Telefon št. 111). Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 12. V Ljubi. jam, petek 15. januarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./I1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošli 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'—Din, za inozemstvo mesečno 32’— D:u. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsak i beseda 50 ; ara. Debelo tiskana beseda stane 1' Din. Malih oglasov trgovskega značaja, slane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din Pri večjem številu objav popust. Industrija tri delavstvo, Zveza industrijcev je sklicala v ljubljansko Kazino svoj izredni občni zbor, da ob »dvanajsti uri« protestira proti nezmisekii in kvarni gospodarski politiki v naši državi. \ težki krizi se nahaja v državi industrija. Brez naročil, ibirez trga in brez tlela je naša industrija. Zamrli so ognji v plavža mah in stroji počivajo v tovarnah. Delavstvo' ,)a zamanj išče dela, zainanj •zaslužka. Dvomimo pa, da 'ho ta 'prepozni protest Zveze industrijcev sploh se kaj koristil in zalegel. Gospodarska politika v državi je pogrešena v celoti, posebej pa je težko (grešila tudi naša ind list ri ja. Pripovedovali so: mlada je in neizkušena, nihče pa ni .vprašal: ima li naša specielno slovenska industrija sploh eksistenčno pravico , jo eksistenčne pogoje. Im, če naj konča izredni občni zbor Zvezo industrijcev sploh še z najmanjšim pozitivnim uspehom, potem mora to vprašanje brezpogojno v prvi vrsti na dnevni red. Za' dežele 'bivše Avstrije so uposta-vili v naših pokrajinah posamezne industrijske panoge. In le v tej zvezi je ulspela tudi slovenska industrija, je rasla in se razvijala. Ivo pa je nastala nova državna meja, takrat je ravno Zveza industrijcev napravila usodno pogreške za vso industrijo, da je smatrala slovenUko industrijo za samostojno celoto. In, naša industrija ni našla v novi državni obliki svoje prave orientacije. Zato je začela hirati, začela propadati in zapisana je popolnemu propadu. 'Ker ni naša industrija izvedla v industrijski politiki nujne, z ozirom na mo vi gospodarski teritorij potrebno preorientaeije in pregru-pacije, zato je 'skušala z nizkimi delavskimi mezdami, is slabimi delovnimi pogoji vzdržati konkurenčno sposobnost. I 'Boj proti jsocijalnim zahtevam ! ^javskega razreda, boj proti iz-» jšanju .živijenskega položaja je s-mati-aHa Zveza industri jcev za svojo najvažnejšo nalogo. Dane« jo delovna sila v Sloveniji zas onj, brezposelnost naravnost katastrofalna, kljub temu pa upropašcene delavske eksistence niso ovirale stalnega m nevzdržnega j > roj >ad am ja in< I ust nje. Poznamo delodajalce, -ki so iskali za izdelke -svoje industrije trgov in odjemalcev. Ves ta trud in vse to delo pa je bilo brez organizacije, brez načrta in brez sifitoma. 'Baš v tem pravcu, ravno v tej ismeri je popolnoma odpovedala Zveza industrijcev. Kaj čuda, če so odrekla vsa začasna sredstva in vse trenotne pomoči, ki jih je bila deležna naša industrija s strani države. Pretežno agrarna država zahteva cenenih in konkurenčnih industrijskih izdelkov. Agrarec se zahvali za stroj P; id« rava o preračunu miiiisfrstva notranji&i del. Belgrad, 15. jan. Proračun mi-ni-stistva za notranje zadeve je bil včeraj s 14 proti 6 glasovom sprejet. Minister Maksimovič je nakratko Izjavil, da je njegov proračun