ISSN 131S-2943 PODNEBJE December je bil temperaturno povsem povprečen, padavin pa je v zahodni polovici države močno primanjkovalo VODE Vodnatost rek je bila pol manjša, kot je navadno decembra LETO 2007 Zrak je bil prekomerno onesnažen z ozonom in PMin. Med aprilom in julijem je bila kmetijska suša Spoštovani bralci, leto je naokoli in pred vami je še zadnja, dvanajsta številka mesečnega biltena z opisom razmer v letu 2007. Ob prehodu iz starega v novo leto običajno potegnemo črto pod doseženim in si postavimo nove cilje. V letu 2008 pripravljamo vsebinsko dopolnjene številke z dodatnimi strokovnimi vsebinami, s katerimi zaokrožujemo vsa področja dela Agencije RS za okolje. Naš namen je, da v letošnjem letu javnosti ponudimo strokovne informacije iz vseh področij našega dela, zbrane redno vsak mesec in pripravljene na način, ki bo tudi za vas čimbolj uporaben in pregleden. Ob strokovnem in profesionalnem opravljanju našega dela sta bistveni del poslanstva Agencije Republike Slovenije za okolje tudi obveščanje in ozaveščanje javnosti, in prav z vsebinsko dopolnjenimi in obogatenimi vsebinami temu delu sledimo. V tej številki boste tako našli vsebine iz vseh področij naših rednih nalog s področij varstva okolja in narave, hidrologije in stanja okolja, upravljanja z vodami, meteorologije ter seizmologije. Prav tako smo to priložnost izkoristili tudi za kratek povzetek naših najpomembnejših aktivnosti v letu 2007. Med pomembnejšimi projekti in aktivnostmi ARSO v letu 2007 naj izpostavim vstop Slovenije v polnopravno članstvo Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov EUMETSAT. Januarja 2008 je Slovenija postala tudi 24. članica Evropskega združenja državnih meteoroloških služb EUMETNET. Članstvo v teh dveh organizacijah je vsekakor pomembno tako za razvoj meteorološke stroke kot tudi izmenjavo znanj in izkušenj ter uporabo visokih tehnologiji za učinkovitejše spremljanje stanja okolja. Z delom je pričel Center za upravljanje s sušo v JV Evropi, v okviru njegove dejavnosti poteka intenzivno sodelovanje s partnerskimi državami v regiji in strokovnimi institucijami ter z Raziskovalnim centrom evropske komisije (Joint Research Center), ki pripravlja evropski sistem za analize suše. V teku je izdelava strokovnih podlag za čim bolj učinkovito delovanje centra. V letu 2007 je stekla priprava na obsežen projekt Sistem celovitega spremljanja stanja vodnega okolja v Sloveniji. V skladu z zahtevami Okvirne vodne smernice Evropske unije, se vzpostavlja sistem spremljanja voda, v katerem bodo merilne mreže za spremljanje elementov vodnega kroga, kot tudi drugih okoljskih podatkov, usklajene in primerljive z zahtevami EU. Po spremembi krovne IPPC uredbe avgusta 2007 se je pospešil proces izdajanja IPPC - okoljevarstvenih dovoljenj za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Ta integralna dovoljenja za področja zraka, voda in odpadkov so zelo zahteven medresorski projekt. Zahtevajo vrhunsko strokovno znanje z vključeno zahtevno pravno podporo. Agencija RS za okolje vodi še vrsto drugih okoljevarstvenih postopkov. Ob tej priložnosti lahko izpostavim postopek za pridobitev Znaka EU za okolje (eco-label) oz. »okoljska marjetica«, ki ga dobi podjetje za proizvode oz. storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde in merila glede uporabnosti. Doslej smo jih podelili tri, zadnjega v januarju 2008 Termam Snovik. Strokovno podlago za vodenje postopka predstavlja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu za podeljevanje znaka EU za okolje in 24 posebnih odločb komisije, ki določajo stroga okoljska merila za posamezne vrste proizvodov in storitev, katerim se ta znak lahko podeli. Upam, da jih bo v prihodnje čim več, saj si naša agencija prizadeva, da bi čim večje število proizvodov in storitev v Sloveniji prejelo znak za okolje, ker s tem naša mala država dokazuje svojo visoko ekološko zavest in skrb za trajnostni razvoj. Kot sem že uvodoma omenil, je naše pomembno poslanstvo ozaveščanje javnosti o okoljski problematiki. Izpeljali smo zelo odmevno akcijo »Zemljo so nam posodili otroci«, ki je postala že tradicionalna. Smisel je, da mladi raziskujejo v svojem lokalnem okolju okoljsko ozaveščenost pravnih in fizičnih subjektov ter nominirajo pozitivne zglede ohranjanja naravnega okolja. Zelo je odmevala tudi akcija »Kam s ta starim - hladilnikom«. Bila je vezana na aktivnosti Slovenije ob 16. septembru, mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti, ki je letos obeležil 20. obletnico podpisa Montrealskega protokola. Namen akcije je bil, da s pravilnim ravnanjem tudi osebno prispevamo k zmanjševanju emisij ozonu škodljivih snovi in toplogrednih plinov v ozračje, k manjši količini odpadkov na neprimerna odlagališča in s tem k povečevanju predelave odpadne električne in elektronske opreme, kot kupec nove opreme pa izbere tehnološko napreden in energetsko učinkoviti izdelek. V Agenciji Republike Slovenije za okolje iskreno upamo, da vam bo vsebinsko dopolnjena zasnova našega Biltena ustrezala ter prinesla dovolj zanimivih in koristnih informacij za vaše strokovno delo, ter zanimivih vsebin za splošno branje. Dr. Silvo Žlebir Generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2007.........................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2007............................................................................................................24 Podnebne značilnosti leta 2007 ................................................................................................................ 31 Svetovne podnebne razmere v letu 2007..................................................................................................47 Meteorološka postaja Želimlje...................................................................................................................55 AGROMETEOROLOGIJA 59 HIDROLOGIJA 67 Pretoki rek v decembru..............................................................................................................................67 Pretoki rek v letu 2007............................................................................................................................... 71 Temperature rek in jezer v decembru.......................................................................................................76 Temperature rek in jezer v letu 2007......................................................................................................... 80 Višine in temperature morja v decembru...................................................................................................84 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2007................................................................... 88 Podzemne vode v aluvialniih vodonosnikih v letu 2007............................................................................ 92 ONESNAŽENOST ZRAKA 97 Onesnaženost zraka v decembru..............................................................................................................97 Onesnaženost zraka v letu 2007............................................................................................................. 105 Meritve onesnaženosti zraka z delci PM10 v Zgornji Mežiški dolini.........................................................111 POTRESI 113 Potresi v Sloveniji - december 2007....................................................................................................... 113 Svetovni potresi - december 2007.......................................................................................................... 116 Fotografija z naslovne strani: Meteorološka postaja Babno Polje slovi po nizki temperaturi zraka in udomačenem merjascu Hermanu (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: Meteorological station in Babno Polje is famous for its very low temperature and the wild boar named Herman (Photo: Iztok Sinjur) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v decembru 2007 Climate in December 2007 Tanja Cegnar December je prvi mesec meteorološke zime; temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno niža; v notranjosti Slovenije od začetka do konca meseca v povprečju za 3 °C, saj je v naših krajih običajno najhladnejši januar. Tudi snežna odeja v nižinskem svetu je pogostejša v osrednjem zimskem mesecu, torej januarja. Dnevi so najkrajši, pogosto nižine prekrivata megla in nizka oblačnost, zato je sončnega vremena decembra malo. Prav nič neobičajne niso tudi razmere, ko je v gorah temperatura višja kot po nižinah, ki jih lahko ob ustaljenih vremenskih razmerah preplavljajo za zimske mesece značilna jezera hladnega zraka, ki lahko vztrajajo tudi več dni zapored. o 10 -, KREDARICA D DHQD lL.li 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 0 4 0 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, December 2007 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Decembra 2007 je bil odklon povprečne mesečne temperature v mejah običajne spremenljivosti. V pretežnem delu Slovenije je bil december hladnejši kot v dolgoletnem povprečju, dolgoletno povprečje je bilo nekoliko preseženo le na jugozahodu in jugovzhodu države, na Gorenjskem in v Prekmuiju. Padavin je močno primanjkovalo na zahodu, kjer niso dosegli niti dveh petin običajnih decembrskih padavin, v Zgornjesavski dolini pa niso zabeležili niti petine pričakovanih padavin. Dolgoletno povprečje so presegli le na Bizeljskem in v širši okolici Krškega. Večina države je bila bolj sončna kot v dolgoletnem povprečju; sončnega vremena je glede na običajne decembrske razmere primanjkovalo na Koroškem, Štajerskem in v Prekmuiju. V Murski Soboti so zabeležili le polovico toliko ur sončnega vremena kot običajno. V nižinskem svetu je bila prva polovica meseca toplejša kot običajno, druga polovica pa hladnejša. K takim temperaturnim razmeram je veliko prispeval hladen zrak, ki se je zadrževal nad nižino, tudi ko je v višjih plasteh ozračja pritekal manj mrzel zrak. Najvišji pozitivni odkloni so v večini krajev dosegli 5 do 6 °C, najnižji negativni pa so le redko presegli -6 °C. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 0,1 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti; topleje je bilo v decembrih 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, 2006 (4,6 °C), 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z -3,4 °C, z -3,1 °C mu sledi december 1998, -2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povprečje znašalo -2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -1,7 °C, kar presega dolgoletno povprečje, ki je -2,3 °C. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1988 z -5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 2,2 °C, kar je 0,4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z -1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. December 2007 je bil v visokogorju malenkostno hladnejši od dolgoletnega povprečja; na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -7,2 °C, odklon -0,4 °C je v mejah običajne spremenljivosti. Najto-pleje je bilo v decembrih 1985 (-3 °C), 1971 in 2006 (-3,1 °C), 1987 (-3,7 °C) in 1975 (-4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (-10,9 °C), sledil mu je december 2001 (-10,8 °C), za 6 desetink °C toplejši je bil prvi zimski mesec leta 1962, leta 2005 pa je bila povprečna temperatura -9,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici in v Ratečah, kjer so bili vsi dnevi v mesecu hladni; v Ratečah so decembra 2007 zabeležili največ hladnih dni doslej. Po 27 hladnih dni je bilo v Lescah, Postojni in Kočevju, dan manj v Murski Soboti in 25 v Slovenj Gradcu. Najmanj hladnih dni je bilo na obali, in sicer 11, 17 na Krasu, 19 na Goriškem, drugod jih je bilo 22 do 24. V Ljubljani so decembra 2007 zabeležili 22 hladnih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja; najmanj hladni dni je bilo v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa jih je bilo decembra 1969, ko le en decembrski dan ni bil hladen. 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 4. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bilo decembra 2007 11 ledenih dni, kar je tri dni nad povprečjem; brez ledenih dni je bilo od sredine minulega stoletja 6 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. 16 O 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1961-1990 normals 20 5 0 8 4 Absolutna najvišja temperatura je bila v nižinskem svetu zabeležena v večini krajev 3. decembra, bilo je tudi nekaj izjem: 20. decembra na Krasu, 21. na Goriškem, 1. decembra v Ratečah, 6. v Postojni in 13. v Lescah. Na Goriškem in Krasu se je živo srebro povzpelo na 14 °C, na obali 13,7 °C in v Črnomlju 13,5 °C. V Ratečah so zabeležili 8,7 °C, v Postojni 9,4 °C, na Bizeljskem 9,6 °C in v Lescah 9,8 °C. V Ljubljani so izmerili 9,7 °C; doslej najvišja temperatura je bila v prestolnici decembra izmerjena v letu 1989 (16,7 °C), sledijo decembri 2000 in 2006 (16 °C), 1960 (15,8 °C) in 1988 (14,3 °C). Drugod so zabeležili 10 do 12 °C. Na Kredarici se je 7. decembra temperatura povzpela na 2,3 °C, najvišje izmerjene decembrske temperature doslej so bile v decembrih 1993 (10,4 °C), 1985 (9,8 °C), 2000 (8 °C) in 1983 (7,9 °C). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Najnižja temperatura v nižinskem svetu je bila večinoma zabeležena 19. decembra, seveda je bilo tudi nekaj izjem: 30. decembra je bilo najbolj mraz na Koroškem, v Biljah, na Krasu in Lescah; na obali se je najbolj ohladilo 17. in v Postojni 22. decembra. Najbolj hladno je bilo v Slovenj Gradcu (-15,5 °C) in Kočevju (-14,7 °C), na obali se je temperatura spustila le na -3,1 °C, na Krasu na -4,5 °C in na Goriškem na -6,5 °C. V Ljubljani so zabeležili -6,9 °C, kar je precej več od najnižjih temperatur v decembrih 1963 (-16,7 °C), 1973 (-16 °C), 1948 (-15,9 °C) ter 1968 (-15,6 °C). V Murski Soboti se je živo srebro spustilo na -8,2 °C, v Mariboru je bilo za desetinko °C hladneje. Drugod so bili minimumi med -9 in -11,5 °C. V visokogorju je bil najmočnejši prodor hladnega zraka 15. decembra, takrat so na Kredarici izmerili -18,4 °C; v preteklosti so decembra na Kredarici izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal -26,3 °C, sledil mu je december 1962 z -25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila -24,2 °C, leta 1973 pa -24 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2007 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, December 2007 Povprečna mesečna temperatura je bila decembra v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem, topleje je bilo v jugozahodni in severozahodni Sloveniji, na Gorenjskem in v Murski Soboti; največji pozitivni odklon je bil v Ratečah (1,1 °C). Za več kot 1 °C hladneje je bilo na Kočevskem, Notranjskem in v delu Dolenjske. Na pretežnem delu ozemlja je bil temperaturni odklon med 0 in -1 °C hladneje. Slika 7. Zimska pokrajina na Rogli, 19. december 2007 (foto: Simon Magerl) Figure 7. Rogla winter landscape, December 2007(Photo: Simon Magerl) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 10 E 0 \RICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2007 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2007 5 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 6 n O 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 O E - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 T O ro ra 6 <5 4 1 mm Na Kredarici je padlo 36 mm, kar je četrti najbolj suh december doslej; manj padavin je bilo v decembrih 1974 (12 mm), 1987 (16 mm) in 1991 (30 mm). Na obali so namerili 26 mm, kar je prav tako četrti najbolj suh december doslej; manj padavin je bilo v decembrih 2001 (23 mm) ter 1988 in 1974 (po 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 24 mm). V Ratečah so namerili 17 mm, kar je toliko kot decembra 1987, in le trikrat je bilo padavin manj, in sicer v decembrih 1956 (10 mm), 2001 (13 mm) in 1974 (14 mm). 200 KREDARICA Mlj 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 300 t 200 <5 100 > to T3 to m 100 co c "A > 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 300 - 100 0 0 0 Decembra je v Ljubljani padlo 51 mm, kar predstavlja dobro polovico dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin decembra 1991, namerili so 9 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Na sliki 16 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Manj sonca kot običajno je bilo v večini vzhodne polovice Slovenije (z izjemo Sevnice), drugod je bilo povprečje preseženo. Največji presežek je bil na obali, povprečje je bilo preseženo za polovico. Najmanj sonca glede na povprečje je bilo v Murski Soboti in Mariboru, kjer je sonce sijalo približno polovico običajnega časa. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in December 2007 compared with 1961-1990 normals 130% 100% 70% Sonce je v Ljubljani sijalo 44 ur, kar je 21 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen prvi zimski mesec leta 2003 (106 ur), sledijo mu decembri v letih 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). 150 100 > CD 50 0 LJUBLJANA J II Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ratečah je sonce sijalo 70 ur, kar je toliko kot decembra 1989, in le v treh decembrih je bilo sonca več: 1986 (96 ur), 1991 (84 ur) in 1988 (80 ur). Na obali je sonce sijalo 131 ur, in le trikrat je bilo sončnega vremena več, in sicer v decembrih 1991 (179 ur), 2001 (146 ur) in 1977 (134 ur). Slika 18. Ledene sveče na Ravnah na Koroškem in zimska panorama na Pernicah (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Icicles in Ravne na Koroškem and winter landscape on Pernice (Photo: Iztok Sinjur) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja E 20 E ra ■o ra 10 4 o 1 3 5 7 9 1 1 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 20 E LJUBLJANA 4 o o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 E 20 ra 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 20 ra "O ra 10 MURSKA SOBOTA JI tiL...... o 2 w 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 20 E > ra ■o S 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 n E 20 E ra -a ra 10 NOVO M ESTO I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 20 JE ra ■o S 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 20 c ra 10 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2007 Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 30 - 8 6 - 6 4 O 2 2 0 0 0 0 30 - 8 6 a10 2 0 0 0 8 - 8 6 6 4 o 4 O 2 2 0 0 0 0 30 - 8 30 8 6 6 4 O ¡= 4 o 2 0 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na obali, in sicer 10, dan manj v Ratečah, 8 na Goriškem ter po 7 na Kredarici in Krasu. Brez jasnih dni so bili v Murski Soboti, Mariboru, Celju in na Bizeljskem, eden je bil v Novem mestu, dva v Črnomlju, trije na Kočevskem, štirje v Postojni ter po 5 v Slovenj Gradcu in Lescah. V Ljubljani je bil en jasen dan, kar je toliko kot znaša dolgoletno povprečje (slika 20); največ jasnih dni, po 7, je bilo v decembrih 1991 in 2003, brez takih dni pa je bilo 22 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra običajno prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. 30 25 20 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število jasnih dni v decembru in povprečje ob- Slika 21. Število oblačnih dni v decembru in povprečje dobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of clear days in December and the Figure 21. Number of cloudy days in December and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 8 6 5 4 15 10 2 5 0 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Črnomlju, in sicer 24, dan manj so zabeležili na Bizeljskem, 22 v Novem mestu. Najmanj oblačnih dni je bilo v Ratečah, in sicer 5, 6 jih je bilo na Kredarici, 7 na obali, po 8 na Goriškem in Krasu. Po 10 takih dni so zabeležili v Slovenj Gradcu in Postojni, 12 v Lescah, 19 v Celju, drugod po 20 oz. 21. V Ljubljani je bilo 21 oblačnih dni (slika 21), kar je dan več od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v letih 1952, 1960, 1984 in 1995, najmanj leta 1991 (11 dni). Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 9 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Ratečah, na Goriškem, obali in Krasu ter Kredarici (4 do 5 desetin), največja pa na Bi-zeljskem (9 desetin). Slika 22. Ivje v Vodicah na Gorenjskem (foto: Gregor Vertačnik) in ivje sredi potoka (foto: Tanja Cegnar) Figure 22. Rime in Vodice (Photo: Gregor Vertacnik) and in the stream (Photo: Tanja Cegnar) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - december 2007 Table 2. Monthly meteorological data - December 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 -1,1 0,2 2,7 -4,3 9,8 13 -11,0 30 27 0 653 74 5,9 12 5 28 27 4 0 1 2 1 15 Kredarica 2514 -7,2 -0,4 -4,1 -9,7 2,3 7 -18,4 15 31 0 842 133 124 5,0 6 7 36 30 8 0 11 31 1 00 10 747,6 2,3 Rateče-Planica 864 -2,6 1,1 2,7 -6,0 8,7 1 -11,3 19 31 0 702 70 121 4,4 5 9 17 18 4 0 4 21 6 10 921,0 4,1 Bilje 55 3,2 -0,3 9,2 -1,0 14,0 21 -6,5 30 19 0 520 126 128 4,5 8 8 37 31 6 0 3 0 0 0 1015,8 5,7 Letališče Portorož 2 5,1 0,7 10,3 0,9 13,7 3 -3,1 17 11 0 463 131 150 4,6 7 10 26 32 4 1 7 0 0 0 1022,3 6,5 Godnje 295 3,2 0,5 8,6 -0,1 14,0 20 -4,5 30 17 0 521 123 4,3 8 7 47 40 6 0 2 0 0 0 Postojna 533 -0,2 -0,4 3,5 -3,4 9,4 6 -11,4 22 27 0 626 84 108 5,7 10 4 46 34 7 0 3 8 7 17 Kočevje 468 -1,4 -0,9 2,0 -4,4 10,1 3 -14,7 19 27 0 663 8,1 20 3 69 59 11 0 17 17 15 18 Ljubljana 299 0,1 0,1 2,2 -1,7 9,7 3 -6,9 19 22 0 616 44 121 8,1 21 1 51 51 6 0 11 8 2 26 988,7 5,5 Bizeljsko 170 -0,2 -0,4 2,0 -2,1 9,6 3 -9,0 19 24 0 625 9,0 23 0 79 113 11 0 19 17 6 26 Novo mesto 220 -0,3 -0,4 2,1 -2,2 11,9 3 -9,4 19 23 0 630 27 45 8,3 22 1 74 99 11 0 7 17 13 26 995,7 6,0 Črnomelj 196 -0,1 -0,7 2,7 -2,7 13,5 3 -10,5 19 24 0 624 8,7 24 2 82 85 11 0 2 17 8 17 Celje 240 -0,5 -0,1 2,8 -3,1 11,2 3 -10,8 19 23 0 634 31 72 8,2 19 0 48 65 8 0 4 17 11 16 995,8 5,4 Maribor 275 -0,5 -0,6 2,0 -2,5 11,7 3 -8,3 19 22 0 636 31 51 8,5 20 0 46 75 6 0 0 17 14 16 991,0 4,9 Slovenj Gradec 452 -2,6 -0,4 2,1 -5,9 10,2 3 -15,5 30 25 0 699 62 91 6,3 10 5 61 101 7 0 5 18 27 16 4,7 Murska Sobota 188 -0,5 0,1 2,0 -2,5 11,1 3 -8,2 19 26 0 635 24 48 8,7 21 0 40 88 9 0 8 17 8 26 1002,1 5,5 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - december 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - December 2007 Postaja I. dekada II. dekada II I. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 7,5 11,6 13,7 3,8 0,6 2,4 -0,9 3,8 9,0 13,4 -0,2 -3,1 -3,1 -7,0 4,0 10,2 13,5 -0,6 -2,7 -2,8 -6,6 Bilje 5,4 10,7 12,8 1,9 -1,5 1,0 -4,0 2,3 8,2 12,0 -1,4 -5,9 -3,4 -7,7 2,1 8,9 14,0 -3,2 -6,5 -5,2 -8,8 Postojna 3,0 7,1 9,4 -0,6 -5,3 -2,1 -7,0 -1,2 2,0 8,7 -3,7 -6,6 -5,6 -8,8 -2,2 1,6 7,0 -5,7 -11,4 -7,2 -13,0 Kočevje 3,0 7,1 10,1 -0,9 -4,3 -1,8 -6,6 -2,8 0,2 4,4 -5,4 -14,7 -5,9 -16,4 -4,1 -1,2 1,7 -6,8 -12,0 -7,4 -12,0 Rateče 0,4 4,9 8,7 -2,5 -5,4 -5,0 -10,9 -3,2 1,0 6,2 -6,3 -11,3 -9.7 -15,4 -4,9 2,2 5,4 -97,1 -10,8 -12.1 -15,2 Lesce 2,4 6,6 8,5 -1,2 -3,9 -1,0 -6,0 -0,9 3,1 9,8 -4,3 -9,2 -5,3 -10,5 -4,4 -1,1 3,1 -7,2 -11,0 -7,2 -11,5 Slovenj Gradec 1,3 5,5 10,2 -1,9 -5,4 -3,7 -7,8 -1,9 1,5 7,0 -4,0 -13,2 -5,2 -17,0 -6,7 -0,4 1,4 -11.3 -15,5 -14.6 -19,8 Brnik 2,4 5,6 8,6 -0,6 -4,8 -1,6 2,1 7,7 -4,6 -10,1 -4,1 -2,2 1,1 -5,8 -10,2 Ljubljana 3,8 6,4 9,7 1,3 -1,6 -0,3 -5,1 -0,2 2,1 7,6 -1,9 -6,9 -3,6 -10,3 -2,9 -1,4 0,9 -4,2 -6,9 -4,8 -7,3 Sevno 4,1 6,2 8,9 1,1 -2,7 0,0 -3,3 -2,6 -0,3 5,1 -4,1 -9,0 -5,0 -9,5 -5,3 -2,6 0,1 -7,3 -10,0 -6,0 -10,5 Novo mesto 3,8 7,8 11,9 0,7 -2,5 -0,8 -5,4 -0,9 1,2 7,2 -2,4 -9,4 -4,2 -12,4 -3,5 -2,4 -0,1 -4,6 -7,5 -5,6 -9,4 Črnomelj 4,6 9,2 13,5 0,1 -3,5 -0,9 -5,0 -1,1 1,5 7,5 -3,1 -10,5 -4,4 -13,0 -3,6 -2,1 0,8 -4,8 -7,5 -7,0 -11,0 Bizeljsko 3,4 6,6 9,6 -0,1 -3,8 -0,7 -4,0 -0,3 1,9 7,4 -1,7 -9,0 -1,8 -9,6 -3,2 -2,0 0,0 -4,4 -6,0 -5,1 -6,8 Celje 3,5 8,7 11,2 -0,6 -4,2 -1,8 -6,5 -0,8 2,1 8,6 -3,0 -10,8 -3,4 -12,2 -3,8 -1,9 0,1 -5,5 -7,6 -5,0 -8,7 Starše 3,4 8,4 10,7 -1,1 -3,5 -1,0 -4,7 -1,0 1,6 7,8 -3,1 -10,6 -3,6 -12,5 -4,1 -2,5 0,0 -5,4 -8,5 -6,1 -12,5 Maribor 3,9 8,1 11,7 0,5 -1,7 -0,7 1,4 8,3 -2,2 -8,3 -4,3 -3,1 -0,5 -5,5 -7,0 Jeruzalem 5,0 8,4 10,5 1,8 -1,0 0,1 -3,0 -1,1 0,9 8,0 -2,5 -7,0 -2,5 -6,5 -4,6 -3,7 -2,0 -5,5 -7,0 -5,5 -7,0 Murska Sobota 3,0 7,7 11,1 -0,3 -2,4 -2,2 -5,0 -0,5 1,6 7,1 -2,1 -8,2 -2,7 -10,5 -3,7 -2,9 -1,0 -4,9 -6,8 -5,8 -12,8 Veliki Dolenci 4,1 7,8 10,1 0,9 -1,2 -2,7 -5,8 -0,9 1,4 8,6 -2,8 -7,5 -4,4 -12,8 -4,4 -3,3 -0,8 -5,6 -7,2 -6,0 -7,4 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - december 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - December 2007 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2007 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 22,8 3 0,0 0 3,2 1 26,0 4 753 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 34,9 5 0,1 1 1,6 2 36,6 8 964 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 39,7 6 2,4 4 3,5 1 45,6 11 1267 0 0 7 5 4 3 7 8 Kočevje 40,3 6 24,5 6 4,3 1 69,1 13 1381 0 0 15 6 9 11 15 17 Rateče 15,8 4 1,6 2 0,0 0 17,4 6 1311 6 3 6 7 6 11 6 21 Lesce 27,5 4 0,0 0 0,0 0 27,5 4 1179 0 0 1 2 0 0 1 2 Slovenj Gradec 35,8 4 25,0 5 0,3 1 61,1 10 1405 1 1 27 6 8 11 27 18 Brnik 45,4 6 2,0 2 0,4 3 47,8 11 1255 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 46,5 6 1,2 4 3,6 3 51,3 13 1196 0 0 1 1 2 7 2 8 Sevno 34,5 6 13,7 6 6,1 3 54,3 15 1106 0 0 8 6 11 11 11 17 Novo mesto 38,5 6 29,3 6 6,2 3 74,0 15 1114 0 0 10 6 13 11 13 17 Črnomelj 57,7 6 14,9 6 9,3 3 81,9 15 1324 0 0 8 6 7 11 8 17 Bizeljsko 38,6 5 32,8 7 7,9 2 79,3 14 1067 0 0 4 6 6 11 6 17 Celje 33,2 6 10,7 5 3,7 2 47,6 13 1056 0 0 11 6 7 11 11 17 Starše 21,2 3 33,3 6 1,7 3 56,2 12 991 0 0 8 6 6 11 8 17 Maribor 19,4 3 25,9 6 0,2 1 45,5 10 964 0 0 14 6 8 11 14 17 Jeruzalem 24,7 3 35,5 4 5,6 2 65,8 9 1092 0 0 11 6 11 11 11 17 Murska Sobota 21,8 4 14,5 5 3,6 3 39,9 12 817 0 0 7 6 8 11 8 17 Veliki Dolenci 28,3 4 21,5 4 0,0 0 49,8 8 781 0 0 9 6 7 11 9 17 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2007 E £ C > m T3 m cp >w > 1200 800 400 LJU JBL. JAN/ \ 0 1.jan 1.feb1.mar1.apr1.maj 1.jun 1.jul 1.avg1.sep1.okt1.nov1.dec 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 23. Vetrovne rože, december 2007 Figure 23. Wind roses, December 2007 M 5 7 % N 14 m/s 13 0 % N 6 9 m/s ki 7 1 % N 0 9 m/s NNW 14 %/s MME 6 3 % NNE i 7 m/s 18 0 % NNW 7 1 m/s 1.9 % NNE 3 5 m/s 5 3 % 9 0 % NNW io %/s NNE 0 9 %/s MM»18 4 % NW 1 8 m/s 6.8 % NE 1.4 m/s m»„.23 3 % NW 6 5 m/s 1.8 % NE 2.3 m/s 2 8 % NW 0 9 m/s 14 1 % NE 0.9 m/s 6.4 % WNW 1.4 m/s CMC 3 8 % ENE 0 9 m/s 1.6 % ENE 3.5 m/s 1.9 % WNW 1 0 m/s WNW 7 9 m/s ENE .. » 3 0 % W 0.9 m/s 3 2 % E 0 7 m/s 2 4 % E 2 6 m/s W 18 m/s E 17 m/s 1 9 % WSW 0 9 m/s 2.6 % ESE 0.7 m/s ccc 6 3 % ESE 3.5 m/s 2.8 % WSW 1 8 m/s WSW 1 2 m/s ESE 1.6 m/s 2.2 % SW 0.8 m/s 5.7 % SE 1.1 m/s 15 2 % SE 5.7 m/s SW 1 3 %/s CC 45 % SE 1.2 m/s SW 1.7 m/s 5.0 % SSW 1 3 m/s CCC 10 7 % SSE 1.0 m/s 0.0 % SSW 0.0 m/s CCC 7 0 % SSE 6.0 m/s 8.0 % SSW 1° %/s ccc 34 % SSE 1.4 m/s 11.5 % S 12 m/s 0.3 % S 2 9 m/s 4.7 % S 13 m/s ki 1 7 % N 18 m/s N 0 9 m/s N 0 8 m/s 0 6 % NNE 0.9 m/s 3 0 % NNW 2 0 m/s NNW 0 7 m/s NNW 0.8 m/s NNE 0 9 m/s NNE MC 16 % NE 1 8 m/s 2 2 % NW 0.8 m/s Kie m % NE 1 6 m/s Kie 6 3 % NE 5.2 m/s NW 0.8 m/s 1.7 % WNW 1 5 m/s 6.0 % ENE 2.9 m/s 2.6 % WNW 0 9 m/s CMC 114 % ENE 1.6 m/s CMC 9 3 % ENE 5.6 m/s .