelo malo srečujemo.
Ko je sodil tekmo Sloga (Kostanjevica): Borac (Sisak), mu je eden od gledalcev zavpil: »Vzemi moja očala, da boš bolje videl!« Jenko si ni dal dvakrat reči. Pograbil je očala, ki so imela zelo močno dioptrijo, jih pomeril ter vrnil lastniku z besedami: »Skozi tvoja očala vidim vse dvojno. Najbrž je tudi s teboj tako in temu primerno ocenjuješ tudi dogodke na igrišču.« Gledalec mu ni zameril. Ko je Jenku priznal, da je sodnikovo delo zelo težko in odgovorno, sta postala celo prijatelja.
Kakor vsak nogometni sodnik, je bil t.udl Jenko večkrat na tem, da bi z njim fizično obračunali. Moral se je pač znajti, kakor je vedel in znal. Najbolj se mu je zadeva posrečila v Dvoru na Uni v Bosni, kjer se je zavil v ženski plašč In ruto ter mimo razkačenih gledalcev mirno odšel z igrišča.
BUo pa je tudi mnogo veselih trenutkov. Tako se spominja igranja v mornarski reprezentanci Jugoslavije proti angleškim mornarjem. Gostje so v prvem polčasu vodili z 1:0. Tedaj se je pojavil na igrišču poveljnik in jih resno opomnil, da »z izlazom u grad« ne bo nič, Končni rezultat, je bil 7:1 za Jugoslavijo! Spominja se tudi tekme med Hajdukom in Sege-sto leta 195!. v kateri je zmagal Hajduk s 3:2. Neki Igralec Hajduka je zvečer na banketu od veselja pojedel celega pečenega prašička.
Tako se prepletajo nogometnemu sodniku težki in lepi trenutki. Požrtvovalnemu sorlnllcu Jenku želimo, da bi imel v prihodnje še več lepih! Predvsem pa mu želimo, da bi tudi vnaprej prenašal svoje znanje na mlajše tovariše, kajti dobrih nogometnih sodnikov nam na Primorskem zelo primanjkuje. In da bi tudi vnaprej s tako požrtvovalnostjo kot doslej skrbel za svoje Sidro in ga trdno zasidral na prvenstveni lestvici!
po našem mnenju brez potrebe vzdignila toliko prahu, končno le izginila z dnevnega reda. Menimo, da bi morala imeti Tekmovalna komisija v prihodnje do vseh tekem enak kriterij in vse pritožbe reševati v svoji pristojnosti, ne pa delati izjeme in iskati pomoči v Ljubljani.
Tekmovalna komisija je verificirala tekmo Sidro — Ilirska Bistrica z rezultatom 3:0 p. f. za Sidro. Ta sklep je popolnoma pravilen, kajti igralci Ilirske Bistrice so po svoji krivdi zamudili začetek tekme. Drži sicer, da so imeli okvaro na vozilu, toda če bi iz Ilirske Bistrice pravočasno odpotovali, potem bi kljub okvari na vozilu lahko bili ob sodnikovem žvižgu na igrišču!
Še zmeraj pa ni rešena zadeva okrog tekme Primorje in Nova Gorica. Tekmovalna komisija je po našem mnenju pravilno razveljavila tekmo, kajti v moštvu Primorja je nastopil pri Ljubljani registrirani igralec Koršič. Primorje se je ponovno pritožilo, češ da kluba ne zadene nobena krivda, ker niso vedeli, da je Koršič prijavljen na dveh straneh. To je sicer res. samo v tem primeru se ne da barantati, ker gre za očitno kršenje materialnih pravil in bo treba tekmo pač še enkrat odigrati.