realen. Ivesti namerava obširno redukcijo. Črtanih je okoli 1700 mest. Pri tem je največ nižjih uslužbencev. Najbolj bo prizadeta Slovenija, kjer črtajo med drugimi dve mesti tiskovnih referentov, nekaj policijskih agentov ter 14 ava-nicnikov v politični službi. V stvarni redukciji so bili 'znižani zlasti se- litveni stroški. Po vladnem predlogu znaša proračun ministrstva notranjih del 673,452.0000 Din; to je za skoro 43 milijonov več kot prošlo leto. Minister Maksimovič je na ostre napade opozicije, ki mu je zlasti očitala, da preganja uradmištvo odgovarjal, da to ne odgovarja resnici. Kar pa se tiče revizije uradniškega -zakona, na to isedaj še ne more odgovoriti. Jutri bo odbor ra ■ iravlj-al o proračunu ministrstva za poljedelstvo in vode. ¥ starem pravcu naprej. Belgrad, 15. jan. Politični položaj „neizpremenjen“. Finančni odbor rešuje sedaj proračun ministrstva za notranja dela. Zanimanje in zavzemanje za proračun in potrebe tega ministrstva je seveda pri vladni večini drugačno, nego je bilo pri proračuni’ ostalih ministrstev, ki služijo javnim in bolj socijalnim namenom. Reduciralo se je le nižja in bolj potrebna mesta, reakcijonarne izdatke pa ne. Važnejših zunanjih političnih dogodkov ni bilo, toliko bolj se je delalo in pritiskalo zakulis- no. Radič je še vedno- hudo „bolan“, zato napada neusmiljeno odsotnega ministra financ St-ojadinoviča. Radikali so morali Radiča hudo našama-riti ravno tam, kjer je trenutno najbolj občutljiv: pri davčnih, denarnih in sploh finančnih vprašanjih. V opo-Ziicijonaknh krogih se hudo graja odsotnost vlade ravno v času najkriti-čnejšega notranjega in zunanjega položaja države, toliko bolj, ker še sedaj ni jasno, kako se bo vlada ravnala v pogledu Male antante in Madžarske. Avstrijski socijalisti nastopajo proti Madžarski verolomnosti. Dunaj, 15. .jan. Mirovne pogodbe -so moralno obvezale premagane države, da ise -raizorože. Društvo narodov je to naložiilo tudi državam-zmagovalkam. A ne prve, no druge niso izvršile svojih dolžnosti. Medtem ko velika antanta niti ne skriva (svojega nadaljnega oboroževanja, (se vrši v premaganih -državah oboroževanje pod krinko raznih športnih, skavtskih in mladinskih organizacij. Madžarska vzdržuje tajno vojsko z mladinsko or- ganizacijo, katere člani morajo priseči zvestobo Veliki Madžarski. Ker je taka organizacija nezakonita in ogroža varnost vseh sosednjih držav, je -sklenil avstrijski socijal-no-d( nrekratski klub vložiti na eni prvih sej parlamenta ostro interpelacijo, kaj meni storiti Avstrija napram tem izzivalnim mir in red ogrožajočim organizacijam. Obenem bo klub zahteval, da Avistrija intervenira za red v Srednji Evropi pri Društvu narodov. Ameriški demokrati proti Mussolinijevi politiki. Washington, 15. jan. Načelnik demokratskega kluba v ameriški . poslanski zbornici je ostro grajal sklenjeni dogovor glede italijanskih dolgov. Napadel je neusmiljeno v ime- nu ameriškega naroda nasilno- Mussolinijevo politiko. Njegova izvajanja so žela ponovno hrupno demostra-tivno odobravanje pri vladni večini in pri demokratskih poslancih. Grozovite eksplozije v premogovnikih. London, 15. jan. V Wilburton ■Oklahoma v Ameriki jo natetala v premogovniku huda eksplozija- plinov, ki je zasula 100 rudarjev. Eksplozija jo bila tako silna, da je zagnala iz 200 metrov globokega rova jamski