«» 3 5 % W 15 m/s _ 4 6 % E 3 9 m/s .„. 3 0 % W 12 m/s 35.5 % E 2 5 m/s xa, 7 4 % W 1.1 m/s 4 3 % E 0 9 m/s CCC 12 6 % ESE 2 7 m/s 3.6 % WSW 1 6 m/s ESE 26 7 % ESE 1 5 m/s ccc 26 % ESE 0.9 m/s WSW 1.3 m/s WSW 1.5 % SW 1.6 m/s 38.4 % SE 3.3 m/s 5.5 % SW 1 0 m/s CC 3 7 % SE 0.7 m/s 11.3 % SW 1 2 m/s SE 4 2 % SE 0.9 m/s SSE 4 9 % SSE 2.0 m/s 2.8 % SSW 0.8 m/s ssc 3 0 % SSE 0.7 m/s 9.1 % SSW 1.4 m/s SSE 5 6 % SSE 1.0 m/s SSW 2.2 m/s 2.0 % S 2 7 m/s 2 4 % S 0 7 m/s 6.2 % S 11 m/s 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 51 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 15. decembra dosegel 21,7 m/s; bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjenega dne nad 20 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, 28. decembra je bil zabeležen tudi najmočnejši sunek, in sicer je veter dosegel hitrost 19,1 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v dobrih 62 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 17. decembra dosegel 19,1 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v dobrih 30 % terminov, vzhodnik s sosednjima smerema pa prav tako v dobrih 30 %. Najmočnejši sunek je bil 1. decembra 11,7 m/s, veter je v dveh dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 13 dneh presegel 20 m/s, 4. decembra je v sunku presegel 30 m/s in dosegel hitrost 32,2 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 54 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa dobrih 28,5 %. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 32 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa skupno dobrih 22 % terminov. Sunek vetra je 3. decembra dosegel 12,6 m/s; bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 44 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik in severovzhodnik v 27 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 3. decembra dosegel 12,1 m/s, to je bil tudi edini dan z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 3. decembra dosegel hitrost 29,1 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s in 4 dnevi z vetrom nad 20 m/s, 18. decembra je veter v sunku dosegel hitrost 26,3 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, december 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, December 2007 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož 2,0 -0,5 0,5 0,7 105 0 13 32 54 213 203 150 Bilje 1,1 -1,0 -0,9 -0,3 101 0 4 31 56 182 1 56 128 Postojna 2,1 -1,1 -2,1 -0,4 99 4 9 34 46 143 1 38 108 Kočevje 3,1 -2,2 -3,2 -0,9 115 50 13 59 Rateče 3,2 0,8 -0,6 1,1 54 4 0 18 90 125 1 48 121 Lesce 3,0 0,6 -2,5 0,2 96 0 0 27 Slovenj Gradec 2,7 0,3 -3,7 -0,4 185 105 2 1 01 75 116 87 91 Brnik 3,0 -0,2 -2,1 0,2 152 5 1 48 Ljubljana 3,1 -0,1 -2,4 0,1 151 3 13 51 98 246 52 121 Sevno 3,3 -2,5 -5,2 -1,6 138 41 27 67 Novo mesto 3,2 -0,8 -3,2 -0,4 167 95 30 99 75 64 2 45 Črnomelj 3,4 -1,6 -3,9 -0,7 210 38 32 85 Bizeljsko 2,5 -0,3 -3,0 -0,4 184 114 39 113 Celje 3,2 -0,5 -2,8 -0,1 138 35 19 65 98 118 14 72 Starše 2,9 -1,1 -3,6 -0,7 108 147 11 96 Maribor 3,2 -0,8 -3,9 -0,6 92 111 1 75 102 55 1 51 Jeruzalem 4,0 -1,4 -4,7 -0,9 131 145 34 110 Murska Sobota 2,9 -0,1 -2,5 0,1 155 79 28 88 99 40 0 48 Veliki Dolenci 3,6 -0,8 -4,0 -0,5 189 130 0 114 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec V prvi tretjini decembra je bila povprečna temperatura zraka povsod opazno višja od dolgoletnega povprečja. V večini države je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2,5 do 3,5 °C; najmanjši odkloni 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja so bili na Goriškem (1,1 °C), obali (2 °C) in v Postojni (2,1 °C), največji v Jeruzalemu (4 °C) in Velikih Dolencih (3,6 °C). Padavine so bile v večini Slovenije nad dolgoletnim povprečjem; v Črnomlju je padla 2,1-kratna količina povprečnih padavin, v Velikih Dolencih skoraj 1,9-kratna količina, v Ratečah pa so dosegli le dobro polovico dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, le v Mariboru je bil presežek 2-odstotni; na Goriškem je sonce sijalo le 56 % običajnega časa. Osrednja tretjina decembra je bila v večini Slovenije hladnejša kot običajno, negativni odkloni so bili večinoma do -1,2 °C; najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Sevnem (-2,5 °C) in na Kočevskem (-2,2 °C). Pozitivni odkloni so bili v Ratečah (0,8 °C), Lescah (0,6 °C) in v Slovenj Gradcu (0,3 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v Staršah (za 47 %), v Jeruzalemu (45 %), v Velikih Dolencih (30 %), na Bizeljskem (14 %), v Mariboru (11 %) in Slovenj Gradcu (5 %). Povsem brez padavin so bili na obali, Goriškem in v Lescah. Sonca je bilo, z izjemo Maribora in Murske Sobote, več kot običajno; v Ljubljani je sonce sijalo skoraj 2,5-krat toliko kot v povprečju, v Murski Soboti pa so dosegli le dve petini dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini decembra so bile povprečne temperature povsod, z izjemo obale, pod dolgoletnim povprečjem, odkloni so se večinoma gibali med -2 in -4 °C. Največji negativni odklon je bil v Sevnem (-5,2 °C), v Jeruzalemu (-4,7 °C) in Velikih Dolencih (-4 °C); pozitivni odklon na obali pa je znašal 0,5 °C. V zadnji tretjini decembra so bile padavine pičle; nikjer ni padla več kot tretjina dolgoletnega povprečja, le na Bizeljskem so zabeležili 39 % običajnih padavin; Rateče, Lesce in Veliki Dolenci so bili povsem brez padavin. V zadnji tretjini decembra je bilo več sončnega vremena kot običajno le v Ratečah in na Goriškem, kjer je sonce sijalo približno polovico več časa kot običajno; v Murski Soboti sonce sploh ni posijalo, le za spoznanje bolje je bilo v Mariboru, kjer se je sonce komaj pokazalo in sijalo le en procent dolgoletnega povprečja. 350 n 300 250 ? 30 150 50 >!2 20 > 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v decembru Figure 24. Maximum snow cover depth in December 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 120 100 80 60 40 20 KREDARICA Slika 25. Dnevna višina snežne odeje decembra 2007 na Kredarici Figure 25. Daily snow cover depth in December 2007 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Na Kredarici so decembra 2007 zabeležili 100 cm snega, kar ga uvršča med manj zasnežene. Od sredine minulega stoletja je največ snega zapadlo decembra leta 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 1988, namerili so ga 50 cm, sledijo mu decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). 100 10 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Decembra 2007 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot vsak december doslej z izjemo decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. Snega ni bilo na obali, Goriškem, Krasu in v delih Zgornjega Posočja. Slika 26. Ob pomanjkanju naravnega sneženja so si smučišča pomagala z zasneževanjem (foto: Marko Clemenz) Figure 26. Snowmaking helped ski resorts to assure enough snow for skiing (Photo: Marko Clemenz) 25 ■¡= 20 TD O = 15 .2 ><" „„ 10 5 0 30 25 ■Č 20 ■o o TŠ 15 .2 >w 10 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 MURSK A SOBOTA 30 25 - ■E 20-TD O = 15 .22 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 - 15 10 5 -0 RATEČE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 27. Number of days with snow cover in December V Ljubljani je bilo 8 dni s snežno odejo, zabeležili so dva cm snega. Od sredine minulega stoletja je bila v Ljubljani ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957-1959, 1974, 1989 in 2004. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je dosegla v decembrih 1967 in 2005. V Ratečah decembrska višina snega prav tako spada med najnižje; namerili so 6 cm, največ ga je bilo leta 1981 (118 cm), brez snega so bili decembra 1989. Povprečno število dni s snežno odejo ni bilo doseženo, z 21 dnevi so za 6 dni zaostajali za povprečjem. V Murski Soboti je bilo 17 dni s snežno odejo; po cel mesec je bila prisotna v decembrih 1962 in 1969. Namerili so 8 cm snega; največ ga je bilo v decembrih 1969 in 2005 (46 cm), brez njega pa so bili v 12 decembrih. V Novem mestu je bilo 17 dni s snežno odejo in 13 cm snega; po cel december pa je bila snežna odeja zabeležena v štirih letih. 30 20 5 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Decembra so nevihte prava redkost. En dan z nevihto in grmenjem so zabeležili na obali. Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 19 dni z meglo je bilo na Bi-zeljskem, 17 na Kočevskem, 8 v Murski Soboti, po 7 na obali in v Novem mestu. Brez dni z meglo so bili v Mariboru, enega so zabeležili v Lescah, po dva na Krasu in Črnomlju, po tri na Goriškem in v Postojni, po štiri so imeli v Ratečah in Celju, 5 pa v Slovenj Gradcu. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 11 dni z meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. dan dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare decembra 2007 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in December 2007 Na sliki 29 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 3. decembra je zračni pritisk padel na najnižjo vrednost v mesecu, 965,5 mb, nato je ponovno nekaj dni naraščal, sledilo je padanje do 9. decembra, nato je zračni pritisk več dni naraščal in 19. decembra je bil dosežen višek meseca, 1001,5 mb. Nato je zračni pritisk manj izrazito padal in naraščal vse do konca meseca. Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Po porastu na začetku meseca je bil 3. decembra dosežen višek, in sicer 9,1 mb. V povprečju je sledilo večinoma padanje parnega pritiska, 18. in 22. decembra sta bila dosežena minimuma meseca, 3,7 mb. Do konca meseca je sledilo izmenično naraščanje in padanje parnega pritiska, vendar brez večjih sprememb. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY The mean air temperature in December was below the 1961-1990 normals in most of Slovenia; warmer that usually was in southwestern and northwestern Slovenija, in Gorenjska region and in Murska Sobota. The biggest positive anomaly was in Rateče (1,1 °C). More than 1 °C colder was in Kočevsko region, Notranjska region and part of Dolenjska region; elsewhere the anomaly was between 0 and -1 °C. The most abundant precipitation, more than 70 mm, was registered in southeastern part of Slovenia (Črnomelj 82 mm), in Krško and Novo mesto with surrounding, on Bizeljsko, in Kamniška Bistrica and Kneške Ravne. Less than 30 mm fell in Upper Sava valley (Rateče 17 mm) and on the Coast. On the Coast, Kredarica and in Rateče December 2007 was among the driest ones. Precipitation average was exceeded in Krško area with surrounding, Bizeljsko and lower Krka valley. According to the long-term average the least precipitation fell in western Slovenia and, part of Gorenjska region and southwestern Slovenia. On Kredarica there was 100 cm of snow registered, snow cover persisted through the whole month. Only on the Coast, Karst, in Goriška region and part of Upper Soča valley no snow cover was observed. In December there was less sunny weather than on average during the reference period in most of the eastern part of Slovenia (with exception of Sevnica). The cloudiest region was the northeastern part of Slovenia; in Murska Sobota and Maribor there was only approximately one half of the usual sunshine duration. 50 % more sunny weather than usually was registered on the opposite part of Slovenia, on the Coast. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v decembru 2007 Weather development in December 2007 Janez Markošek 1. december V jugozahodni Sloveniji oblačno, drugod delno jasno Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. V jugozahodni Sloveniji, zvečer pa tudi v delu osrednje Slovenije, je bilo oblačno, drugod pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V višjih legah in v ljubljanski kotlini je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 11 °C. 2.-3. december Prehod hladne fronte - pooblačitve, padavine, delne razjasnitve Nad zahodno, srednjo in severno Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Ena vremenska fronta je v noči na 2. december oplazila Slovenijo, druga, hladna fronta, se je v noči na 3. december in ta dan dopoldne ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 1-3). V noči na 2. december se je pooblačilo, prehodno je deževalo. 2. decembra čez dan je bilo v vzhodni Sloveniji občasno delno jasno. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Predvsem v višji legah je še pihal jugozahodni veter. V noči na 3. december in ta dan dopoldne je bilo spet oblačno s padavinami, ki so popoldne povsod ponehale in delno se je razjasnilo. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 14 °C. 4.