Leto 1897.
417
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 1. aprila 1897.
Vsebina: Št. 80. Razpis, s katerim se na podstavi N aj vi šega sklepa z dne 31. decembra 1896. 1. razglaša v pora-zumu s c. in k. državnim vojnim ministrstvom, ministrstvom za notranje stvari in ministrstvom za poljedelstvo nov živinozdravski učni načrt za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
SO.
Razpis ministra za bogočastje in nauk z dne 27. marca 1897.1.,
s katerim se na podstavi Najvišega sklepa z dne 31. decembra 1896. I. razglaša v porazumu 8 c. in k. državnim vojnim ministrstvom, ministrstvom za notranje stvari in ministrstvom za Poljedelstvo nov živinozdravski učni načrt za kraljevine in dežele, zastupane v državnem zboru.
§• l.
Slušatelji živnozdravske vélike šole so ali redni (itnatrikulovani) ali pa izredni.
§• 2.
Redni slušatelji živinozdravstva so tisti, kateri se vkvarjajo z živinozdravstvenimi študijami po vsaki krat veljajočem učnem načrtu.
§• 3.
Da bo kedo vzprejet za rednega slušatelja v živinozdravstvene študije, za to se zahteva spričevalo o zrelostni preskušnji, z vspehom prebiti na kaki srednji šoli (gimnaziji ali realki) naše dežele.
§. 4.
V više tečaje se smejo vzprejeti tisti, kateri so redno dokončali primeren del živinozdravstvenih
študij že na kaki drugi enaki živinozdravski vé-liki šoli.
§• 5.
Gledé vzprejema in obiskovanja veljajo slična določila kakor na vélikih šolah.
8- 6.
Trajanje študij je za živinozdravski učni tečaj ustanovljeno na štiri leta ali osem semestrov; doktorji vsega zdravilstva smejo dokončati ta učni tečaj v dveh letih.
§• 7.
Da se kak semester vpošteva rednemu slušatelju v ustanovljeno učno dobo, mora on dobiti potrdilo, da je obiskoval vse za dotični semester živinozdravstvenih študij po učnem načrtu obvezne predmete.
Pri tem je dano rednim slušateljem na izbiro, vpisati se mimo obveznih predavanj in praktičnih vadeb tudi še v druge na živinozdravski véliki šoli imete kolegije ter jih obiskovati, ako si niso navskriž z obveznimi predmeti.
8- 8'
Obvezni predmeti za štiriletni tečaj so :
(Slovenlsoh.)
74
I. leto.
1. semester.
Ui' lift teden
1.	Medicinska fizika............. 5
2.	Kemija........................ 5
3.	Občno živalstvo in nauk o zajedavcih 	 5
4.	Občna anatomija in	histologija	.	.	2
5.	Popisujoča anatomija domačih živali	5
6.	Nauk o podkovstvu............. 3
7.	Anatomične preparovalne vadbe in
8.	Vadbe na podkovalnici vsaki dan.
2. semester.
Ur na teden
1.	Kemija . . . .	•............ 5
2.	Botanika s posebnim ozirom na
krmske, medicinalne in strupene	rastline	.	5
3.	Enciklopedija poljedelstva z ozirom
na poljedelsko rastlinorejstvo, zlasti na bolezni krmskih rastlin......................... 3
4.	Popisujoča anatomija	domačih živali	5
5.	Embrijologija.................. 2
6.	Vadbe v kemičnem laboratoriju,
7.	Vadbe v rabi mikroskopa in v preiskovanju pravilnih pletenin,
8.	Vadbe na podkovalnici,
9.	Nauk in vadbe v občevanju z domačimi živalimi, v njih opravljanju in sedlanju.
II. leto.
3. semester.