les na plan. Rešitev zasutih j e -s kom brezupna. Nagasaki, 13. jan. V premogovniku Takamatsu so se vneli jamski plini in usmrtili štiri rudarje. Rešilni oddelek 'se je spustil v jamo, toda v tem trenutku, je zopet -nastala močna eksplozija, ki je na drobne kosce raztrgala vseh 16 mož reševaI n ega odd elka. Strojnih tovoren in Jivaren, če pa ge lahko za polovično ceno dobi iz nozeinstva. Kako so bo prilagodila naša in-il ust n ja -novim razmeram, od tega zavist njen bodoči razvoj. In, kako se bo industrija uveljavila v meščanskem ra'zredu proti interesu veleposestva, od tega zavisi, ali ho bodoča industrijska politika v naši državi dobra ali slaba. In nadalje: delavski razred v Sloveniji je doslej prispeval za vzdrževanje slov. industrije prevelike žrtve. Vsak nadaljni korak v tem pravcu bi pomenil novo izgubo na pogojih za razvoj .industrije. Slovenska delovna sila bi propadla in vsem težavam, s katerimi se bori industrija, bi se pridružila še nerabna, .izčrpana delovna sila našega delavca. DR. RAMEK SESIAV1 NOVO AVSTRIJSKO VLADO. Dunaj, 15. jan. Večinske stranke so se sporazumele na podlagi, da sestavi novo vlado zopet dr. Ramek. Dosedanja vlada danes formalno odstopi, jutri pa se predstavi parlamentu nova vlada, imenovana Ramek II. Finančni minister dr. Ahrer je vztrajal pri svojem prvotnem sklepu in ni vstopil v novo vlado. Njegovo mesto zasede badenski župan Josip Kollmann. Namesto poljedelskega ministra nastopi Andrej I nlaer, deželni poslanec na Tirolskem, posle odstopivšega ministra zunanjih del pa bo opravljal zvezni kancelar dr. Ramek sam, njegvo pomočnik bo sekcijski načelnik Franc Peter. Takoj, ko se vlada sestavi, •"•ečita zvezni kancelar dr. Ramek vladno izjavo, ki jo bo sledila običajna parlamentarna debata. Dunaj, 15. jam. Novi zvezni finančni minister 'Kollmann je včeraj podal svojo prvo' izjavo. Dejal je med drugim: »Takoj ko nastopim pccsle kot minister, odložim svojo župansko čast, ostanem pa v Badnu še kot občinski svetnik. Programa pa nimam še nobenega, ker nastopam ministrske posle brez predsodkov. Še-le ko proučim dejansko stanje, si uredim 'svoj program. Predvsem pa poudarjam, da ne poznam gospodov in gospodujočega naroda. V tej državi smo vsi za to tukaj, da služimo demokraciji in republiki, kateri danes ni baš -postlano na rožicah in ki potrebuje v teh dneh podpore vsakega državljana. DR. LUTHER SESTAVLJA NEMŠKO VLADO. Berlin, 15. jan. Dr. Luther se posvetuje z različnimi strankami o sestavi nekakšne centrumaške vlade. Svoje sodelovanje so že sedaj obljubili centrum in demokrati. Demokrati pa sicer odklanjajo preveč desničarsko politiko vnaprej. V vlado utegnejo vstopiti centrumaši dr. Braum, dr. Marx in dr. Lamnter; dalje demokrati dr. Reinhold, Stesemann, dr. Koch,, v. Kardorff in dr. Gessler. ČEMU TOLIKO HRUPA. Budimpešta, 15. jan. Medtem ko javnost z vso napetostjo pričakuje rezultata o preiskavi proti knježjem zločincu \Vindischgratzu, drž. pravd-ništvo dela skrajno komodno. Šefa državne policije Nadossyja je zaslišalo jedva dvakrat, pa so z njih opravili' na brzo roko. Z Windisch-griitzom se pa nekako pogajajo in se zna zgoditi, da mu končno meritorno ničesar več očitati ne bodo mogli. Kaj vse storita denar in bogato sorodstvo! Morda pa se boje oblasti državljanske vojne? Oton in Albrecht sta si huda tekmeca, nekateri Hortllyjevci pa pravijo, da je Oton premlad, Albreht pa že prestar za kake energične akcije. Budimpešta. 