Lestvica primorskega prvenstva je ob upoštevanju razveljavljene tekme Primorje — Nova Gorica -naslednja:
N. Gorica	10	9	1	1	52:15	19
Postojna	11	8	2	1	39: 8	18
Tabor	11	7	1	3	31:21	15
Sidro	11	6	2	3	25:10	14
Koper	11	6	1	4	24:28	13
Primorje	10	5	2	3	27:19	12
Tolmin	11	4	4	3	33:23	12
Anhovo	11	4	1	6	20:23	9
Adria	11	3	1	7	18:37	7
Rudar	11	2	1	8	27:41	5
Branik	11	2	1	8	12:29	5
1. Bistrica	11	0	1	10	12:66	1
VODI ZAVEC na prvenstvu Kopra
V šestem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Kopra so bili doseženi naslednji rezultati: Ren-ko-Valič 1:0, Omladič-Habič remi, Zekar-Zavec 0:1, Klajnšček-Gerželj 0:1 in Vilfan-Verk 0:1.
Po šestem kolu vodi Zavec s 5 točkami. Slede:- Habie 4 in pol, O mladič 4 (1), Rcnko 4, Gerželj 3 in pol (1) ter Vilfan, Verk in Že-kar po 3 točke.
Scena iz novega filma »Cha-eha-cha« s protagonistom Paulom Newmanom in Joan Collinsovo v naslovnih vlogah. Verjetno tega filma pri nas ne bomo nikoli videli, ker večina ameriške filmske produkcije jemlje zgodbe iz praznega, zapravljenega življenja z osladnimi ljubezenskimi zgodbami, potenciranimi kriminalka-mi in oguljenimi ivesterni kot vodilnimi motivi.
SLADKA LADJA
Na ogled je bila na gostinskem sejmu v IColnu ob Renu. Neki, za plovbo po morju navdušeni slaščičar je porabil okrog 50 funtov čokolade in marcipana ter se trudil polnih 14 dni, da je zgradil meter dolgo ter 1,1 m visoko hanza-ško ladjo z okornim trebuhom, ki ji pravijo Nemci »Kogge«. Sladka ladja je bila največji razstavljeni predmet in izredna privlačna posebnost razstave.
Na sliki je priljubljeni filmski igralec Frank Sinatra s svojim, mladim partnerjem Eddiejem Hodgesom, s katerim nastopata v novem filmu »A hole in the head«, iz katerega je gornja scena.
Mornariška
Za našo m/l LTKO, ki so ji kitajske oblasti zaprle in obsodile dva člana posadke, je prva prišla v Sanghaj naša prekooceanka RADNIK. Bilo je to lani 17. avgusta. Posadka je bila o izvedenem nasilju že obveščena ter je soglasno sklenila, da v znak protesta proti nasilju in v znak solidarnosti z nesrečnima mornarjema nihče ne bo stopil z ladje na kitajska tla. To se je v veliko začudenje Kitajcev tudi de-
jansko zgodilo najprej v Šang-haju, kjer so izkladali in nakladali polnih dvanajst dni, nato pa prav tako v Dairenu, Singkangu in Tsingtaou. čeprav so jim kitajske oblasti poslale propustnice. postopek naših mornarjev jim je oči-vidno šel na živce, ker so kapitanu Vojku Frlci, ki je moral službeno v pomorsko agencijo, poslali luksuzni avto ter bili z njim skrajno ljubeznivi.
»Glej, glej! Priznaj, dragi Tone, da si mi napravil veliko uslugo, ko si mi lani prevzel Verico in se sam oženil z njo!«
Iz zbranih podatkov vseučilišča v Chicagu izhaja porazno dejstvo, da v ZDA število zdravnikov še zda-
leč ne zadošča. Povprečno sicer pride zdravnik na vsakih 850 prebivalcev, kar pa je zgolj teorija, ker se večina zdravnikov drži večjih mest, v manjših mestih in na podeželju, predvsem v južnih državah, pride zdravnik komaj na 1500 in še več prebivalcev. Najmanj dva tisoč zdravnikov bi še nujno potrebovali, ameriške univerze pa jih dajejo letno komaj sedem sto.