Ur na teden
1. Topografična anatomija domačih
živali ........................................ 5
2.	Nauk o živalski produkciji (preso-
jevalni nauk, pasmoslovje, rejeslovje, krmoslovje, zdravstvena nega poljedelskih domačih živali)......................... 5
3.	Fizijologija......................... 5
4.	Farmakognozija, farmakologija, tok-
sikologija in receptoslovje . . ^ . . .	5
5.	Anatomične preparovalne vadbe,
6.	Vadbe v preiskovanju krmil,
7.	Farmacevtične vadbe,
8.	Vadbe na podkovalnici.
4.	sem ester.
Ur na teden
1.	Nauk o živalski produkciji (preso-jevalni nauk, pasmoslovje, rejeslovje, krmo-
Ur na teden
slovje, zdravstvena nega poljedelskih domačih živali).................................. 5
2.	Fizilogija........................... 5
3.	Občna in poskusna patologija in
patologična anatomija.........................  5
4.	Bakterijologija (mikrobijologija) .	2
5.	Farmakognozija,farmakologija, tok-
sikologija in.receptoslovje.................... 2
6.	Klinična propedevtika................ 3
7.	Medicinsko-kemične vadbe,
8.	Vadbe v presojevalnem nauku poljedelskih domačih živali,
9.	Izleti zastran praktičnega poduka v nauku o živalski produkciji,
10.	Farmacevtične vadbe,
11.	Vadbe na podkovalnici.
III. leto.
5.	semester.
Ur na teden
1.	Posebna patologična anatomija domačih živali................................... 5
2.	Posebna patologija in terapija no-
tranjih bolezni in notranja klinika domačih živali ....................................... 10
3.	Kirurgija z očizdravstvom vred in
kirurgična klinika............................ 10
4.	Nauk o instrumentih, obezah in
operacijah...................................   3
5.	Patologične raztelesbe,
6.	Operacijske vadbe in praktično
obezilstvo..................................... 3
7.	Vadbe v rabi očesnega zrcala,
8.	Vadbe na podkovalnici.
6.	semester.
Ur na tedan
1.	Posebna patologija in terapija no-
tranjih bolezni in notranja klinika domačih živali.................................... 10
2.	Kirurgija z očizdravstvom vred in
kirurgična klinika............................ 10
3.	Porodničarstvo....................... 3
4.	Zgodovina	živinozdravstva ...	1
5.	Patologične raztelesbe,
6.	Patologično-histologične in bakteri-jologične vadbe,
7.	Operacijske vadbe in praktično obezilstvo,
8.	Porodničarske vadbe (na fantomu in živih živalih),
9.	Vadbe na podkovalnici.
IV. leto.
7.	semester.
Ur na tndon
1.	Posebna patologija in terapija no-
tranjih bolezni in notranja klinika domačih živali......................................... 10
2.	Kirurgija z očizdravstvom vreti in
kirurgična klinika............................. 10
3.	Nauk o kužnih boleznih z demonstracijami ..................................... 2
4.	Državno veterinarstvo (sodno živi-
nozdravstvo, ogled živine in mesa, veterinarska policija)................................ 4
5.	Seminar za državno živinozdravstvo (1 krat na teden po 2 uri),
6.	Patologične raztelesbe,
7.	Poliklinika.
8.	semester.
Ur na teden
1.	Posebna patologija in terapija no-
tranjih bolezni in notranja klinika domačih živali......................................... 10
2.	Kirurgija z očizdravstvom vred in
kirurgična klinika......................... 10
3.	Poliklinika,
4.	Ambulatorna klinika v mestu in najbliži okolici,
5.	Začasna izpostava dijakov po skupinah v kakem političnem okraju zastran vpeljave v živino-'''.dravsko prakso,
6.	Vadbe in izleti zastran poduka v državnem Živinozdravstvu,
7.	Patologične raztelesbe.
§• 9.