-5. december Spremenljivo oblačno Nad zahodno Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe. V višinah pa je bila prvi in del drugega dne nad nami še dolina s hladnim zrakom, ki se je le počasi pomikala proti vzhodu. Nad nami se je okrepil severni veter. Sprva je bilo oblačno in ponekod megleno. Čez dan se je delno razjasnilo in prvi dan zvečer je bilo pretežno jasno. Drugi dan se je oblačnost spreminjala, prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8 °C, na Primorskem do 13 °C. 6. december Delno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod megla Nad jugozahodno Evropo, Alpami in zahodnim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9 °C, na Primorskem do 12 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7.-10. december Pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska (slike 4-6). Že drugi dan je nad Italijo, Jadranom in Balkanom nastalo sekundarno ciklonsko območje. Zadnja dva dni je bilo tako nad večjim delom Evrope obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa obsežna dolina s hladnim zrakom. K nam je pritekal precej vlažen zrak. V noči na 7. december se je pooblačilo, čez dan je bilo oblačno, občasno je deževalo. Pihal je jugozahodni veter. 8. decembra dopoldne so padavine povsod ponehale, popoldne se je na Primorskem delno razjasnilo. Zapihala je burja. 9. decembra je bilo oblačno, popoldne je spet pričelo deževati. Naslednje jutro je dež ponehal, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Čez dan je bilo pretežno oblačno, na Primorskem pa delno jasno. Največ padavin, od 30 do 40 mm, je padlo v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 1 do 8 °C, na Primorskem do 12 °C. 11. december Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno Vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad večjim delom Evrope še vedno obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 8 °C, na Primorskem do 11 °C. 12. december Na zahodu suho, drugod oblačno s padavinami, severni veter Jugovzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in severno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila vzhodno od nas dolina s hladnim zrakom (slike 7-9). Nad nami je pihal severni veter. V zahodni Sloveniji in ljubljanski kotlini je bilo suho vreme, drugod so bile občasno padavine. V višjih legah je snežilo, po nižinah deževalo. Pihal je severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7 °C, ob morju do 9 °C. 13. december Čez dan delne razjasnitve, vetrovno Na obrobju območja visokega zračnega pritiska je nad naše kraje od severa pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo ponekod še pretežno oblačno, čez dan je prevladovalo pretežno jasno vreme. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 9 °C, na Primorskem do 13 °C. 14.-17. december Pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad južno Skandinavijo ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Iznad severovzhodne Evrope se je nad Panonsko nižino in nato naprej nad Balkan, Jadran ter osrednje in zahodno Sredozemlje pomikalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je vplivalo na vreme pri nas (slike 10-12). Prvi dan se je pooblačilo, popoldne je v vzhodni polovici Slovenije rahlo snežilo. Drugi dan je pričelo rahlo snežiti tudi drugod po Sloveniji, razen na Primorskem, kjer je bilo delno jasno. Tudi zadnja dva dni je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pa je prevladovalo oblačno vreme. Občasno je ponekod še rahlo snežilo. Vse dni je pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem od 15. decembra naprej 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja zmerna burja. Ponekod v vzhodni Sloveniji je padlo okoli 10 cm snega. Dnevne temperature so bile večinoma okoli 0 °C, na Primorskem do 6 °C. 18. december Na Primorskem pretežno jasno, na vzhodu še pretežno oblačno Na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska je nad naše kraje od vzhoda pritekal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja. Drugod se je delno razjasnilo, bolj oblačno je bilo še v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 0 °C, na Primorskem do 7 °C. 19. december Jasno, od severovzhoda se širi megla in nizka oblačnost Nad zahodno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska s suhim zrakom v višinah. Pretežno jasno je bilo. V severovzhodni Sloveniji je bila ves dan megla ali nizka oblačnost, ki je napredovala proti jugozahodu in do večera pokrila vse kraje do celjske kotline. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 2, na Primorskem do 13 °C. 20.-21. december Na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod večinoma oblačno ali megleno Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal hladen zrak, nad nami je bila temperaturna inverzija. Na Primorskem, v Posočju in v višjih legah nad okoli 800 metrov nadmorske višine je bilo jasno, drugod oblačno ali megleno. Nizka oblačnost se je čez dan ponekod razkrojila. Zjutraj je bila temperatura povsod pod lediščem, čez dan pa se je v krajih s sončnim vremenom ogrelo do 4 °C, na Primorskem do 14 °C. V krajih z oblačnim ali meglenim vremenom je bila temperatura ves dan pod lediščem. 22. december Nizka oblačnost, sprva v višjih legah jasno Območje visokega zračnega pritiska se je s svojim središčem pomaknilo proti Črnemu morju. Veter v višinah se je obrnil na južno do jugozahodno smer. Sprva je bilo na Primorskem in nad 700 metri nadmorske višine pretežno jasno, drugod oblačno ali megleno. Čez dan se je ponekod oblačnost razkrojila, v višjih legah pa se je zmerno pooblačilo. Na Primorskem je nastajala nizka oblačnost. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -6 °C v Črnomlju do 5 °C v Ratečah, na Primorskem od 8 do 12 °C. 23. december Zmerno do pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad zahodnim Sredozemljem pa je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah tam slabo izrazito jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13-15). Od jugozahoda je k nam pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, le ponekod v severni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -5 do 5 °C, na Primorskem do 9 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 24. december Oblačno, rahle padavine, ponekod poledica Južno od nas je bilo plitvo ciklonsko območje, nad naše kraje je v višinah pritekal topel in vlažen zrak, pri tleh pa je marsikje še ostal hladen zrak s temperaturo pod lediščem. Prevladovalo je oblačno vreme. Ponoči in čez dan so bile občasno rahle padavine. Ponekod je rosilo, ponekod rahlo deževalo in zmrzovalo, ponekod pa rahlo snežilo. Nastajala je poledica. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 4 °C, na Primorskem do 8 °C. 25. december Na Primorskem delno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, ponekod na vzhodu rahel sneg Območje visokega zračnega pritiska je segalo od Pirenejskega polotoka prek Alp do severovzhodne Evrope. V višinah je bilo nad nami, Panonsko nižino in zahodnim Balkanom manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v vzhodni Sloveniji je občasno rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 1 °C, na Primorskem do 10 °C. 26.-29. december Na Primorskem, v Posočju in nad okoli 800 m pretežno jasno, drugod oblačno ali megleno Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska, v višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Zadnji dan se je krepil jugozahodni veter. Na Primorskem, v Posočju in v višjih legah je bilo pretežno jasno, drugod oblačno ali megleno. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila med 700 in 900 metrov nadmorske višine. Čez dan se je nizka oblačnost predvsem na Koroškem razkrojila. Jutranje temperature so bile povsod pod lediščem, najvišje dnevne pa od -4 do 2 °C, na Primorskem do 10 °C. 30. december V višjih legah zmerno oblačno, drugod oblačno ali megleno, burja Oslabljena vremenska fronta se je prek srednje Evrope in Alp ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala proti vzhodu (slike 16-18). V višjih legah nad okoli 800 metrov nadmorske višine je bilo zmerno oblačno, drugod oblačno ali megleno. Na Primorskem je zvečer prehodno pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -5 do 0, na Primorskem do 7 °C. 31. december Delno jasno, na vzhodu pretežno oblačno, popoldne tam občasno rahlo sneženje Iznad severovzhodne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo vzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas. Na Primorskem je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Popoldne je tam ponekod občasno rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 3, na Primorskem do 14 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 12. Slika 2. Satelitska slika 3. 12. 2007 ob 13. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 12. 2007 ob 13. uri 2007 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on December, 3rd 2007 12 GMT at 12 GMT Figure 2. Satellite image on December, 3 2007 at Figure 3. 500 mb topography on December, 3 2007 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 12. Slika 5. Satelitska slika 7. 12. 2007 ob 13. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 12. 2007 ob 13. uri 2007 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on December, 7th 2007 12 GMT at 12 GMT Figure 5. Satellite image on December, 7 2007 at Figure 6. 500 mb topography on December, 7 2007 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo r Pi m S3 . h Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 12. 2007 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on December, 12th 2007 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 12. 12. 2007 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 12. 2007 ob 13. Figure 8. Satellite image on December, 12 2007 at uri 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on December, 12 2007 at 12 GMT ■S 15 rj,- -'H? 12' 11 i-TV / Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 12. 2007 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on December, 15th 2007 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 15. 12. 2007 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on December, 15th 2007 at uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 12. 2007 ob 13. 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on December, 15th 2007 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 12. Slika 14. Satelitska slika 23. 12. 2007 ob 13. uri 2007 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on December, 23r( 2007 at 12 GMT 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 12. 2007 ob 13. Figure 14. Satellite image on December, 23 2007 at uri Figure 15. 500 mb topography on December, 23rd 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 12. Slika 17. Satelitska slika 30. 12. 2007 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 12. 2007 ob 13. 2007 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on December, 30th 2007 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on December, 30 2007 at uri 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on December, 30th 2007 at 12 GMT 30 Podnebne značilnosti leta 2007 Climatic characteristics of the year 2007 Tanja Cegnar Vsak mesec posebej smo v Mesečnem biltenu podrobno opisali podnebne značilnosti; tokrat povzemamo le najpomembnejše značilnosti posameznih mesecev, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2007 v celoti. Povprečna temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem. Na ljubljanskem območju s širšo okolico ter v vzhodni in severovzhodni Sloveniji z izjemo Goričkega je bilo leto 2007 več kot 2 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Drugod je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C. Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2007 od povprečja 1961-1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2007 Tudi povprečna najnižja temperatura zraka je povsod opazno presegla dolgoletno povprečje, v večjem delu države so bila jutra 1 do 2 °C toplejša kot običajno. Največji odklon je bil zabeležen na Krasu, in sicer 2,5 °C, najmanjši pa v Kočevju, Črnomlju in Sevnem (le 1,1 °C) (slika 2). 0.0 °C 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce 0.0 °C 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Slika 2. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v °C leta 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 2. Minimum air temperature anomaly in °C, year 2007 Slika 3. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C leta 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 3. Maximum air temperature anomaly in °C, year 2007 Odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili prav tako nad dolgoletnim povprečjem, so statistično pomembni (slika 3) in presegajo letni odklon najnižje dnevne temperature. Popoldnevi so bili v večini krajev 2 do 2,5 °C toplejši kot običajno. Največji odklon je bil na Krasu in v Novi vasi (2,7 °C nad dolgoletnim povprečjem), najmanjši odklon je bil na Kredarici (1,3 °C). V letu 2007 smo med julijskim vročinskim valom v večini krajev zabeležili zelo visoko temperaturo zraka. V Murski Soboti so zabeležili 39,1 °C, na obali 36,7 °C in Mariboru 37,7 °C, kar je bila druga 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja izmerjena najvišja temperatura v teh krajih. V Murski Soboti je bilo topleje le leta 1950 s 39,8 °C, na obali leta 2003 s 36,9 °C, tudi v Mariboru je bilo najbolj vroče leta 2003 (38,8 °C). V Celju se je živo srebro povzpelo na 36,8 °C, kar je toliko kot v letu 1983, in le leta 2003 je bil maksimum višji (38,1 °C). V Novem mestu so zabeležili 36,6 °C, topleje je bilo trikrat: v letih 2003 (38,4 °C), 1957 (37,5 °C) in 2000 (36,7 °C). V Ljubljani so izmerili 37 °C, topleje je bilo v letih 1950 (38,8 °C), 2003 (37,3 °C) ter 1957 in 1983 (po 37,1 °C). 