Vseh 585 medicinskih fakultet, kolikor jih svet, premore, porazdeljenih na 85 držav, daje vsako leto okrog 60,000 mladih diplomiranih zdravnikov, kar pa še približno ne zapolni vrzeli, predvsem po zaostalih deželah. Na vsej zemeljski krogli opravlja zdravniško prakso po izkazu Svetovne zdravstvene organizacije okrog poldrug milijon zdravnikov.
Zimski ribolo?
Kit zračnih višav. Tako so konstruktorji., ki se ukvarjajo z načrti za ladjo bodočnosti, imenovali svojo zamisel. Načrte izdelujejo strokovnjaki neke angleške letalske družbe. Ladja naj bi po zamisli projektantov preplula ali preletela ocean, ne da bi se dotaknila vode. Gonile bi jo tri ogromne elise, ki bi jih poganjale plinske turbine. Ladja bo imela obliko cigare in bo lahko hkrati ponesla čez ocean okrog tisoč potnikov s povprečno hitrostjo dve sto kilometrov na uro.
Jadransko morje deli tako imenovani podvodni prag v dve polovici: južna doseže globino do 1330 m, severna največ do 200 m. Od naše obale se čez Jadran tja do italijanskega obrežja, to je od Lastova do Tremitov vleče vrsta 4 otokov, 16 otočkov, 10 grebenov in 3 sik. Ta podmorska stopnica je za ribištvo velevažna. Tam so največja ribja lovišča na Jadranu. Naši ribiči so doslej daleč tam zunaj stikali za ja--*'.ogi in še nekaterimi ribami samo v poletnem času, Zdaj so se na pobudo Združenja morskega ribištva odločili tu-
di za zimski lov med Palagru-škim otočjem. To je skupina 13 otočkov skoraj v matematični sredini Jadrana. Od Lastova je oddaljeno 5B, od on-stranskega Gargana 52, od Ko-miže na otoku Visu 7-1 km. Mesec dni bodo lovili plavo ribo, od 15. decembra lani do letošnjega 15. januarja. Prvič v zgodovini našega morskega ribištva. Vsako morebitno izgubo bo krilo Združenje morskega ribištva. So pa dani vsi pogoji, da bo to začetek celoletnega in donosnega ribolova sredi Jadrana.
Italijani so na nekaj mestih v državi postavili varnostne postaje za streljanje z raketami proti toči. Postaje so opremljene, kakor kaže zgornja leva slika, celo z radarji za ugotavljanje oblakov, ki nosijo s seboj točo. Gornja postaja stoji blizu mesta Verone, kjer zna padati tudi tako debela toča, kakor jo kaže slika na desni. Samo v severni Italiji je okrog 10.000 takšnih postaj,
Vzemite v roke stare koledarje za mnogo let nazaj in prepričali se boste, da se navadno leto vedno pričenja in končuje z istim dnem. Z istim dnem se začenjata vsako leto tudi januar in oktober. S kakršnim dnem se pričenja prvi april, takega ima tudi prvi julij. 1, september je v dnevu enak 1, decembru. Tudi meseci februar, marec in november se pričenjajo z istim dnem v tednu. Izjeme so le v prestopnih letih. Vsakih 28 let je koledar
POVABILO V ANTARKTIKO
Po Izjavi sovjetskega ministra za pomorstvo bo v prihodnjem antarktičnem poletju Sovjetska zveza povabila več inozemskih strokovnjakov in dopisnikov v južnoteča.ini observatorij »Mirny«. Seznaniti jih želi in po njih javnost z najneugodnejšimi in najbolj nedostopnimi področji naše Zemlje, kakor tudi z raziskovalnim delom sovjetskih znanstvenikov. Ne bodo pa Antarktike v bodoče obiskovali le znanstveniki in vojaki, Argentinska mornarica je vpeljala turistične vožnje v Zahodno Antarktiko. Potovanje traja deset dni. Treba jc premagati »le« 00 stopinj razlike v podnebju.