15. jun. Policija je dovršila svojo preiskavo v aferi ■ponarejanja frankov. Od didokti-vov opravljajo le še 4 državno službo. šef ded akti vslkcga oddelka je nastopil .kratek dopust. MADŽARSKA jUSilCA. Šest mesecev zapora zaradi žalitve Rorthyia. Budimpešta, 15. jan. Socijalno demokratični poslanec Karl Payer je bil obsojen včeraj na šest mesecev ječe, ker je v socialnodemokrati-čuem klubu ob priliki čongradskega bombnega atentata rekel, da bi bilo treba deliti prebivalstvo dežele v dva tabora. V enem taboru se nahajajo metalci bomb in njih prorektorji,* ki najdejo za vsako lopovstvo olajševalne razloge in večkratne morilce pomiloščajo. V drugem taboru so pa sami dostojni ljudje dežele. Obtoženi poslanec se je opravičeval, da pomilcščenja predlaga vlada, torej ni bil mišljen v govoru Horthy. Tudi priče so izjavile, da govor ni meril na Horthya, toda sodni dvor ga je kljub temu obsodil na zaporno kazen, olačilo desetih milijonov kron globe in na triletno izgubo državljanskih pravic. — Radovedni smo, koliko bodo kaznovani Windisch-griitz in sokrivci. TUDI Z VATIKANOM NOVA POGAJANJA. Belgrad, 15. jan. Minister za zunanje posle dr. Ninčič živahno razpravlja z ministrom ver Mišo Trifunovičem glede obnovitve pogajanj, ki se tičejoi naših odnošajev do Vatikana. Dosedanji poslanik se prej-kone več ne vrne v Rim, kot njegov namestnik se imenuje naš poslanik v Berlinu dr. Miljutin Jovanovič. Preden se to zgodi, se bo vršila v Belgradu konferenca našega zunanjega ministra, ministra ver, članov za rimsko ekspedicijo namenjene delegacije in papeškega nuncija. Borza. Danes notira Zagreb: Dinar tieizpreme- njen. Curih: Beograd 9.155, Berlin 123.275, Newyork 517.625, London 25.14, Pariz 19.44, Milan 20.88, Praga 15.345, Budimpešta 0.0723, Bukarešta 2.3125, Sofija 3.625. Dunaj 72.8775. Trst: Valute: dinarji 43.25—44, dolarji 24.10—21.80, 20 zlatili frankov 94—97, zlata lira 478.12. Dunaj, Beograd 12.5375—12.5775, Berlin 168.97—169.47, Budimpešta 99.35 99.65, Bukarešta 3.155—3.175, London 34.465 do 34.665, Milan 28.6tL-28.72, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 26.51—26.67, Praga 21.0175 do 21.0975, Varšava 98.45—98.95, Curilt 137.05—137.55, Sofija 4.90—4.94: dinarji 12.53—12.59, dolarji 710—714. Praga, Beograd 59.725, Curih 652, London 163.85, Newyork 3370, Dunaj 475.50. Borba za delavsko zbornico. Ta način agitacije si prepovedujemo. Včeraj smo priobčili nesramen letak Neodvisne »delavske« stranke, ki se obrača na podjetnike in jih poživlja, naj varujejo pri volitvah v Delavsko zbornico svoje interese. V volilnem boju se marsikaj opro- SlUŽlClSljS '\W k!eiika5Ci. ,-V— ; . j,-* " ta :.r v. jul. *.1>' To izdajstvo na delavskih interesih pa si 'bomo dobro zapomnili. Organizacije, ki stoje za takima letaki, niso delavske strokovne organizacije, marveč le navadne filialke podjetnikov. Naj izpadejo volitve v Delavsko zbornico kakorkoli: tega smo si v vsakem slučaju svesti, da bo v njej ogromna večina poštenih ljudi, ki bo odklonila vsak stik s podjetniškimi špijoni. Tem bolj, ker pod vplivom »Jutrove« pisave podjetniki res mislijo, da volijo oni v Delavsko zbornico, ne njihovi delavci. V Kranju so se začele v sredo raznašati glasovnice. Raznašale sp se