Zaklad na otoku. Ia oKglegkega prevedel Paulus. (Dalje.) toTrsten zdravnik je bil tisti, kl mi Jo je odrezal, iz visokih šol je p>'•Bel. Iiatinščino je prodajal na merni» ke, bogvedi kaj vse je še znal. — .Temu ni nifi pomaeialo, obesili so ga kot psa ia sušili na solncu, prav kct druge njegosre tovariSe rokomavharje. — ,Ti so bili Robertovi inožje, -la, in tako sc sgodi vsikdar, 5e ladiji izpcemi< tijO njeno ime. — išakor je biU^ ^"ž ¦ čBna, tako naj ostane njeno inus, pia•nm jaz — ali pa se zgodi nesrpfi*1!, in tako -o bilo s Kasanrfro, ki nas je še zdrave pripeljala domov iz Malabarja, ž že stradal! Bera^il je, kradol, ubijal, pa kljub temu stradal —!" nKaj,pada! Tak posol no nese voIiko!" je dejal mladi mornai". ,,Ne neso mnogo tistim, ki so nerodni, prav gotovo da dg, ne tak posel in ne kak drug!" jo vzkliknil Siiver. — ,,Ampak glejte, vi ste še mlai filovek", pa brihteri, da mu ga ri para! Koj ko sem vas prvikrat videl — sem to spoznal! In govoril bom z va« mi, kakor mož z možem!" Mislite si, kako me je grabila ieza, ko sem Cul, da se jo ta-le odurni, staci zločinec laskal drugemu z ravno lstimi besedami, kakor pred nedavnini Casom menil, Skozi sod bi ga bil zabodel v sroe, ko bi ga bil mogel!" On pa Je govoril iffalje in ni mislil na to, da bi ga utegnil kdo sli&alu ,,Vidite, talfo 3« s srečolovci! Divje je njihovo življenje, veSala tvegajo dao na dan, pa jedo in pijejo, kar le mo - rejo v sebe spraviti! In ko je cno po- fovanje pri kraju, pa imajo toliko sto zlatov v žepu, kakor bi sicer pri dru- gem poslu imeli vinarjev! Seveda, ve- činoma gre vso za rum in za razkoš- nost in ko so vse pognali, pa hajd -- spet na morje, berafii do same srajco! — Jaz pa ne vozim takol Vse hrane?i ln naložinij nekaj tu, Idrugo tam in r,e preveS na enem mestu, da ne zbudi.31 suma, Danes štejem 50 let, veste, ka se vrnem iz tega pota, bom zafiel ži - voti pošteno življanje, prav zares da\ — Casa dovolj go, bodete rekli. — EJ, pa ]az sem se no.vadil na urlobno živ- ljenje, nik^Ii si nisem odrekel nobeoe žolje, mehko sera spal in dobro jedel, — razen čo sem bil na morju. In «a- jVo sem začel? Na krovu kot navaden rnornar, kakor vi!" B'Ampak ves vaS denar Je izgaU*ljen, ne?. Saj se ne smete ve5 prikazati v Bristolul" ,,Kje pa mislite, da je moj flenar^ (e vprašal Silver zanifiljivo^ »V Bristolu, v bankaK in hranilnicah I" „— je bil!" je oflgovoril kubar. — ,,Je bil! Tistikrat, ko smo dvignili sh dro. Toda moja stara ga je že vsega spravila na varno! In MDaljnogleda i« prodan, hiša in obrt in gostilniška op prema, vse, in nioje staro lekle je šlo na pot. Povedf 1 bi vam, kje se znaj« deva, ker vam zaupam, pa tovariši b'I utegnili poslaii ljubosumni na vas !.* ,,In mislite, da ]ej morete zaupa li?" ,,Src6ohvoi navadro ne zaupajo eden drugemu in prav storijo, da uo , verjemita mi! Ampak vesto, Jaz itnam tnkdo svoia posobna po'a! Ce bi knli mo.i tovariS — ki mene pozna, tatccga L"islim — hotel zadrgniti komu vrv., 6iaremu Johnu Silver je ne bo! Dalje pribodniiO.