Zdravniki, to je doktorji vsega zdravilstva, smejo biti pripuščeni k strogim presknšnjam v do-Sego živinozdravske diplome, ako so v redu obisko-vali na kaki živinozdravski véliki šoli te-le kolegije:
1.	Popisujočo anatomijo domačih živali,
2.	Topografično anatomijo,
3.	Nauk o živalski produkciji,
4.	Farmakologijo, farmakognozijo, toksikologi0 in reccptoslovje,
5.	Občno patologijo in patologično anatomijo,
G. Klinično propedevtiko,
7.	Enciklopedijo poljedelstva z ozirom na po-ledelsko rastlinorejstvo, zlasti na bolezni krmskih
rastlin,
8.	Nauk o podkovstvu,
9.	Posebno patologijo in terapijo notranjih °‘e7'iii z notranjo kliniko vred,
10.	Nauk o kužnih boleznih z demonstracijami,
11.	Kirurgijo in kirurgično kliniko,
12.	Nauk o instrumentih, obezah in operacijah,
13.	Živinozdravsko porodničarstvo,
14.	Državno veterinarstvo,
15.	Seminar za državno veterinarstvo,
16.	Zgodovino in slovstvo živinozdravstva,
17.	Nauk in vadbe v občenju z domačimi živalimi, v njih opravljanju in sedlanju,
18.	Anatomične preparovalne vadbe,
19.	Vadbe v preiskovanju krmil,
20.	Vadbe v presojevalnem nauku poljedelskih domačih živali,
21.	Patologične raztelesbe,
22.	Patologično - histologične in bakterijolo-gične vadbe,
23.	Kirurgične operacijske vadbe in praktično obezilstvo,
24.	Vadbe v rabi očesnega zrcala,
25.	Porodničarske vadbe,
26.	Vadbe v podkovstvu,
27.	Polikliniko,
28.	Ambulatorno kliniko v mestu in okolici,
29.	Začasno izpostavo po skupinah v kakem političnem okraju,
30.	Vadbe in izleti zastran državnega živinozdravstva.
§• 10.
V učni načrt vzprejete vadbe se opravljajo po skupinah, in to tako, da si niso navzkriž z drugimi vadbami, če bi jih isti semester bilo več obveznih.
Preskušnje o napredovanju.
§. li.
Dijaki živinozdravstva se smejo vpisati v II., oziroma v 111. leto samo tedaj, kadar so z dobrim uspehom prebili dotično preskušnjo o napredovanju.
§• 12.
Preskušnja o napredovanju ob prestopu v II. leto (ientnmen physicum) obsega :
1.	Medicinsko fiziko,
2.	Kemijo,
3.	Občno živalstvo in nauk o zajedavcih,
4.	Botaniko (s posebnim ozirom na krmske, medicinalne in strupene rastline),
5.	Enciklopedijo poljedelstva s posebnim ozirom na poljedelsko rastlinorejstvo, zlasti na bolezni krmskih rastlin.
§. 13.
Preskušnjo o napredovanju ob prestopu v III. leto (tentamen biologicum) obsega:
1.	Nauk o živalski produkciji (presojevalni nauk, pasmoslovje, rejeslovje, krasoslovje, zdravstveno nego poljedelskih domačih živali),
2.	Anatomijo domačih živali z všteto topo-grafično anatomijo, histologijo in embrijologijo,
3.	Fizijologijo,
4.	Farmakologijo (fannakognozijo, toksiko-logijo in receptoslovje).
§• H.
K preskušnjarn o napredovanju smejo biti pri-puščeni samo tisti dijaki, ki so v redu dovršili L, oziroma II. leto.
§. 15.
Preskušnje o napredovanju so praviloma meseca julija in obroki posameznih preskušenj se dajejo na znanje z nabitkom.
Kadar je kak docent zadržan, izpraševati pri preskušnji o napredovanju, tedaj mu določi profesorski zbor namestnika.
§• 16.
Ocenila za preskušnjo o napredovanju so „izvrstno“, „dobro“, „zadostno“ in „nezadostno“.
§• 17.
Posledke preskušenj o napredovanju vpišejo izpraševavci v letni katalog in v obiskovalno knjižico dotičnega kandidata.
Na zahtevo se izdajejo kandidatom tudi posebna spričevala o preskušnji o napredovanju.
§• 18.