20 -| -20 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 4. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2007 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2007 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) Slika 5. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2007 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2007 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) Hudega mraza v letu 2007 ni bilo. Najnižji absolutni minimum je bil v Ljubljani leta 1956 (-23,3 °C), v letu 2007 pa se je temperatura spustila le na -6,9 °C; v Murski Soboti so leta 2007 izmerili -8,2 °C, leta 1963 pa kar -31 °C. Na Kredarici leta 1985 (-28,3 °C), tokrat pa je bila najnižja letna temperatura -18,4 °C. Na obali so leta 1956 zabeležili -12,8 °C, tokrat le -3,6 °C. V Mariboru se z -8,3 °C niso niti zdaleč približali razmeram v letu 1956 (-22,8 °C); v Celju je bilo najhladneje leta 1956 (-28,6 °C), tokrat pa je bila najnižja temperatura -10,8 °C. Tudi v Novem mestu niso zabeležili zelo nizke temperature, izmerili so -9,4 °C, leta 1956 pa se je temperatura spustila na -25,6 °C. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 4-7). 40 35 30 O 25 o 20 T -l-J 15 CD 10 t £ 5 0 -5 -10 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2007 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2007 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 40 35 30 p 25 20 D MURSKA SOBOTA 2 500 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani so namerili 1196 mm, kar predstavlja 86 % povprečja. Na sedanjem merilnem mestu je bilo največ padavin leta 1965 (1839 mm), sledi leto 1960 (1772 mm), leta 2004 je padlo 1696 mm. Najbolj sušno je bilo leto 1949 z 954 mm, sledi 1953 s 1041 mm, le malo več padavin je bilo v letih 2003 (1091 mm) in 1971 (1107 mm). V nadaljevanju so slike mesečnih padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za šest krajev. Februar in september sta relativno najbolj presegla dolgoletno povprečje, večina mesecev pa je bila podpovprečno namočenih. Najbolj zaskrbljujoče so bile razmere na Primorskem. S padavinami skromno obdobje ob koncu leta se je nadaljevalo v začetek leta 2008. 0 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100% 50% 0% -50% -100% 150% 50% 0% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -100% PORTOROŽ i - I jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec o -50% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 150% 100% 50% 0% -50% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 100% .ra 50% -100% jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec -50% -100% BILJE 1 1 I I " 1 1 jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec Slika 17. Padavine po mesecih v letu 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Monthly precipitation in the year 2007 compared with 1961-1990 normals 100% 0% o -50% m 50% 50% 0% 0% 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica ««.A. 61 % 33 % SSW 14 m/s 3 9 % SSE 14 m/s S 13 m/s CCW 3 7 % eec 120 % SSW 19 m/s 112 % SSE 22 m/s S 2 2 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje M 1 3 % 2 1 % N 2 8 m/s 16 % NNW 2 7 %/s NNE 46 %/s KI 6 7 % N 10 m/s m 4 5 % N 16 m/s 6 9 % N 5 5 m/s 5 5 % NNW 14 m/s 7 8 % NNE 0.9 m/s NNW 19 %/s NNE 1 2 %/s NNW 6.5 m/s NNE 3.5 m/s NW 12 %/s ..,.,24 9 % NW 1 8 m/s me 3 8 % NE 1 6 m/s me 19 % NE 2.8 m/s NW 6.4 m/s 2.6 % WNW 1 4 m/s WNW 16 %/s CMC 3 0 % ENE 1 3 m/s »le 2 4 % ENE 2.8 m/s WNW 6 1 ... 2 9 % W 14 m/s 3 6 % E 11 m/s 8.9 % E 16 m/s 2.3 % W 6.4 m/s 3.7 % E 2 7 m/s 1 4 % WSW 0 9 m/s CCC 2 4 % ESE 1 1 m/s 4.8 % WSW 2 2 m/s 0.3 % WSW 2 4 m/s ccc 80 % ESE 3.4 m/s SW 1 3 %/s CE 42 % SE 1 5 m/s 8.0 % SW 2.4 m/s se 49 % SE 1.4 m/s 0.2 % SW 1 7 m/s 13.8 % SE 4.3 m/s 0.2 % SSW 17 m/s SSE 5.0 m/s S 2 3 m/s 2 0 % N 0 9 m/s N 10 m/s 3.3 % NNE 12 m/s NNW 1.1 m/s NNW 0 8 m/s NNE 16 m/s 3.0 % NW 1.2 m/s Kie 92 % NE 1.7 m/s MC 2 6 % NE 1.6 m/s 8.4 % NW 3 8 m/s MC 4 6 % NE 55 m/s NW 1.1 m/s ««.A. 5 1 % 2 3 % SSW 22 m/s 31 % SSE 14 m/s S 2 4 m/s Slika 18. Vetrovne rože, leto 2007 Figure 18. Wind roses, year 2007 41 4.9 % WNW 1 3 m/s 10.2 % ENE 2.0 m/s 2.8 % WNW 1 5 m/s CMC 5 9 % ENE 5.6 m/s ENE 1.9 m/s WNW 3.0 m/s 9.5 % W 12 m/s 4.8 % E 15 m/s 2.4 % W 2 3 m/s 3.1 % E 3 4 m/s 3.5 % W 14 m/s 33.2 % E 2 0 m/s WSW 32 %/s CCC 12 7 % ESE 3.0 m/s 10.7 % WSW 1 2 m/s ESE 24 % ESE 1.0 m/s 4.3 % WSW 1 3 m/s ccc 183 % ESE 1.7 m/s 3.8 % SW 4.0 m/s 34 9 % SE 3.5 m/s 11.5 % SW 1.4 m/s 5.8 % SW 1 6 m/s SE SSW 4 6 %/s CCC 5 1 % SSE 3.6 m/s 10.2 % 5.0 % SSW 13 m/s SSE 11 m 3.2 % S 3 6 m/s 8.9 % S 12 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Letni meteorološki podatki - leto 2007 Table 2. Annual meteorological data - year 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 9,8 1,8 15,7 4,9 34,9 -13,0 98 62 2043 1179 79 98 40 7 24 28 Kredarica 2514 -0,3 1,3 2,5 -2,6 18,2 -18,4 231 0 1882 111 5,9 112 55 1761 88 1 39 48 175 263 300 748,9 4,9 Rateče-Planica 864 7,6 1,9 14,4 2,2 32,3 -14,0 150 41 1970 1 08 4,9 86 95 1311 84 1 07 33 22 98 82 917,3 8,0 Bilje pri N. Gorici 55 13,4 1,5 19,7 8,0 38,0 -6,5 49 119 2392 119 4,8 84 88 964 66 84 49 17 0 0 1009,6 11,3 Letališče Portorož 2 14,3 1,8 20,0 9,1 36,7 -3,6 24 111 2526 111 4,5 76 1 09 753 75 69 61 23 0 0 1015,7 11,9 Godnje 295 12,5 1,9 18,7 8,3 37,0 -5,0 34 95 2347 4,9 95 96 1231 87 94 26 18 3 10 Postojna 533 10,3 1,9 15,8 5,4 34,6 -11,6 82 53 2027 1 08 1267 80 1 04 23 30 18 30 Kočevje 468 9,7 1,3 16,3 4,4 35,9 -14,7 98 69 1381 91 113 31 114 43 39 Ljubljana 299 12,1 2,3 17,1 7,4 37,0 -6,9 53 81 2010 117 6,0 112 46 1196 86 96 44 82 16 19 982,1 10,7 Bizeljsko 170 11,7 1,9 17,6 6,6 38,0 -9,0 63 85 5,9 109 52 1067 101 99 14 79 23 6 Novo mesto 220 11,6 2,2 17,0 6,8 36,6 -9,4 63 77 2012 110 5,7 113 70 1114 98 1 02 59 77 28 28 988,7 11,1 Črnomelj 196 12,0 1,9 17,9 6,2 37,8 -10,5 74 94 5,6 126 96 1324 105 110 42 31 27 11 Celje 240 11,2 2,1 17,4 5,6 36,8 -10,8 90 84 2017 1 23 5,8 108 51 1056 92 1 06 59 53 28 22 988,9 10,5 Maribor 275 11,8 2,1 16,9 7,2 37,7 -8,3 56 76 2118 118 5,8 95 49 964 92 91 41 0 25 14 984,3 10,0 Slovenj Gradec 452 9,4 1,7 15,7 4,1 34,7 -15,5 108 63 2032 111 5,7 103 62 1405 122 1 03 34 57 36 27 9,9 Murska Sobota 184 11,2 2,0 17,0 5,9 39,1 -8,2 90 83 2091 114 5,9 104 53 817 100 95 29 48 24 9 994,9 10,6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 °C SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSt <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSj) če je TSt < 12 °C i=1 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100% 75% § 50% g 25% "D J? 0% _o 1? -25% -50% -75% LJUBLJANA t _ _ 100% T 75% - ra ; o 1500 o c >o § 1000 500 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2007 in povprečje referenčnega obdobja Figure 23. Annual sunshine duration in the period 1951-2007 and the 1961-1990 normal 0 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 300 cm, kar je pod dolgoletnim povprečjem; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 7 m snega, 690 cm leta 1977, 587 cm leta 1978 in 560 cm leta 1975. Zabeležili so 263 dni s snežno odejo; najmanj takih dni je bilo v letih 1958 (228 dni), 1999 in 2006 (po 235 dni) ter 1967 (238 dni) in 1997 (240 dni). Le ob morju in na Goriškem snežne odeje niso zabeležili; na obali so leta 1963 namerili 21 cm debelo snežno odejo, tistega leta je sneg prekrival tla 14 dni. V Ljubljani je sneg ležal 16 dni, največja debelina je bila 19 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952, v letu 1989 je sneg tla prekrival le dva dni, leta 1949 13 dni, po 15 dni s snežno odejo je bilo v letih 1951 in 1974, sledi leto 2007 s 16 dnevi. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. V Murski Soboti je bilo 24 dni s snežno odejo, dosegla je 9 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Novem mestu je bilo 28 dni s snežno odejo, višina je dosegla 28 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, kar 103 cm pa je bila snežna odeja debela leta 1969. V Ratečah je leta 2007 sneg prekrival tla 98 dni, največja debelina je bila 82 cm. SUMMARY The mean annual temperature in the year 2007 was everywhere above the 1961-1990 normals; more than 2 °C warmer was in Ljubljana area with surrounding, in eastern and northeastern Slovenia with exception of Goričko. Elsewhere the anomaly was between 1 and 2 °C. On the Coast the year 2007 was the warmest one ever recorded, in Ljubljana and Novo mesto the second one. Absolute maximum temperature on the Coast, in Murska Sobota and Maribor was second highest ever, and also elsewhere the maximums were close to the maximum temperature ever recorded. In 2007 precipitation was the most abundant in Julian Alps with more than 1600 mm (Kredarica got 1761 mm). Less than 1000 mm was registered in part of northeastern Slovenia, in Slovenska Istra and in Goriška region. The precipitation long-term average 1961-1990 was exceeded only in Koroška region and part of Štajerska region, in part of Prekmurje, in Bela krajina and Bizeljsko. The exceedence was the biggest in Slovenj Gradec (22 %); significant negative anomaly was observed in western Slovenia, on the Coast and in Lesce with surrounding. Elsewhere 80 to 100 % of the average precipitation was registered. On the Coast year 2007 was the fourth driest ever. Bright sunshine duration long-term average was exceeded everywhere. In most of Slovenia the exceedence was 10 to 20 %; the biggest (23 %) anomaly was registered in Celje. In Maribor and on the Coast year 2007 was the third sunniest ever, on Kredarica only 3 years were sunnier then the year 2007. The deepest snow cover on Kredarica was 300 cm, the minimum was in 2002 with 195 cm, the maximum in 2001 with 700 cm. 46 Svetovne podnebne razmere v letu 2007 Global climate in the year 2007 Tanja Cegnar, Maja Zupančič Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije je desetletje 1998-2007 najtoplejše odkar imamo meritve temperature na zemeljskem površju. Po prvih ocenah je bila povprečna svetovna temperatura zemeljskega površja 0,41 °C nad dolgoletnim povprečjem, ki je 14 °C. Če upoštevamo vsako poloblo posebej, je leto 2007 na severni polobli drugo najtoplejše doslej (0,63 °C nad povprečjem 1961-1990, ki je 14,6 °C). Južna polobla pa deveta najtoplejša doslej (0,20 °C nad povprečjem 1961-1990, ki je 13,4 °C). Od začetka 20. stoletja se je povprečna temperatura zemeljskega povpršja dvignila za 0,74 °C, vendar dvig ni bil enakomeren. Linearni trend ogrevanja je v zadnjih petdesetih letih skoraj dvakrat tako velik kot v zadnjih sto letih, kar kaže na to, da se ogrevanje pospešuje. 1,0 - 0.8 z 0.6 o ¿ 0,4 0 0.2 1 0.0 I -0.2 C£ w -0,4 m -0.6 i- -0.8 -1,0 Slika 1. Odkloni povprečne temperature zemeljskega površja glede na povprečje 1901-2000 (vir: NOAA) Figure 1. Mean global temperature anomalies according to 1901-2000 long-term average (Source: NOAA) V letu 2007 smo zabeležili rekordno majhen obseg arktičnega morskega ledu; ozonska luknja je bila po rekordno veliki v letu 2006 ponovno manjša. Na osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana se je razvila La Niña. Veliko krajev so prizadele uničujoče poplave, suše in neurja. Območni temperaturni odkloni Leto 2007 se je začelo z rekordnimi odstopanji po vsem svetu. V delih Evrope sta bila zima in pomlad med najtoplejšimi doslej, januarja in aprila so odkloni znašali nad 4 °C. Januar 2007 je bil najtoplejši januar doslej, letošnja povprečna temperatura je bila 0,6 °C nad povprečjem 1961-1990, ki je 12,1 °C. V večjem delu zahodne Avstralije je bila temperatura od začetka januarja do začetka marca ekstremno visoka, februarska temperatura je bila 5 °C višja od povprečja. 1 I I I I I I I 1 I 1 I 1 I 1 I t I 1 I I 1 í I I - ................................................................................................................ j . . f^iAiwuy™ 1 1 . 1 . 