MOST ZASTONJ •
Prav izredno ponudbo je nedavno sporočilo javnosti mesto Knittlingen na Wurtenber-škem v Zahodni Nemčiji: Brezplačno odstopa še nikdar uporabljan in dobro ohranjen železniški most, dolg 25 m in širok 3,5 m. Leži sredi mesta in mora proč, ker bo prav na tistem kraju nastala nova zgradba. Štirideset let že leži tam brez haska in pomena — spomin na propadli načrt državne železnice, ki je obtičal sredi dela, leo so po prvi svetovni vojni nameravali z železnico povezati staro mestece Knittlingen z njegovim zaledjem. Zgradili so komaj nekaj kilometrov, ko jc inflacijsko leto 1023 pokopalo vse lepe malomeščanske sanje. Ostala sta samo most in prenagljeno zgrajeno postajno poslopje.
enak. Letošnjega bodo lahko spet uporabljali 1. 1987. Stoletje se pričenja vedn» le s ponedeljkom, torkom, četrtkom ali soboto, nikdar pa s sredo, petkom ali nedeljo.
Zaljubljeni parčki v Sang-haju najraje zahajajo na morsko obrežje. Za razliko od Angležev, ki jih pri ljubezenskih opravkih tudi na javnem mestu, v parkih in podobno ne moti noben tuj obraz, pa so Kitajci zele diskretni in ne marajo javno kazati svoje zaljubljenosti; celo če jih hoče kdo fotografirati, mora popre j vprašati, za njihovo privoljenje, sicer je takoj zamera in še kaj več. Gornji šanghajski par je vendarle dovolil tujemu radovednežu, da ga je posnel in prinesel s seboj v Evropo kot posebnost Daljnega vzhoda.
»Seveda, puške imate v tej deželi vse do zadnje preštete, kajneda?« je Dimae pikro omenil.
Shunk Wilson se je bil razhudil. »Lej ga no, kako me izprašuje! Kakor da sem jaz jetnik. Zdaj pa naslednja priča. Kje je Francoz Louis?«
Medtem ko se je Louis rinil v ospredje, je Lucija odprla vrata.
»Kam greš?« je zaklical Shunk Wilson za njo.
»Mislim, da meni ni treba ostajati tukaj,« je kljubovalno odgovorila. »Saj mi ni dovoljeno glasovati; sploh pa je naša koča tako nabita, da človek kmalu dihati ne bi mogel.«
Cez nekaj minut ji je sledil mož. Šele ko so se vrata zaprla, je sodnik opazil njegov odhod.
»Kdo je šel?« je vprašal sredi Pierrovega pričanja.
»Bill Peabody,« je nekdo odgovoril. »Rekel je, da gre samo nekaj vprašat ženo in da takoj pride nazaj.«
Namesto Billa se je vrnila Lucija in zavzela svoje prejšnje mesto pri peči.
»Mislim, da ni treba zasliševati še nadaljnje priče,« js odločil Shunk Wilson, ko je Pierre svoje pričanje končal. »Vsi vemo, da bomo slišali ista dejstva, ki so nam že znana. Sorensen, pojdi in pokliči Billa Peabody. Glasovali bomo kmalu. Ti pa, obtoženec, stopi bliže in povej po svoje, kako se je vse zgodilo. Da se stvar ne bo preveč zavlekla, si bomo medtem offledali obe puški, atrelivo ha DKirtonoEno kroglo.«
Dimač je bil vprav sredi svoje zgodbe in jim je pripovedoval, kako je dospel v njihove kraje, kako je bil napaden in kako se je skril med drevje. Tedaj mu je Shunk Wilson segel v besedo:
»Mladi mož, tvoje pričevanje je hrez smisla. Samo dragoceni čas zapravljaš. Seveda, pravico imaš lagati, ako misliš, da se tako rešiš zanke, ampak na take neumnosti pri nas ne damo čisto nič. Puška, strelivo in krogla, ki je ubila Joa Kinada, vse to priča proti tebi. •— Kaj pa je to? Odprite vrata!«
Vrata so se odprla in oster mraz je planil v sobo, ki je bila takoj polna meglenih hlapov. Od zunaj je bilo slišati cviljenje psov, ki se je naglo izgubljalo v daljavo.