tako, da je bila prisiljena Strokovna komisija proti temti načinu raznašanja najodločneje protestirali pri glavnem volilnem odboru. To je storila s sledečim dopisom: »Glavnemu volilnemu odiboru v Ljubljanni Podpisana Strokovna komisija za Slovenijo je prejela od svojih zaupnikov v Kranju poročilo, da se sam pri raznašanju glasovnic težko kršijo tozadevna navodila Glavnega volilnega odbora. Tako v Jugočeški tvornici glasovnice niso bile izročene kpmisdji obstoječi iz prvih treh v imeniku navedenih delavcev in zaupnikov v obratu obstoječih organizacij, temveč podjetju. Naš zaupnik Ivan Zupan, ki se je za glasovnice zanimal, ni mogel pri razdeljevanju sodelovati. Glasovnice so delili v obratu mojstri, ki so jih tudi podpisovali in zadržavali, delavstvu, ki je proti temu protestiralo pa os grozili. Enako se je postopalo po naših poročilih v tvornici Ciril Vajt. Zahtevamo, da glavni volilni odbor takoj vse potrebno ukrene, da se omogoči, da bodo volili v Delavsko zbornico delavci, ne podjetniki. Že sedaj opozarjamo, da bomo stavili v teh in vseh slučajih, kjer se bodo kršili očitno predpisi in navodila, zlasti tam, kjer se bodo podjetniki na tako nezaslišan način vmešavali v volitve, predlog' verifikacijskemu odboru, da se volitve v teh obratih razveljavijo in odrede ponovne volitve v smislu čl. 58 pravil. V Ljubljani, dne 13. jan. 1926. Za Strokovno komisijo za Slovenijo: Jože Golmajer, m. p.« Glavni volilni odbor je informiral pritožiteljico, da je odredil, da se zadeva v Kranju preišče. Obenem je sklenil, da se smejo deliti tam, kjer delavska komisija (to so prvi trije v imenik vpisani delavci, zaupniki organizacij), ki ima prevzeti v smislu navodil glasovnice, to izrečno želi, glasovnice tudi izven obratov. Poskrbeli bomo, tla se bodo volitve v slučajih očitnega nasilja razveljavile, vse slučaje pa, pri katerih zadobiva »vplivanje« podjetij znak izsiljevanja, bomo izročili državnemu pravdništvu. Naši zaupniki naj pošljejo o vseh takih slučajih točna, s pričami podprta poročila. Dunajska Delavska zbornica je priredila te dni velika poizvedovanja, kako žive in kako -so plačane, oziroma, kako se godi -po Dunaju služkinjam. Na Dunaju so socijalisti dosegli, da so se že pred nekaj leti določile osnovne plače, pod katere se ne ;me iti. Organizacija služkinj je namreč izposlovala, da je dunajska občina predpisala minimalne plače za posle. Delavska Zbornica pa sedaj preiskuje, če se to tudi vrši. .Zbornici pomagata obe organizaciji služkinj -so-cijalistična in krščansko socijalna. Glavno glasilo dunajskih klerikalcev »Reichspost«, ki igra vlogo kot ljubljanski »Slovenec«, je vehementno napadlo te dni dunajsko Delavsko zbornico, češ, da je s tem prekoračila svoj delokrog in da se nima prav nič vmešavati v razmere med gospodarji in služkinjami. -Krščanski list je zelo proti temu, da bi se kaka Delavska zbornica vtikala v to, kako »milostljive« postopajo s svojimi posli, kje jim odkazujejo prostor za spanje in koliko ur morajo garati. Če so v Ljubljani sedaj pri volit-ah v Delavski zbornici naši klerikalci vpregli ves -svoj aparat, da dobe to zbornico v roke, razumemo to, kajti dunajski vzgled je preglasan dokument, zakaj se klerikalci potegujejo za Delavsko zbornico. No, pa delajo račun brez zavednih delavskih volivcev. Brez vlade, brez glave. Za narodno Pravijo. Za