1 . Í Tri™ ; i i 1 i i r 1 i i i 1 i i i 1 i 1 i 1 i 1900 1920 1940 1960 1980 2000 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jugovzhodno Evropo sta junija in julija prizadela dva vročinska vala, ponekod so zabeležili rekordno visoko temperaturo, ki je presegla 40 °C (Bolgarija do 45 °C). Umrlo je več deset ljudi, gasilci so se borili s požari, ki so uničili na tisoče hektarjev ozemlja. V južnem delu ZDA je bil avgusta izrazit vročinski val, ki je zahteval več kot 50 življenj. V večini Japonske sta bila avgust in september prav tako ekstremno topla, tam je bil 16. avgusta dosežen nov absolutni maksimum, 40,9 °C. Avstralija je zabeležila najhladnejši junij doslej, bil je 1,5 °C hladnejši kot znaša povprečje. Južna Amerika je doživljala nenavadno mrzlo zimo (junij-avgust), z vetrom, snežnimi viharji in izjemnim sneženjem ter temperaturo do -22 °C v Argentini in -18 °C v Čilu. Slika 2. Temperaturni odkloni v Evropi, severni Afriki in Slika 3. Med vročinskimi valovi se nekateri ohladijo kar Bližnjem Vzhodu v času vročinskega vala med 22. in v mestnih vodnjakih (vir: www.robertamsterdam.com) 24. junijem 2007 (vir: NOAA) Figure 3. Cooling down at fountains during heatwaves Figure 2. Temperature anomalies in Europe, northern (Source: www.robertamsterdam.com) Africa and Near East during heatwave from 22 to 24 June 2007 (Source: NOAA) Poplave in huda neurja V Boliviji so poplave januarja in februarja prizadele skoraj 200.000 ljudi in poplavile 70.000 ha kmetijskih zemljišč. V obalnem delu Argentine so marca in v začetku aprila močne nevihte povzročile eks-tremne poplave. V začetku maja je Urugvaj prizadela najhujša poplava od leta 1959 dalje; prizadela je 110.000 ljudi ter pridelke in domove. Tudi Mehika je v začetku novembra ob neurju z močnim deževjem doživela obsežne poplave, ki so uničile domove polovice milijona ljudi in resno prizadele industrijo nafte. Slika 4.Poplave po svetu v letu 2007 Figure 4. Global floods in 2007 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V letu 2007 so poplave prizadele veliko afriških držav. Februarja je Mozambik doživel najhujšo poplavo v zadnjih šestih letih, ki je zahtevala več deset življenj, uničila na tisoče domov in poplavila 80.000 ha kmetijskih zemljišč v dolini reke Zambezi. Slika 5. Poplave so se v Mozambiku začele že konec decembra 2006, februarja 2007 se je stanje še poslabšalo (http://en.wikipedia.org), voda je narasla za več kot 7 metrov (http://www.alertnet.org) (vir slik: Francois Goe-mans) Figure 5. Floods in Mozabique started in late December 2006 and it worsened in February 2007 (http://en.wikipedia.org), water levels have risen to over 7 meters (http://www.alertnet.org) (Photo: Francois Goe-mans) V Sudanu so junija in julija intenzivni nalivi povzročili ploskovne poplave v mnogih območjih in prizadeli preko 410.000 ljudi, vključno z 200.000 brezdomci. V več državah zahodne in srednje Afrike ter delih Velikega rta Horn je pustošil močan monsun, ki je z enimi izmed najhujših padavin povzročil obsežne poplave; le-te so prizadele 1,5 milijona ljudi, uničile na tisoče domov. Na Javi, v Indoneziji, so v začetku februarja obsežne poplave zahtevale več deset življenj in poplavile polovico Džakarte z vodo v višini do 3,7 m. Na južnem Kitajskem je močno deževje s poplavami in plazovi prizadelo več kot 13,5 milijonov ljudi in zahtevalo več kot 120 življenj. Z monsunom povezani padavinski dogodki so v južni Aziji povzročili eno izmed najhujših poplav; okoli 25 milijonov ljudi je bilo prizadetih, predvsem v Indiji, Pakistanu, Bangladešu in Nepalu, na tisoče ljudi je izgubilo življenje. Padavine so bile v Indiji v monsunskem obdobju (junij-september) sicer blizu dolgoletnega povprečja (5-odstotni presežek), vendar so bile razlike v časovni in prostorski razporeditvi padavin precejšnje. Slika 6. V okrožju Zi Jin (Južna Kitajska) je najhujša poplava v zadnjih 50 letih ogrozila 15 mest. Poplava je otežila dostop do postaje z drenažno zapornico (vir: http://www.chinadaily.com.cn) Figure 6. In Zi Jin County (South China) this was the worst flood in 50 years, it threatened 15 towns of the county. A man climbs a ladder to reach a drainage sluice station (Source: http://www.chinadaily.com.cn) Močno neurje Kyrill, ki je 17. in 18. januarja 2007 prizadel večino severne Evrope, so spremljali močni nalivi in veter s hitrostjo do 170 km/h. Življenje je zgubilo vsaj 47 ljudi, neurje je povzročilo motnje v oskrbi z elektriko. Anglija in Wales sta zabeležila najbolj namočena maj in julij vse od leta 1766 dalje, z 406 mm padavin v primerjavi s prejšnjim rekordom 349 mm leta 1789. Poplave so zahtevale 9 življenj in povzročile škodo za več kot 6 milijard ameriških dolarjev. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Neurje Kyrill so januarja spremljali močni nalivi in silovit veter (vir: dovlatov.typepad.com) Figure 7. Violent winds and downpours during Kyrill storm (Source: dovlatov.typepad.com) Slika 8. V Angliji in Walesu so doživeli najbolj vlažno obdobje maj-junij v zadnjih 250 letih (vir: www.guardian.co.uk) Figure 8. England and Wales experienced the wettest May to July period in the last 250 years (Source: www.guardian.co.uk) Podaljšana suša V obsežnih delih zahoda ZDA in zgornjega srednjega zahoda, vključno z južnim Ontariom, je v večini leta 2007 vladala izrazita do ekstremna suša. Tri četrtine ozemlja jugovzhodnega dela ZDA so bile od sredine poletja v december sušne. V Avstraliji sicer ni bilo tako sušno kot v letu 2006, vendar je bil nivo vodnih virov ekstremno nizek v mnogih območjih. Posledice so bile velike izgube v pridelku in živinoreji ter omejevanje porabe vode v večini velikih mest. Kitajska je doživela najhujšo sušo v desetletju, ki je prizadela skoraj 40 milijonov hektarjev kmetijske zemlje. Slika 9. Po hudih poplavah ob Donavi leta 2006 sta Romunija in Bolgarija v letu 2007 doživljali sušo. Skromne snežne padavine in spomladanski dež so osušili polovico Romunije (http://earthobservatory.nasa.gov) (vir: www.oron.ro) Figure 9. Plagued by extensive flooding along the Danube in 2006, Romania and Bulgaria faced drought in 2007. Poor winter snow and little spring rain left more than half of Romania in drought (http://earthobservatory.nasa.gov) (Source: www.oron.ro) Slika 10. Kalifornijo so oktobra zaradi suše prizadeli hudi požari. (vir: http://bunkstrutts.files.wordpress.com); avgusta je bilo veliko požarov tudi v Grčiji (vir: http://www.indymedia.org) Figure 10. Due to drought California was in October hit by devastating fires (Source: http://bunkstrutts.files.wordpress.com); in August Greece was also in fires (Source: http://www.indymedia.org) 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Razvoj La Niñe Kratek El Niño iz konca leta 2006 je januarja 2007 hitro oslabel in ponehal, v drugi polovici leta 2007 so v osrednjem in vzhodnem tropskem delu Tihega oceana prevladale razmere La Niñe. V času La Niñe so zabeležili nenavaden vzorec temperature površinskega sloja morja s hladnejšim morjem ob severni Avstraliji do Indijskega oceana ter toplejšim morjem v zahodnem delu Indijskega oceana. To je spremenilo običajne vplive La Niñe povsod po svetu; vztrajala naj bi še prve tri mesece leta 2008. Quirt Atlivö Trúpita Tropics Slika 11. V času La Niñe so nekatera območja sveta su-šnejša kot ponavadi (rumena barva), nekatera pa bolj namočena (modra barva) (vir: http://www.alunosonline.com.br) Figure 11. La Niña effects. Some parts of the world are drier than usual (yellow colour), some wetter (blue colour) (Source: http://www.alunosonline.com.br) Uničujoči tropski cikloni V severozahodnem delu Tihega oceana se je razvilo 24 poimenovanih tropskih neurij, kar je manj od letnega povprečja, ki znaša 27 neurij. 14 neurij je bilo klasificiranih kot tajfun, kar je toliko kot v letnem povprečju. Tropski cikloni so prizadeli milijone ljudi v jugovzhodni Aziji; pustošili so tajfuni Pa-buk, Krosa, Lekima in tropsko neurje Peipah, ki so bili med najhujšimi. Sezona orkanov na Atlantiku je leta 2007 prinesla 14 poimenovanih neurij, povprečje znaša 12. Šest jih je bilo klasificiranih kot orkan, kar je toliko kot v povprečju. Prvič od leta 1886 dalje sta dva orkana pete stopnje dosegla kontinent v isti sezoni. Slika 12. Tajfun Krosa, ki je prizadel provinco Zheji-ang, je prisilil k evakuaciji 1,4 milijona ljudi. Kitajska vojska je po neurju prevažala ljudi preko poplavljenih ulic (vir: http://www.nytimes.com) Figure 12. Typhoon Krosa hit China's Zhejiang Province, leading to the evacuation of 1.4 million people. The Chinese army transported citizens through the flooded streets after the rainstorm brought on the typhoon (Source: http://www.nytimes.com) Slika 13. Tropski ciklon Sidr se je oblikoval v osrednjem delu Bengalskega zaliva in se hitro okrepil. Kljub temu, da so v Bangladešu razvili sistem zgodnjega opozarjanja pred neurji, sta bila število žrtev in škoda precej velika (vir: http://graphics8.nytimes.com) Figure 13. The storm formed in the central Bay of Bengal, and quickly strengthened. The city of Bangladesh developed the early warning system, still the human victims and the damage was quite big (Source: http://graphics8.nytimes.com) Februarja je bil v Francoskem La Reunionu ob tropskem ciklonu Gamede dosežen nov svetovni rekord v količini padavin, in sicer je bilo v treh dneh izmerjenih 3.929 mm. Junija je ciklon Gonu dosegel Oman in še preden je dosegel Iran, je prizadel več kot 20.000 ljudi in zahteval 50 življenj. V Iranu niso beležili orkanov od leta 1945 dalje. 15. novembra je tropski ciklon Sidr z močnimi nalivi in vetrom do 240 km/h dosegel Bangladeš. Prizadetih je bilo več kot 8,5 milijonov ljudi, več kot 3.000 jih je izgubi- 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja lo življenje, skoraj 1.500 domov je bilo poškodovanih ali uničenih. Ker orkani Bangladeš prizadenejo pogosto, so razvili mrežo zatočišč pred cikloni in sistem zgodnjega opozarjanja pred neurji, s čimer so število žrtev znatno zmanjšali. V Avstraliji so zabeležili le 5 tropskih ciklonov, kar je najmanj od sezone 1943-1944 dalje. Rekordno majhen obseg morskega ledu na Arktiki Sezona taljenja ledu se na Arktiki običajno konča septembra, torej ob koncu poletja severne poloble. Povprečen obseg morskega ledu je znašal 4,28 milijonov km2, kar je najmanj doslej. Septembra je bil obseg 39 % manjši od dolgoletnega povprečja 1979-2000 ter 23 % manjši od obsega prejšnjega rekorda izpred dveh let, septembra 2005. Slika 14. 9. septembra 2007 je površina morskega ledu na Arktiki znašala 4,2 milijonov km2; rožnata črta prikazuje povprečen obseg (vir: http://nsidc.org) Figure 14. Arctic sea ice on 9 September 2007 (4,2 million km2), pink line shows an average extent (Source: http://nsidc.org) Slika 15. Ladja za raziskovanje stanja morskega ledu okoli Arktike. Taljenje morskega ledu ogroža življenje tamkajšnjih živali (viri: http://dsc.discovery.com, dearkitty.blogsome.com, loose-tooth.ucsd.edu) Figure 15. The breaks ice to support scientific research in the Arctic Ocean. Sea ice melting endangers animal life (Sources: http://dsc.discovery.com, dearkitty.blogsome.com, loose-tooth.ucsd.edu) Prvič v zgodovini je staljen morski led za približno pet tednov za plovbo odprl Kanadski severozahodni prehod, z začetkom 11. avgusta; v tem času plovbe led ni ogrožal. Od leta 1979 dalje znaša septembrska stopnja izgube morskega ledu približno 10 % na desetletje oz. 72.000 km2/leto. Nadaljevanje dviga morske gladine Morska gladina se še naprej dviguje s stopnjo nad povprečjem 20. stoletja, in sicer 1,7 mm/leto. Meritve kažejo, da je povprečna gladina morja 20 cm višja od gladine v letu 1870. Po meritvah sodobnih satelitov povprečna gladina od leta 1993 dalje raste 3 mm/leto. Slika 16. Ocena poplavljenih območij Evrope ob dvigu gladine morja za 100 m (vir: www.exitmundi.nl) Figure 16. Europe at 100 m sea level rise (Source: www.exitmundi.nl) 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podnebni dogodki in odkloni v letu 2007 hhi'Hwvinal^^iirqJHH-UfJfrVU- ! M nlri iH ^U &Tftil PHiflt HiHfl il U it11 HlCd it 1HA-4 '■fWilrr .1111 Ki HirT S-mhid-ii q^iiI Pu ar -mm USA fi. j; ji r+n ftWi* h> wits ifrhitaa Itha fud - I Praflfua ru rtfdd««» ^itnua npprHP.0i Iir WN-t Wl W.TTI IJ - ■ ■ifViift T.\ij-; Crvr nTgaitaril -yrucna H^ürli Iklm / JT" Un Jrtita JlaiM . "¿TTirfti " c n risr r rsora iDinintfr wi^-ini. ..h.f:>i ■■ fwicn â roui rc rr V i VW rflT* hhilTlifHili nncw -V V HUu JII ibH iü*ri |KM ATis-ïl^l I □ 'rc-iiT; ^-i^pmiflnJtuJMr: VOUC tM k» Mh nlm HHÏ.J- ■diiliin^inidTT ' ïmrwj p™ " 'r dnlml, """ti F.L r*iTn ifK ÉU ■ ril i Mfcj niih-ltthlkilv ih" iftfM1 jiidr u3 E 1ÏÎ i1 IN iri. iû llûTWh t jiyj "li. i H] f. i -m i spodil IH UntytH n-iij. hi i m .di ¿f{ IM '-Wt M ki44 Cll ^MlHAikv J 'iVkw ICmuiIHUIH KjMhh IfceceTOiÉd * ElflHHamfiMTSl« ' ' iWnJ lat ^niniajiilh.taH| ta ■■«I THI i '■fl'P'r^r: fi ww EM- llll'n» rfHiHPfiaji rtHip im lik1 II^iW LH IkkUltf .lä't U ipM , B»*l C iittiii CH-» M.^Hm-^IFiN.L-c J~4CHC wii^Jll .Iii y -i T- HI j 'jmwu V71 Mi ™ tili 14®) brik' r^L Ik HL'riLdl'U ïmun 11 run 'mwii Von nh «riftBdn^ |M'rv WMIMttflf h .................. ■IwMaM^iiqA ■■IV ' ifm a 'T^n ' I*'1 f"'uiJ UnihnlWH HW wtvirt 'HwUA S^mT »»V. ^ hrf I.... Jin 1 lia m Hit!.. p.J r.v J"' ■ 1 ' Lc»«-U(»IJV»1 nn-vaarccUMira i^V^":utii H^n 11 J Uli J 7dUfavm-TTw Km dff.T ri: Efrrpdum : I-ÎJI 'inriuMB^h ji: j.-r "(¡j "iu L-ii-i ^udMA i "nriMPl ^ ui aiéï Nurp iL Il .r Jiill Ji 11 . Himni Aitaniic ^tirnrjrw Udima Sifl" iimg« idfrjcy I^Bl'M Mimwn rrairrihui'jX iwtCiiShjnuiH ENHÏ hmika ikbMi i tù ù aUk I k hrti tltiïJvfiiM ycciffll Li Ii I1» MTtUpK IÉH ÎW i ri !r-i h-a I'JM km-LH a n. ^bMinfinmnwi L birti'rtl-nfc ll'mpi.t . «.il l.iilr y J ■..Ai! WTillH IP P* Hir.^i-i, Chin . -, ■■ T>|H'-| IVilj ' ■Kimw ¡i« Vij rr'ili. ■ IB hi VI» iroDFF H SI Nyrlhn«ral! P* liu TjrpPiw^i Smhi«1-KHDM Jsttr37p da^iy 24 «ans U :ifr>jo» ' TîMirT ■j» i . , j i "tCtaiïM il kriP'j ■■ r' In ' miudi hi^y -ai- «m liii.ln) ■ laulf u uiiiita 111 k luln i'un N -wmrfywtw -«WH k* Ol"! nuiipMfi 1 T.pui! Cyikra ["innj ■ JunJ ^rvM.^kr^i _____________ MUi vV>U iA Li Ufc I ! IIU'iTr JlJhfivufcklrt 9hnpri4rihnvimiifti «HikîWfMH il IÙJ uoonc L'jjfifjivi r- w. ^ ii ¿aw -i N 'r:m knim Cuai T r ■ P-H ' - l>TJFrJ¥ ILiODWLJI W4M1. irtJbKTij iw ,. _ >-i ■ - Aü:IM: "H ! v^nwiri r/an ri^un Mb atout rii'pTM îiijhr.ni Tin rrsl |inarti 'ini-ila ■ .'ii irarv.'