Kadar je kandidat dobil pri preskušnji o napredovanju samo iz enega predmeta ocenilo „nezadostno“, tedaj sme biti po počitnicah pripuščen k ponovitvi posamezne preskušnje.
Kadar je dobil iz dveh predmetov ali pri ponovni preskušnji iz enega predmeta ocenilo „nezadostno“, ali kadar se ni brez zakonite opravičbe podvrgel v ustanovljenem roku preskušnji o napredovanju, tedaj sme biti pripuščen k ponovitvi vse preskušnje o napredovanju (vsega tentamina) še le po preteku enega leta, če je bil med tem časom vpisan kot dijak na kaki živinozdravski včliki šoli.
Kandidatom je sicer dopuščeno, obiskovati predavanja, ki so obvezna še le v poznejših semestrih, toda iz tega jim ne nastane pravica, da bi se ti semestri vpoštevali v praviloma ustanovljeno dobo študij.
§. 19.
Vso preskušnjo o napredovanju (ves tentamen) je dovoljeno ponoviti samo enkrat.
Tisti kandidalje, ki tudi ob ponovitvi vse preskušnje o napredovanju (vsega tentamina) ne pokažejo zadostnega znanja, so torej izključeni od nadaljevanja živinozdravstvenih študij.
Izjemoma sme po predlogu profesorskega zbora dovoliti minister za bogočastje in nauk še eno (zadnjo) ponovitev te preskušnje.
Stroge preskušnje v dosego živinozdravske diplome.
§. 20.
V dosego živinozdravske diplome se morajo kandidatje, ki so po učnem načrtu dovršili predpisane živinozdravstvene študije, podvreči strogim preskušnjarn iz veterinarskih znanosti.
§. 21.
Za stroge preskušnje se mora zglasiti kandidat pri rektorju živinozdravske vélike šole ter mu predložiti krstni ali vojstveni list, zrelostno spričevalo in dokaz, da je v redu dokončal študije na kaki avstrijski živinozdravski véliki šoli.
K II., oziroma III. rigorozu (strogi preskušnji) sme biti pripuščen samo tedaj, kadar je z dobrim vspehom prebil I., oziroma II. rigoroz.
Rektor določi rok za stroge preskušnje.
§. 22.
Izmed treh strogih preskušenj iz veterinarskih znanosti obsega:
A. Prvirigoroz:
1.	Nauk o živalski produkciji (presojevalni nauk, pasmoslovje, rejeslovje, krmoslovje, zdravstveno nego poljedelskih domačih živali),
2.	popisujočo in topografično anatomijo domačih živali, histologijo, embrijologijo,
3.	fizijologijo,
4.	farmakologijo s fannakognozijo, toksiko-logijo in receptoslovje.
B.	Drugi rigoroz obsega:
1.	Občno patologijo in patologično zootomijo z všteto bakterijologijo (mikrobijologijo),
2.	posebno patologijo in terapijo notranjih bolezni in pa nauk o kužnih boleznih,
3.	državno veterinarstvo.
C.	Tretji rigoroz obsega:
1.	Kirurgijo z očizdravstvom in naukom v operacijah,
2.	porodničarstvo,
3.	podkovstvo.
§- 23.
Preskušnja se iz vsakega predmeta rigorozov opravlja v enem preskusnem dejanju tako teoretično kakor praktično.
8- 24.
Praktični deli preskušenj se vrše na dotičnih živalih in demonstracijskih predmetih (preparatih, instrumentih itd.). Pri tem je zahtevati od kandidatov zlasti to-le:
a)	Pri praktičnem delu preskušnje iz nauka o živalski produkciji mora kandidat presoditi telesno obliko predenj pripeljane živali, preiskati krmila, steljo itd,, itd, ter oddati o tem svoje mnenje.
b)	Pri praktičnem delu preskušnje iz anatomije mora kandidat:
a) na kostnjakih in kostnjaških delih in pa drugih anatomskih preparatih popisati in imenovati dele;
ß) na mrtvem truplu ali delu trupla odpreti kako otlino telesa ali s preparacijo razložiti določene stvorine in anatomski razkazati dotične organe;
7) preiskati mikroskopičen preparat, ki ga je izgotovil sam ali ki se mu je predložil gotov, in ga pojasniti.