Novo leto si voščijo srečo in blagor vsi dobri ljudje. Da bi ‘bogato -obrodilo žito, dobro uspevala živina, vošči sosed isosedu, če nimata -ravno tožbe za mejo in iplot. Zato jo tudi Radie —- dober, zvest prijatelj in drug — voščil Pašiču 'za Novo leto. Brzojavko je napisal in jo odposlal na uradni račun in vladno štednjo. Brzojavka se >pa glasi: Ko Vam voščim veselo in srečno Novo leto, sporočam, da sem odredil vsem .prosvetnim delavcem, da -pouči1 dobro seijačko ljudstvo, dn ni v Monte Carlu le »najsavršeniji stroj .za prenašanje inovaca .iz je-dnog d žepa u drugi«, nego tudi »najzgodniji objekt za uizbudjenje živaca čeistitih, starih a dobrih ljudi«. — Igra v Monte Carlu ni matematika, še manj pa znanje. Zato sem globoko overjen, da boste rinel.i tam popolno srečo. Znam, da je kockanje u Monte Carlu puno realnijo od ostalih zabava. — Stipa. Pašie je bil Radičevega odkritega, iskrenega in prijateljskega pozdrava -na vso moč vesel. Kot »častit« človek se je zato Pasic Štipiici tako-le .zahvalil: Najlepša zahvala za novoletno voščilo bo ta, da vam, dragi ministre sporočim, da bom našo sveto prijateljsko stvar razširil iz novim skupščino pripravljajo v finančnem odboru redni letni proračun. Doslej skoiro vedno navezani na nadležne -dvanajstine, naj redni proračun za prihodnje leto določi celotno gospodarsko in finančno državno politiko. Zato bi človek pričakoval, da bo vsaj odgovorna vlada posvetila obravnavanemu proračunu vso skrb in vso pozornost. Kaj še! Finančni minister je odšel lepo v Ameriko, drugi praznujejo -praznike, Pašic počiva v Monte Car.ln, finančni odbor pa glasuje brez kriterija za proračun tako, kakor odgovarja interesom vlade. Pri tem pa črtajo brez zmisla in -načrta važne postavke in ne oziraje se na potrebe, številna uradniška mesta. In, ker gre pri finančnem odboru vseeno nekam počasi, bodo uvedli še nočne seje, pognali skozi ta odbor proračun, ga sprejeli v skupščini po skrajšanem postopku, nato pa bo davil tako sestavljeni proračun državo in celotno gospodarsko življenje. Zakaj je Cankov šel? Mar zato, ker je pomoril nad desettisoč revolucijo--.larjevl Ne! Mar zato ker je upepelil na stotine vasi? Ne! Ali pa zato, ker je izrabil sofijski atentat, da nemoteno nori svoje nasprotnike v samem glavnem mestu Bolgarije? Kaj še! Umakniti se je moral strašni Cankov, ker m mogel ali ni znal dobiti kredita v inozemstvu in jo vsled tega grozila bolgarskim kapitalistom huda kriza. Umakniti se je moral, da pride na njegovo mesto drugi, evropskim in bolgarskim finančnikom ilopa-dljivejši sluga. Sedaj se govori, da je Anglija pripravljena posoditi Bolgariji kar dva milijona funtov šterlingov, da utrdi ibok garsko valuto ... Desettisoči kmetov ostanejo še nadalje v bedi, stotisoči bodo še nadalje izkoriščani in tepeni, mučeni in u-bijeni bodo, ki hočejo narodu dolbro — vse za -denar in slavo londonskih in bolgarskih bankirjev in vlastodržeev! Ker tako je načelo Sile in Kapitala. Klorikalci sejejo. V Ljubljani se je vršila inačelstvena seja Slovenske ljudske strainke. O tem so izdali Hofferjev komunike, približno tako-le: posveto- vali smo -se o vsem, .sklepali o vsem in za enkrat je ključ situacije še v naših rokah. Gospodje klerikalci so si z veseljem povedali, da bo ostala univerza z ruskimi profesorji in docenti še vedno slovenska in