»Sorensen in Peabody,« je nekdo zaklical. »Po psih tolčeta in na vse kriplje dirjata dol proti reki!«
»Kaj pri vseh — ?« Shunk Wilson je umolknil sredi stavka in kar čeljust se mu je pobesila. Ostro je s pogledom premeril Lucijo. »Gospa Peabody, pojasnite nam, kaj to pomeni.«
Ona pa je kljubovalno dvignila glavo in stisnila ustnice. Srdito sodnikovo oko se je od nje obrnilo k Brecku.
»Dozdeva se mi, da bi tistile prihajač, ki sta pravkar Gfovorila, tudi lahko pojasnil, če bi hotel.«
Breck, ves v zadregi, je čutil, da so vse oči uprte vanj.
»Tudi Sam je imel z njim opravka, preden se je izmuznil,« je nekdo rekel.
»Poslušajte me, gospod Breck,« je nadaljeval Shunk Wilson. »Vi ste krivi, da smo prekinili razpravo, zato nam morate pojasniti, kaj vse to pomeni. O čem ste žlobudrali?«
Breck se je boječe odkašljal ia odgovoril: »Sarao malo jedače sem hotel nakupiti.«
»S čim?«
»Z zlatim prahom, seveda.«
»Od kod vam ta zlati prah?«
Breck ni odgovoril.
»Plazil se je gori po reki Steward,« se je nekdo vtaknil vmes. »Pred nekaj dnevi sem bil na lovu, pa sem naletel na njegovo taborišče. In reči moram, že takrat je kazal, da ve za nekake skrivnosti.«
»Saj ni od tam moj prah,« je rekel Breck. »Tam je i le manj vredna vodna propozicija.«
»Prinesite svojo vrečo, bomo pogledali, kakšno je vaše zlato,« je ukazoval Wilson.
»Pravim vam, da ga nisem dobil tam.«
»Nič ne de. Pokažite, kaj imate.«
Breck se je obotavljal, toda obrazi okoli njega so bili preteči. Počasi in s tresočimi se rokami je iskal po žepih svojega plašča in končno izvlekel na dan kositrno škatlo, v kateri je rožljalo nekaj trdega.
»Stresite ven!« je zagrmel Shunk Wilson.
In prikazala se je tista debela zlata kepa, kot pest velika, pa tako rumena, da navzoči svoj živi dan še niso videli takega čuda. Shunk Wilson je zazijal. Šestero mož je ob prvem pogledu na zlato kepo planilo proti vratom. Vsi hkrati so se zaleteli vanje in drug drugega preklinjajo so se zrinili na piano. Sodnik je popolnoma izpraznil škatlo. Ob pogledu na zlato, ki se je usulo iz nje, je šest nadaljnjih mož zdrvelo iz sobe; z njimi se je izmuznil tudi Breck.
»Kam pa?« jc vprašal Eli Harding, ko se je tudi sodnik Wilson z velikimi koraki nameril proti vratom.
»Pse grem naprezat.«
»Kaj ga ne boste obesili?«
»Preveč zamudno je. Saj bo tako počakal. Obravnava je odgodena. Ne utegnemo.«
Harding se je obotavljal. Divje se je ozrl proti Di-maču, zapazil je, kako Pierre s praga namiguje Louisu, pogledal še enkrat na zlato kepo sredi mize in se odločil,
»Ne poskušajte ubežati, bo zaman,« je Dimaču zabrusil preko rame. »Sicer si bom pa vaše pse izposodil.« —
»Kaj pa imajo? — Spet kakšna stampeda, da bi j« vrag!« je s čudnim, piskajočim glasom vprašal stari, slepi lovec, lco so kriki mož in cviljenje psov ter škripassje cani skalili mir, ki jo vladal v sobi.