c)	Predmet praktičnega dela preskušnje iz fizijo-logije so pred vsem medicinsko-kemične reakcije (preiskave scanine, krvi, mleka, vode itd.), in pa razložba najvažnejših fizijoloških preparatov.
d)	Pri praktičnem delu preskušnje iz farma-kognozije in farmakologije mora razložiti kandidat predložene mu medicinske rastline, leka-rije, farmacevtične preparate in pripraviti zdravila (leke).
e)	Pri praktičnem delu preskušnje iz palologične anatomije mora kandidat
a) izvršiti patologično razlelesbo, pojasniti najdene palologične premembe organov in jih dijagnostikovati, napovedovati po-sledke raztelesbe in mnenje na zapisnik;
ß) preiskati patologično-histologičen ali bak-terljologičen preparat, ki ga je izgotovil sam ali ki se mu je predložil gotov, in ga razjasniti,
f)	Pri praktičnem delu preskušnje iz patologije in terapije notranjih bolezni in iz nauka o kužnih boleznih mora kandidat napraviti anamnezo, opraviti klinično preiskavo, razložiti njene posledke, dijagnostikovati dotično bolezen, prognostikovati tek in konec, ki ga je pričakovati, in povedati primerno lečbo, oziroma predpisati potrebna zdravila.
g)	Pri praktičnem delu preskušnje iz veterinarske kirurgije mora kandidat
a) napraviti o eni ali več predstavljenih mu živalih anamnezo, opraviti klinično preiskavo, razložiti njene posledke, dijagnostikovati dotično bolezen, prognostikovati tek in konec, ki ga je pričakovati, in povedati primerno lečbo;
ß) razložiti indikacije in metode kake operacije in jo izvršiti na živi živali ali na mrtvem truplu, in pa dati pojasnila o kirurgičnih instrumentih in obezilih.
h)	Pri praktični preskušnji iz podkovstva kopit in parkljev mora kandidat preiskati kopita in parklje živali, ki jo je podkovati, pojasniti njih stanje, povedati primeren način, kako jo je podkovati, ter jo podkovati.
§- 25.
Vsi rigorozi se opravljajo javno, vendar je dano predsedniku na izbiro, omejiti pristop na živino-zdravce, zdravnike in dijake živinozdravstva.
§. 26.
Komisija za vsaki preskusni predmet rigorozov je sestavljena iz rektorja ali njegovega namestnika kot predsednika, iz izpraševavca in iz vladnega komisarja.
Med preskušnjo mora biti mimo izpraševavca navzočen še kak drugi ud komisije.
§• 27.
Kot izpraševavci poslujejo pri strogih pre-skušnjah zastopniki dotičnih strok.
§• 28.
Vladnega komisarja, ki mora biti živinozdravec in sme pripadati tudi k učnemu osebju živinozdrav-ske vélike šole, imenuje pred pričetkom vsakega učnega leta na trajno dobo tega leta naučno ministrstvo v porazumu z ministrstvom za notranje stvari.
§. 29.
Delne preskušnje vsakega rigoroza so nerazdelna celota, in pripuščena je samo zglasitev za ves rigoroz.
Posamezna preskuševalna dejanja določi rektor tako, da jih je opraviti zaporedoma v dobi 14 dni največ.
§. 30.
Dokončavši vsako delno preskušnjo rigoroza, vpiše izpraševavec njen posledek z ocenilom „izvrstno“, „zadostno“ ali „nezadostno“.v poseben zapisnik ter ga priobči kandidatu.
§• 31.
Noben rigoroz se ne šteje za z dobrim uspehom opravljenega, če je kandidat tudi samo pri eni delni preskušnji dobil ocenilo „nezadostno“.
V tem primeru sme biti kandidat po treh mesecih pripuščen v ponovitev delne preskušnje, ki ni imela dobrega vspeha.