skoraj pa bodo nadaljevali boj za oslovsko senco. Zakaj pa »Slovenec« ne pove tudi, da je bilo na seji prepira in prerekanja čez mero in da je le vprašanje časa, kadar bo v klerikalni .stranki razkol popolen. Zanimivo je tudi, da pri takiih strankinih sejah strokovne klerikalne organizacije nimajo besede, eestitim m do preklica, zvestim-pri-Svetozarjem Piribičeviopin. jateljem V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! Nikola. Charles Dickens: 12 Božična pesem v prozi. „Ne, tvojih minolih." Morebiti Scrooge sam ne bi mogel povedati, če bi ga kdo vprašal, zakaj je iinel posebno željo, videti duha v' njegovi čepici, in ga je prosil, naj se pokrije. „Kaj!“ zavpije duh, „ali hočeš tako kmalu s posvetnimi rokami priviti luč, ki ti jo dajem? Ali ni dovolj, da si izmed tistih, kojih strasti so napravile to pokrivalo in me silijo dolgo vrsto let, nositi jo na obrvih!“ Scrooge spoštljivo zanika, da bi bil kdaj namenoma žalil ali sploh kdaj v svojem življenju vedoma in prostovoljno potlačil duhu čepico na oči. Nato se osmeli in vpraša, kaj ga je privedlo sem. „Tvoja blaginja!" se glasi odgovor duha. Scrooge izrazi svojo iskreno hvaležnost, a se ne more ubraniti misli, da bi bila za to vse-kako primernejša noč nemotenega pokoja. Duh je moral njegove misli slišati, kajti nemudoma mu pravi: »Ugovarjaš torej? Pazi!" Pri teh besedah duh iztegne roko in ga prime rahlo za njegovo. »Vstani in pojdi z menoj!" Scrooge bi bil zaman ugovarjal, da vreme in ura za izprehode nista Popravna, a ic postelja topla in toplomer precej pod lediščem, da je ob-ločen le tanko v brezpetnikih, posteljnem plašču in posteljni čepici in da ima ravno nahod. Prijemu dasi ženskonežnemu, se ni moči ustavljati. Vstane; a ko opaži, da gre duh j>roti oknu, ga prime za obleko proseč: »Človek sem in lahko padem. »Naj se te samo tu dotaknem," pravi duh m mu položi roko na srce, „in vzdržal boš vse kaj več ^4 Komaj izgovori to, odvršita skoz zidovje in stojita pod milim nebom na veliki cesti si edi polja. Mesto je .izginilo. Ne sledu ni za njim. /-mestom sta izginili tema in megla. Jasen, mrze , zimski dan je in tla pokriva sneg. »Dobro nebo!" vzdihne Scrooge in sklene roke, ko se ogleda. V tem kraju sem bi! rojen. Tu sem preživel zgodnjo mladost." Duh ga milo gleda. Starec še vedno občuti dotik njegove roke, kakor je bil rahel in begoten. Zaveda sc tisoč vonjev, ki plavajo v zraku, sie-harni združen s tisoč mislimi, radostmi in skrbmi, davno, davno pozabljenimi! . , . »Ustnice se ti tresejo," pravi duh, „ni kaj imaš na licu?" . . . Scrooge zamrmra neobičajno jecaje, da je izpuščaj, in prosi duha, naj ga vede, kamor mu drago. »Sc spominjaš poti?" vpraša duh. »Spominjam!" vzklikne vneto Scrooge: »hodil bi po njej z zavezanimi ocnu. »Čudno, da si jo za toliko let pozabil!" opozori duh. »Greva dalje." ^ Gresta po cesti in scrooge spozna vsaka vrata! kol in drevo; v daljavi se pokaže trg z mostom, cerkvijo in vijočim se potokom. Zdaj zagleda nekaj mršavih konjičkov proti njemu dirjajočih; jezdijo jih dečki in kličejo drugim dečkom v kmetskih kolesljih, ki jih vodijo kmetje. Vsi so s.ihio živahni in si vriskajo, dokler ne odmevajo Širna polja in neposkakuje mrzel zimski zrak oti radosti. duh. .o so le sence stvari, ki jih ni več, pravi Nobeden ne ve za naju." Veseli potniki prihajajo bliže in