Če dobi pri ponovitvi vnovič ocenilo „nezadostno“, sme biti k vnovični ponovitvi pripuščen po nadaljnih treh mesecih.
Kar se tiče tretje ponovitve, veljajo določila 35.
§. 32.
Kadar je dobil kandidat v kakem rigorozu pri več kakor eni delni preskušnji ocenilo „nezadostno“, tedaj sme biti pripuščen samo k ponovitvi vsega rigoroza po šestih mesecih. Kadar pri ti ponovitvi dobi tudi pri samo eni delni preskušnji ocenilo „nezadostno“, tedaj sme bili prav tako pripuščen samo k novični ponovitvi vsega rigoroza po nadaljnih šestih mesecih. Kar se tiče tretje ponovitve, veljajo določila §. 35.
§• 33.
Kadar odstopi kandidat med delno preskušnjo ali ne pride po začetem rigorozu k nadaljnim delnim preskušnjam v ustanovljenih zanj obrokih brez zakonite opravičbe, tedaj mora ponoviti ves rigoroz, a pripustiti se sme k njemu še le po preteku treh mesecev.
Kadar se rigoroz pretrga opravičeno, sc mu sme dovoliti za njega nadaljevanje nov obrok.
§.34.
Kadar je dobil kandidat pri vsaki delni preskušnji vsaj ocenilo „zadostno“, tedaj napravi predsednik po dokončanem rigorozu glavno ocenilo.
Kadar stoje ugodna ocenila v enakem številu nasproti manj ugodnim, tedaj se glavno ocenilo napravi po manj ugodnih.
Posledek se takoj vpiše v zapisnik o strogih preskušnjah in dd kandidatu javno na znanje.
§. 35.
Vsako tretjo ponovitev delne preskušnje ali vsega rigoroza sme dovoliti samo naučno ministrstvo po zaslišbi profesorskega zbora.
Kadar kandidat ne doseže tega dovolila ali kadar pri tretji ponovitvi zopet ne opravi preskušnje, tedaj je za vselej izključen od dosege živinozdravske diplome na kaki živinozdravski véliki šoli kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, kakor tudi od nostrifikacije kake v unanjih deželah pridobljene živinozdravske diplome.
§. 36.
0 posledku rigoroza se sme izdati kandidatu po rektorju podpisano spričevalo, v katero so vpisana ocenila delnih preskušenj in pa glavno ocenilo.
§. 37.
Kadar je kandidat z dobrim vspehom opravil stroge preskušnje, tedaj se povzdigne (promovira) za živinozdravca.
Promocija sestoji v tem, da se javno podeli kandidatu živinozdravska diploma in da sprejme od njega obljubo z rokosegom rektor živinozdravske šole vpričo dveh promotorjev, katera podpišeta z rektorjem diplomo.
Kot promotorji poslujejo zaporedoma vsi profesorji živinozdravske vélike šole.
§• 38.
Živinozdravska diploma se izdaje v latinskem jeziku.
Besedilo diplome in obrazec obljube dâ na znanje ministrstvo za bogočastje in nauk v pora-zumu z ministrstvom za notranje stvari.
§. 39.
Unanjiki, ki so zadobili živinozdravsko diplomo, se s tem ne vpravičujejo, izvrševati živinozdravsko prakso v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dokler si ne pridobé avstrijskega državljanstva.
Obrazec diplome za unanjikc mora obsegati pristavek, ki vstreza temu določilu.
§• 40.
Preskusnine je ustanoviti tako, da pripade pri preskušrijah o napredovanju na vsakega izpraševavca po tri (3) goldinarje, pri vsaki delni preskušnji rigo-rozov pak na vsakega izpraševavca po šest (6) goldinarjev, za ostale ude preskuševalne komisije pa po tri (3) goldinarje.
Pri ponovitvah preskušenj pripada polovica ustanovljenih zneskov.
Iladcni s. r.	Gautsch s. r.
Ledebur s. r.