ko Prihajajo, Scrooge spozna in imenuje ’ S1 v i! pogledu nanje njegovo ves^ brezmejno? Zakaj mu sije mrzlo oko in Pikine srce, ko gredo mimo? Zakaj ga S^rSisl'!!’1 • voščijo vesel Božič ob ločitvi na križiščih m privoščijo ve. e Scr0ogeju vesel Božič! Proč z I l/o* t A VP impl \rA„: „ .i .. mtiili? K'ii IC riuu veselim Božičem! Kaj je že imel kdaj od njega? \ esenm popollloma prazna, pravi duh. »Osamel otrok, zapuščen ^dfaršev je> še tu." ■ -1 je še tu." Scrooge pravi, da ga pozna. Vzdihne. (Dalje prih.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 15. jan., petek: Henrik IV., red E. Opera: 15. jan., petek: »Vihar«. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbo:. Koncert v vel. dvorani hotela »Union . Začetek ob 20. uri zvečer. Pirandello: »Henrik IV.« (Ob prvi predstavi.) Umetnost vedno išče novili obzorij in smernic, novega načina izražanja, novega oblikovanja in udejstvovanja. Dokaz temu so vedno nove struje umetniškega ustvarjanja, ki včasih sicer odgovarjajo duhu časa, nimajo pa v sebi tiste prvobitne in samobitne sile, 'ki dela umetnost večno. Kot reakcija na naturalizem se je v Franciji in Italiji pojavil futurizem, ki se je razpasel po vsej Evropi predvsem v Rusiji. Izpreminjal se je v različnih, oblilkah in pod raznimi imeni, dokler ni dobi neoromantike sledila doba >spi-ritualizma, im to zopet najprej med Francozi ter Italijani. Eden pristašev te struje je dramatik Pirandello, ki je pravzaprav pesnik in filozof. Poznamo ga že po fantastični drami »Šest oseb išče avtorja«. V tragediji »Henrik IV,«, 'kakor imenuje sam to delo, je obravnaval problem blaznosti. S tem vprašanjem .so se v svetovni literaturi že precej bavili in z raznih vidikov, predvsem nordijski narodi. Strindberg, Dostojevski j in drugi. Pred ■leti se je očitalo Cankarju, da je njegov »Polikarp« s psihološkega, oz. psi-hopatičnega stališča predvsem pa z estetskega stališča zgrešen. No, sodbe so različne, in pisatelji se še vedno radi bavijo s tem problemom. Primer za to je »Henrik IV.«, delo modernega avtorja. Fabula dela je -nastopna: Mlad plemič jezdi na maskerado oblečen ikot Henrik IV. Njegov tekmec niu zbode konja, ki vrže plemiča na H n. Plemič se pri padcu tako poškoduje. da zblazni in potem navidezno 20 let domišlja je, da je Henrik IV. in da ljubi markizo Toskansko, v resnici pa jo ozdravel že po 12 letih. Ko tedaj -pozna, da ima okoli sebe same ničvredneže, bedake in nesramnice, sklene 'grati komedijo dalje. Im to igra že osem let. Ko mu je končno dovolj, tedaj se jim pa .razkrije: »V tem življenju smo vsi neprostovoljni norci, a ta obleka je zame prostovoljna maska, jaz ise zavedam, da izvrstno igram norca in vas vodim vse za nos. Mi norci smo ovrgli vso logiko.« Le zavest, da mora živeti med šemami, ki ga smatrajo za norca, mu je grozna. »Vi se pa tega ne zavedate, da ste norci!« jim kliče sarkastično. Zatem pa pride tragični moment. V razburjenosti zabode svojega tekmeca in se zave, da sedaj mora ostati norec. Tu je višek tragedije. • Dejanje je skozinskoz napeto, značaji dobro pogojeni, le prvo dejanje je v itoliko nejasno, da človek ne V(‘. kaj bo iz vsega, alko dela že odpre j J1** Pozna. Igralci so se potrudili, želi llren aplavz in prejeli nekaj običajna cvetja. Jezik v prevodu je slab, a tudi iz-ovorjavu igraioev ,nj |>jja najboljša; nuf ' lnu