/i:Hfl«n 1ûAi TjfiJ *Hf Kium ¡Od] 'h'i H irl,rrl I|"H11F IDif fàâd-it.rr,^, j.C.I,-— Il hrtTT F j ■ kl h p T" TT ■ K fil .N-il Tiniiii Al r>- i dl* Irring Hwmvidtay J___ IIÉn ■ yuitmqmiiqaia in rw'iurwi^Vwp^^w Ni:"th InduiH ■-■¡.L-jii L'ycfanc Soaic-n ^lltwp awi.ign «lis^ U C«ni J ■f1 J^f-1 ÎIWV 1*1 ta W»'. »Jff^ ' i j* 1 iitBûnjnud-u^ lüiUi Märij^H j /ip lil h iwjiuc ^:ni|ji ii|Lji vi.nlr i-lHi TT ■ n-:llr:r. 151I1 ■. IMi jlf . I hk'l ■. I T111111 IfH Iliri« ll-l(j-......Iliri- IIIIII 1-lllk v I)d- Slika 2. Talna vlaga na obeh kmetijskih lokacijah je bila na vseh treh globinah tal decembra 2007 zadovoljiva kljub skromnim padavinam, predvsem pa zaradi majhne porabe z ETP. Figure 2. Soil water status during December 2007 on two agricultural locations of Slovenia was despite poor precipitation and due to low ETP rates satisfactory Agrometeorološki pregled leta 2007 Januar Obdobje pred pričetkom pomladi, do druge tretjine marca letos, je bilo, kot čas pred pričetkom vegetacijskega razvoja in rasti, toplejše od dolgoletnega povprečja, posledično so bila tudi tla že januarja za 2,5 do 3,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. Zvončki so cveteli od 20 do 40 dni bolj zgodaj, tudi leska je pohitela in pravzaprav zaključila s prašenjem januarja. Moker sneg, dež in žled so med 22. in 25. januarjem povzročili veliko gospodarsko škodo na iglavcih in listavcih Jelovice, Mežaklje in Pokljuke. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Februar in marec Tudi februar in marec sta bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pretopla, zato so spet pohiteli znanilci pomladi žafran, dren in iva, konec marca pa so že zacvetele breskve v spodnji Vipavski dolini in na Goriškem. Kratka ohladitev v zadnji tretjini marca s pošiljko snega, ki se ni dolgo obdržal, ni povzročila težav pri gojenih in negojenih rastlinah. April, maj, junij in julij April, maj, junij in julij za kmetijske rastline niso bili ugodni. Nastopila je kmetijska suša, zaradi premajhnih količin dežja in pretoplega vremena so se ob in po cvetenju sadnega drevja pojavile težave, razraščanje ozimnih žit je bilo manj intenzivno in stebelca rastlin so ostajala nizka. Presuha tla v zgornjem sloju so preprečevala pravočasno setev koruze, sušni stres je povzročil škodo pri pridelavi kmetijskih rastlin. Kako velik je bil primanjkljaj vode na sedmih območjih Slovenije, nam jasno kaže preglednica 1, kjer je ovrednoteno pomanjkanje vode za kmetijske rastline za dve dolžini obdobja: petmesečno od aprila do avgusta, ko se je dejansko sušno obdobje končalo in trimesečno, običajno najbolj kritično - od junija do avgusta. Preglednica 1. Vodni primanjkljaj (padavine - ETP (mm)), padavine in % od povprečja (1961-1990) ter ETP (mm) v vegetacijskem obdobju ter od junija do avgusta skupaj za 7 meteoroloških postaj v Sloveniji Table 1. Water deficit (precipitation - ETP (mm)), precipitation, LTA (1961-1990) percentage and ETP in mm during the vegetation period and during June and August 2007 for 7 meteorological stations in Slovenia Meteorološka Vodni primanjkljaj Padavine postaja Water deficit (mm) Precipitation (mm) ETP (mm) Meteorological station april-avgust junij-avgust april-avgust % junij-avgust % april-avgust junij-avgust Bilje -302 -179 333 -45 230 -39 636 409 Ljubljana -141 -61 426 -35 307 -27 567 368 Novo mesto -149 -75 406 -28 290 -22 556 365 Celje -129 -42 434 -26 329 -18 563 372 Maribor -189 -95 402 -27 293 -20 590 388 Murska Sobota -222 -95 348 -21 284 -7 570 379 Portorož -533 -335 199 -55 147 -47 731 482 Največji vodni primanjkljaj je bil v priobalnem pasu (-533 mm), sledi mu Biljansko z -302 mm in Prekmurje z -222 mm. Vse obdobje suše, od aprila do avgusta, so bile aktivnosti v zvezi z meritvami in vrednotenji ter analizami in v sodelovanju s hidrologi izrazito usmerjene v posredovanje sprotnih in ažurnih informacij o stanju suše ustreznim medijem in javnosti. Ovrednotene vodne bilance za jablane, krompir, hmelj in pšenico v najpomembnejših regijah v preglednici 2 prikazujejo dejansko neto porabo vode, dejanski neto primanjkljaj vode in trajanje talnega vodnega stresa v letošnjem vegetacijskem obdobju naštetih kmetijskih rastlin. Najdaljši vodni stres, od 91 do 108 dni, je trajal pri zgodnjem krompirju na Primorskem, ker je njegovo zgodnje rastno obdobje sovpadalo s pričetkom sušnega obdobja v zadnji tretjini marca. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. IRRFIB vodna bilanca in dolžina vodnega stresa za nekatere kmetijske rastline na različnih tleh v vegetacijskem obdobju 2007 v Sloveniji. Table 2. IRRFIB water balance and the length of soil water stress for some crops on different soil types during the vegetation period 2007 in Slovenia Lokacija Location Rastlina Crop Tla Soil type Veget.obd. Veg. period days Padavine Precipit. mm ETP mm Poraba vode Water consumpt. mm Primanjkljaj Water def. mm V.stres W.Stress days Celje srednje globoka tla med. deep s. 154 484 564 448 -160 49 Ljubljana jablane apples 154 560 561 444 -160 50 Novo mesto 154 477 557 425 -174 61 Novo mesto plitva tla shallow s. 154 477 557 394 -206 72 Bilje srednje globoka tla med. deep s. 123 247 509 220 -241 91 Portorož-let. zgod. krompir 123 124 565 204 -314 104 Portorož-let. potatoes globoka tla deep s. 123 124 565 188 -330 108 Celje hmelj srednje globoka tla 183 638 625 441 -104 28 hops med. deep s. Ljubljana plitva tla shallow s. 101 291 401 195 -122 56 srednje Ljubljana ozimna pšenica globoka tla med. deep s. 101 291 401 207 -110 51 Murska Sobota winter wheat plitva tla shallow s. 101 186 395 170 -148 64 Murska Sobota srednje globoka tla med. deep s. 101 186 395 174 -144 63 Žetev ozimnih žit (pšenice in ječmena) zaradi izredno toplega vremena ob hkratnem pomanjkanju vode za rastline je bila od 6 do 18 dni bolj rana, med 1. in 15. julijem, le na Gorenjskem malo kasneje; rastline niso dosegle običajne višine, pridelek ni bil optimalen. Fenološke razvojne faze drugih kmetijskih rastlin (mlečna in voščena zrelost pri koruzi) in opazovanih negojenih rastlin (pričetek zorenja črnega bezga, gloga, šipka in rumenega drena) so bile z izjemo navadne leske zaradi visokih temperatur zraka še vedno za 10 do 15 dni bolj zgodnje kot običajno. Poletno obdobje z nevihtami in točo tudi letos ni prizaneslo kmetijskim rastlinam, saj so 9. in 11. julija divjala neurja, ki so 9. julija močno poškodovala kmetijske pridelke na območjih Nove Gorice in Šempasa ter dela Slovenskih goric in 11. julija povzročila veliko gospodarsko škodo v Brežicah in okolici. Avgust Avgusta so se pojavljale nevihte s točo na Notranjskem, v Prekmurju in delu Štajerske ter v okolici Kranja, na Koroškem in v okolici Novega mesta ter Slovenskih Konjic. 17. avgusta zvečer je na ob- 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja močju občin Braslovče, Polzela in Žalec divjalo neurje s točo in močnim vetrom. Veter je podiral in povsem uničil hmeljne žičnice številnim hmeljarjem. Toča je uničila precejšen pridelek hmelja in drugih pridelkov. September Tudi septembra so bili nastopi fenoloških faz rastlin še vedno zgodnejši od dolgoletnega povprečja. Med negojenimi drevesnimi vrstami so bili izrazito zgodnji zreli plodovi pri divjem kostanju, med 5. in 20. septembrom, hitreje je dozorevalo tudi pečkato sadje - jabolka in hruške, pa tudi grozdje v vinorodnih območjih je pohitelo in dozorevalo 5 do 15 dni bolj zgodaj, kot v povprečju. Začetek zorenja orehov je običajno v prvi polovici septembra povsod po Sloveniji, letošnje leto pa je ta faza nastopila v začetku septembra le ponekod v osrednji Sloveniji in na Štajerskem, v vseh drugih regijah pa je začetek zorenja nastopil že med 20. in 30. avgustom. Fenofaza je prehitevala za 5 do 17 dni. Oktober in november Oktobra se običajno vegetacijsko obdobje zaključuje, pri listopadnih drevesnih vrstah in grmovnicah nastopi barvita predzadnja fenološka faza obarvanje listja, ki ji sledi še zadnja v novembru ali listopa-du: odpadanje listja. Tudi rumenenje listja se je zaradi pretoplega celotnega vegetacijskega obdobja 2007 pojavilo 10 do 22 dni bolj zgodaj, odpadanje listja v novembru pa je kot že preteklo leto kasnilo 1 do 7 dni. Oktobra je bilo ravno pravšnje število suhih dni za zadnje letošnje poljsko opravilo setev ozimnih žit, ponekod pa se je prav na koncu meseca pojavil že vznik ozimin, ki je do novembra prešel do faze tretjega lista in na ugodnih legah, kjer je bila setev dovolj zgodaj, dosegel fazo razraščanja, v kateri običajno ozimna žita prezimijo. Novembra se je na nekaterih ugodnih legah pojavilo ponovno cvetenje nekaterih zelnatih rastlin in travinja, ponekod je izjemno kmalu in veliko prezgodaj pričela prašiti divja leska, pričeli so delno cveteti nekateri okrasni grmi. Ta pojav ni izjemen, dogaja se skoraj redno in tudi v kmetijstvu ne povzroča nobene gospodarske škode. Proti koncu novembra je končno pri rastlinah nastopilo obdobje zimskega spanja oz. dormance. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2007 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 7.1 7.2 11.0 11.0 2.2 2.3 3.6 3.7 9.4 9.5 -0.4 -0.2 3.3 3.4 7.5 7.4 -0.1 0.2 4.6 4.7 Bilje 5.3 5.6 9.9 9.8 0.5 1.4 1.8 2.2 8.4 8.3 -1.9 -0.8 0.4 0.8 4.4 4.0 -3.7 -1.8 2.4 2.8 Lesce 3.3 3.3 7.0 6.0 0.2 1.2 1.2 1.5 8.3 6.2 -2.4 -0.8 -1.0 -0.7 0.1 -0.3 -2.9 -1.8 1.1 1.3 Slovenj Gradec 1.7 1.5 4.9 4.3 0.3 0.2 1.4 1.3 4.1 3.7 0.4 0.3 -0.1 -0.1 0.6 0.4 -1.0 -0.7 1.0 0.9 Ljubljana 3.5 3.6 7.4 7.0 -0.3 0.7 0.9 1.3 5.5 5.3 -3.0 -1.4 -0.8 -0.6 -0.2 -0.1 -2.5 -1.7 1.2 1.4 Novo mesto 5.0 5.1 7.2 7.1 0.2 0.2 3.3 3.3 6.1 5.9 1.4 1.5 Celje 3.0 3.1 6.7 6.3 -0.4 0.5 1.1 1.5 5.4 5.2 -1.6 -0.5 -0.6 -0.2 0.0 0.3 -1.6 -0.7 1.1 1.4 Maribor-letališče 3.1 3.1 6.5 6.1 -0.1 0.5 1.0 1.4 6.4 5.3 -0.4 0.1 -0.7 -0.4 -0.2 0.0 -1.2 -0.8 1.1 1.3 Murska Sobota 2.7 2.7 6.2 6.4 -0.8 0.6 1.1 1.4 5.2 4.3 -0.6 -0.1 -0.5 -0.4 0.4 -0.1 -1.0 -0.8 1.0 1.2 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 15 i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 10 0 -- -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 n 10 5 0 -5 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2007 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2007 64 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2007 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2007 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 75 38 44 1 57 -34 26 3 5 34 -24 1 0 0 1 -3 5226 3453 1970 Bilje 54 23 24 101 -14 8 0 0 8 -14 0 0 0 0 -1 4903 3193 1820 Postojna 30 7 3 40 -13 3 0 0 3 -6 0 0 0 0 0 3821 2284 1148 Kočevje 30 4 0 35 -11 4 0 0 4 -6 0 0 0 0 -1 3633 2148 1058 Rateče 8 2 0 10 0 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 2930 1679 763 Lesce 24 15 0 39 8 1 3 0 4 1 0 0 0 0 0 3654 2172 1096 Slovenj Gradec 16 7 0 23 3 1 0 0 1 -2 0 0 0 0 0 3562 2150 1103 Brnik 24 5 0 29 -2 1 0 0 1 -3 0 0 0 0 0 3805 2326 1228 Ljubljana 38 11 0 49 1 2 0 0 2 -7 0 0 0 0 -1 4455 2844 1582 Sevno 41 4 0 45 -14 2 0 0 2 -8 0 0 0 0 -1 4048 2466 1291 Novo mesto 38 9 0 47 -4 2 0 0 2 -8 0 0 0 0 -2 4312 2713 1487 Črnomelj 46 9 0 55 -10 7 0 0 7 -10 0 0 0 0 -3 4475 2871 1606 Bizeljsko 33 11 0 45 -9 1 0 0 1 -8 0 0 0 0 -1 4327 2730 1497 Celje 35 10 0 45 -4 2 0 0 2 -8 0 0 0 0 -1 4161 2596 1410 Starše 34 9 0 43 -9 3 0 0 3 -7 0 0 0 0 -1 4230 2657 1483 Maribor 39 11 0 50 -3 3 0 0 3 -6 0 0 0 0 -1 4359 2753 1545 Maribor-letališče 37 10 0 47 -6 4 0 0 4 -5 0 0 0 0 -1 4153 2576 1407 Jeruzalem Murska Sobota 30 12 0 42 0 1 0 0 1 -6 0 0 0 0 -1 4158 2597 1448 Veliki Dolenci LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekad-ne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Last December finally approached to the normal from the point of view of air temperature and soil tem-perature.There was no snow in the agricultural surroundings, it fell high in the mountains only. The quantity of rain during the whole month was low, under LTA. The vegetation finished and entered into the phase of winter sleep or dormancy. The second part of the report deals with short overview of vegetation period during 2007, which was comparing to LTA too warm and not enough wet again. 66 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v decembru Discharges of Slovenian rivers in December Igor Strojan Decembra se je nadaljevalo hidrološko suho stanje, ki se je pričelo oktobra. Vodnatost rek je bila v celoti polovico manjša kot navadno v decembrskih mesecih. Povprečni mesečni pretoki rek so bili v vzhodnem delu države večji kot v ostalih predelih (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se v prvem delu decembra nekajkrat nekoliko povečali, v drugem delu meseca pa so se večinoma zmanjševali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili večinoma le nekoliko večji od najmanjših velikih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili decembra večinoma največji 4. in 9. decembra (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju polovico manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Največ vode je preteklo po Muri, najmanj po Notranjski Reki (slika 3). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 28 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši zadnje dni decembra (slika 3). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in December 50 % lower if compared to the discharges of the long-term period 1971-2000. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2007 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the December 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the long-term period 5 7 9 11 13 15 —BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 31 — GORNJA RADGONA I 80 70 60 i50 3 40 O g 30 CM 20 10 0 100 ^ 80 h 2 60 o Ei 40 20 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 3 5 7 9 11 13 15 17 I RADOVLJICA ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 31 -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I 100 2 80 O S 60 CM 40; 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek decembra 2007 Figure 2. The December 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 SOLKAN 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 S S 3,0 2,0 1,0 0,0 n Ii - i i 1 r Pi n- 1 rT rT r i n- 1 i i 1 n rr 2 ^ f / / / / / // / / / /// □ Qvk december 2007 □ Qvk december 1971 - 2000 3,0 f J- / J' / / / # # '/ / / / / - * / □ Qsr december 2007 □ Qsr december 1971 - 2000 4,0 £ 9 3,0 2,0 1,0 0,0 // '///// / v / ///. ^ -p___x _ & □ Qnp december 2007 n Qnp december 1Q71 _ & 4 & ^ □ Qnp december 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2007 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki decembra 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in December 2007 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION December 2007 December 1971- -2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 82 31 53,5 80,1 129 DRAVA BORL+FORMIN * 118 30 61,3 149 264 DRAVI NJA VIDEM * 5,0 29 1,8 5,4 9,3 SAVINJA VELIKO SIRJE 15,0 31 7,6 19,2 32,1 SOTLA RAKOVEC * 5,7 7 0,8 3,5 8,4 SAVA RADOVLJICA * 8,0 31 6,6 15,9 32,1 SAVA ŠENTJAKOB 24,0 2 23,4 44,6 81,5 SAVA HRASTNIK 35 2 67 114 203 SAVA ČATEŽ * 79 30 62,8 156 273 SORA SUHA 5,6 31 4,1 8,9 17,4 KRKA PODBOČJE 30,0 28 6,8 25,9 48,6 KOLPA RADENCI 14,0 28 9,1 19,1 35,8 LJUBLJANICA MOSTE 15,0 30 6,3 31,7 100 SOČA SOLKAN 16,0 2 17,8 34,5 77,9 VIPAVA DOLENJE 3,0 29 2,9 5,5 9,9 IDRIJCA PODROTEJA 1,6 26 1,0 2,3 4,4 REKA C. MLIN 1,2 28 0,1 2,5 5,5 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 131 57,2 106 187 DRAVA BORL+FORMIN * 174 132 257 413 DRAVI NJA VIDEM * 9,7 3,0 13,6 32,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 28,1 22,3 48,6 99,3 SOTLA RAKOVEC * 10,6 3,5 13,3 35,8 SAVA RADOVLJICA 13,2 14,6 36,9 87 SAVA ŠENTJAKOB 35 45,4 86,1 159 SAVA HRASTNIK 99 90,2 205 302 SAVA ČATEŽ * 166 160 317 653 SORA SUHA 11,2 7,6 23,9 51,8 KRKA PODBOČJE 49,2 22,9 67,5 140 KOLPA RADENCI 41,7 17,7 75,3 184 LJUBLJANICA MOSTE 29,0 26,8 77,7 157 SOČA SOLKAN 35 26,9 94,5 197 VIPAVA DOLENJE 7,0 5,0 19,1 29,6 IDRIJCA PODROTEJA 2,8 1,7 11,1 21,0 REKA C. MLIN 3,0 2,5 12,3 31,0 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 184 11 65,2 213 673 DRAVA BORL+FORMIN * 248 13 283 544 1456 DRAVI NJA VIDEM * 37,5 13 15,5 60,4 142 SAVINJA VELIKO SIRJE 68 8 33,3 263 645 SOTLA RAKOVEC * 31,7 14 11,8 73,2 211 SAVA RADOVLJICA * 28 9 38,3 158 603 SAVA ŠENTJAKOB 55 9 83,8 369 1089 SAVA HRASTNIK 186 4 141 558 978 SAVA ČATEŽ * 426 18 216 964 2227 SORA SUHA 27,0 4 11,6 140 303 KRKA PODBOČJE 103 9 45,3 186 295 KOLPA RADENCI 181 4 39,3 420 949 LJUBLJANICA MOSTE 61 9 39,8 195 285 SOČA SOLKAN 152 4 76,1 633 1680 VIPAVA DOLENJE 32,0 4 7,31 94,7 172 IDRIJCA PODROTEJA 15,0 4 2,71 95,9 271 REKA C. MLIN 9,0 9 10,1 86,4 259 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazo-vana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * Pretok rek decembra 2007 ob 7:00 * discharges in December 2007 at 7:00 a.m. 70 Pretoki rek v letu 2007 Discharges of Slovenian rivers in 2007 Igor Strojan Leta 2007 so 18. septembra poplave predvsem v severnih predelih države povzročile izredno veliko škodo in zahtevale nekaj človeških življenj. Padavine izrednih intenzitet so povečale pretoke rek s hudourniškim značajem v izredno kratkem času. Vse od začetka meseca pa do 18. septembra zjutraj so bili pretoki rek večinoma mali. Izredna intenziteta padavin, ki so se pričele dopoldan, se je ohranjala vse do pozne noči. Najprej in izredno hitro so se sredi dneva povečali pretoki rek Bače, Selške Sore, Cerknice ter kasneje Sore in Kamniške Bistrice. Zvečer je z vsemi pretoki poplavljala Savinja ter tudi Dravinja. Visokovodne konice so imele statistično povratno dobo 50-100 let (Selška Sora v Železnikih). Večina pretokov, z izjemo Save, ki je dosegla največji pretok v jutranjih urah, se je pričela zmanjševati v drugem delu noči. Podrobneje so poplavni dogodki opisani in statistično ovrednoteni na spletnem naslovu Agencije Republike Slovenije za okolje http://www.arso.gov.si/ vode/publikacije. Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov, objavljeni v tem prispevku, niso dokončno veljavni. Sicer je bilo leto 2007 hidrološko suho leto. V povprečju je po slovenskih rekah preteklo 27 % manj vode, kot v primerjalnem dolgoletnem obdobju. Le februar in september sta bila nadpovprečno vodna-ta, vse od aprila do avgusta so bili pretoki večinoma polovico manjši kot navadno. Jeseni in v zimskem času se je podobno hidrološko sušno stanje nadaljevalo (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Konec januarja ter februarja in marca se je zvrstilo nekaj porastov pretokov, zaradi katerih pa reke večinoma niso poplavljale. Sledilo je obdobje v katerem so se pretoki rek večinoma zmanjševali vse do julija. Zaradi občasnih manjših porastov rek sušno stanje ni bilo zelo izrazito. Po julijskem porastu pretokov je bila vodnatost rek vse do izrednega porasta rek v septembru zopet majhna. Po prvem in najhujšem porastu pretokov 18. septembra sta sledila še dva bolj izrazita porasta, nato pa pretoki novembra in decembra niso dosegali povprečnih pretokov značilnih za to obdobje. Časovno spreminjanje pretokov je prikazano na sliki 2, na kateri dnevni pretoki reke Save v Hrastniku in povprečni mesečni pretoki v dolgoletnem obdobju dobro ponazarjajo hidrološka stanja v letu 2007. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki v času izrednih poplav 18. septembra so bili na najbolj izpostavljenih lokacijah izredno veliki. Ocene velikosti teh pretokov še potekajo. Na Savi in v severnem delu države so bile visokovodne konice podobne največjim v obdobju. V ostalem delu države so bile visokovodne konice manjše. Tam so bili nekateri pretoki največji v letu januarja in februarja (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili z izjemo Mure, Drave in Dravinje ter nekaterih drugih, najbolj podobni najmanjšim pretokom iz dolgoletnega primerjalnega obdobja (slika 5). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 24 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši zadnje dni pred septembrskim visokovodnim porastom (slika 5). 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in 2007 27 % lower if compared to the discharges of the long-term period 1971-2000. At the 18th of September 2007 the catastrophic floods mostly at the northern part of Slovenia caused huge material damage and loss of some people's lives. Due to the extra high intensity of precipitations the discharges at rivers increased very fast and very high. 0,5 , 0,5 ^ 0,4 — Slika 1. Razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki leta 2007 in obdobja 1971-2000. Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (slika 3). Figure 1. The ratios between the mean monthly discharges in 2007 and in the 1971-2000 period. The ratios are calculated as average values of the ratios at selected stations (Figure 3) 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 3 2 1,6 ^ 1 0 Slika 2. Dnevni pretoki v letu 2007 in srednji mesečni pretoki v dolgoletnem obdobju 1971-2000 na reki Savi v Hrastniku. Figure 2. Daily discharges in 2007 and the mean discharges in the 1971-2000 period on the Sava river at Hrastnik 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 3. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2007 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 3. Ratio of the 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to mean discharges of the long-term period 700 : - 600 : - 500 : - % KI 400 ^ - O T 300 : - RE P 200 : - 100 : - 1 1 i i 1 1 1 1 1 i i 1 1 1 1 1 i i 1 1 1 1 1 i i 1 1 1 1 1 1 1 i i i i 1 1 1 1 1 I 1 .1 i i jI i 1 If Ii 1 r\L - GORNJA RADGONA BORL+FORMIN -VELIKO SIRJE —RAKOVEC RADOVLJICA —HRASTNIK t? -ČATEŽ PODROTEJA Slika 4. Dnevni pretoki slovenskih rek 2007 Figure 4. The 2007 daily discharges of Slovenian rivers -RADENCI CERKVENIKOV MLIN 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 S S 3,0 2,0 1,0 0,0 10 f/ s//f // / v / z//.// 2,0 s S ^ 1,0 0,0 □ Qvk 2007 □ 1971 - 2000 // //// // / ✓// '//// s / * 3,0 2,0 1,0 0,0 □ Qsr 2007 □ 1971 - 2000 // i= m y^ Q-> i= is Q-> ^ is y^ Q-> ^ is n™ a (D o n"? a o o n™ a o o n™ a o o a ^SS (OZ^SS [OZ^SS (OZ^5s (OZ^S 0 100 £ 200 .1 300 I 400 ro 0- 500 600 Sp. Savinska dolina - Levec r 24% ^ 242> c is Q-> c is Q-> c is Q-> c is Q-> c ^ OJZ^Ss^-------------= Čateško -olje - Čatež c is °-> c is °-> c is °-> c is °-> c is c is Q-> c is Q-> c fs Q-> c ¡s «■«^iio n"? a o) o a a o o a a o o a ^SS »)Z^5S [OZ^5s (»Z^SS (OZ^S I PSfriruhs I P25-P75 IP10P25 P50 :__i**ih-P10 Pidi.Hnii -mu patpufj« Q PbdklnA -Mi--.1iili.-i SiluitLfill .qLidn Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005, 2006 and 2007 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 V primerjavi z decembrom leta 2006 je bilo letošnje stanje vodnih zalog v istem mesecu nekoliko bolj ugodno. Pred enim letom je v vodonosnikih Kranjskega, Sorškega, Vodiškega in Apaškega polja prevladovalo zelo nizko vodno stanje. Vodne zaloge so bile višje od lanskih tudi na območju vodonosni-kov Celjske, Murske in Dravske kotline. Izjema je bil vodonosnik Vrbanskega platoja, kjer je bilo pred enim letom stanje vodnih zalog bolj ugodno kot letos. Zaradi upada podzemne vode so se v večini aluvialnih vodonosnikov v decembru vodne zaloge zmanjšale. Izjema so bili vodonosniki Prekmurskega in Murskega polja, kjer je zaradi zvišanja gladin prišlo do povečanja vodnih zalog. SUMMARY Normal and low groundwater reserves predominated in December. Very low groundwater levels prevailed in Vipava valley aquifer, in aquifers of Vrbanski plato and in most parts of Dravsko, Apaško and Sorško polje aquifers. In parts of Prekmursko and Ptujsko polje high groundwater reserves were monitored in December. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GWreserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v (Maxmum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu decembru 2007 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in December 2007 ( U. Gale, V. Savič) 91 PODZEMNE VODE V ALUVIALNIIH VODONOSNIKIH V LETU 2007 Groundwater reserves in alluvial aquifers in year 2007 Urša Gale Leto 2007 je bilo v znamenju običajnih in nizkih zalog podzemne vode. V Vipavski dolini je, podobno kot v letih 2005 in 2006, prevladovalo zelo nizko vodno stanje. Od običajnih vrednosti so v letu 2007 izraziteje odstopali tudi pretežni deli vodonosnikov Sorškega, Kranjskega, Dravskega, Krškega in Apaškega polja ter deli Mirensko-Vrtojbenskega in Ptujskega polja, kjer so prevladovale zelo nizke vodne zaloge. Nizke vodne zaloge so prevladovale na Brežiškem, Čateškem in Vodiškem polju (slika 3). Tekom leta so dvigi podzemne vode prevladovali nad upadi (slika 4). Na območju aluvialnih vodonosnikov Vipavsko-Soške doline, Ljubljanske ter Celjske kotline je v letu 2007 padlo manj padavin kot znaša dolgoletno povprečje. Najmanj padavin so z dvema tretjinama običajnih vrednostih izmerili na meteorološki merilni postaji Bilje v Vipavsko-Soški dolini, nekaj več padavin so izmerili na Ljubljanskem polju, še več pa na območju vodonosnikov spodnje Savinjske doline, kjer je bil padavinski primanjkljaj najmanjši, približno eno desetino. Na ostalih območjih aluvialnih vodonosnikov po Sloveniji se je letna količina izmerjenih padavin približala povprečnim vrednostim. Najbolj sušna meseca sta bila april november, največ dežja pa je bilo na območju vodonosnikov izmerjenega v septembru, ko je dele ozemlja Slovenije prizadela huda ujma. Januar je bil v znamenju nizkih in zelo nizkih vodnih zalog v vodonosnikih Ljubljanske, Dravske in Murske kotline, kar je bil odraz padavinskega primanjkljaja iz zadnjih mesecev leta 2006. Takšno vodno stanje se je v teh vodonosnikih nadaljevalo tudi v februarju. V februarju so se nivoji podzemne vode dvignili do visokih vodnih zalog v vodonosniku Vipavske doline in v delu Mirensko-Vrtojbenskega polja, k čemur so pripomogle intenzivnejše mesečne padavine v območju Vipavsko-Soške doline. V marcu so se pričeli nivoji zaradi nadpovprečnih padavin v večini ostalih vodonosnikov zviševati. V vodonosnikih spodnje Savinjske doline ter v delih Ljubljanskega polja, doline Kamniške Bistrice, Brežiškega, Ptujskega, Murskega, Prekmurskega in Apaškega polja so se vodne zaloge povzpele nad običajno raven. Izjema je bil marca vodonosnik Vipavske doline, kjer so se zaradi padavinskega primanjkljaja zaloge podzemnih vod znižale. V aprilu so se začele zniževati tudi zaloge podzemnih vod v večini ostalih aluvialnih vodonosnikov, k čemur je pripomogel izrazit mesečni primanjkljaj padavin in podpovprečna debelina snežne odeje v visokogorju. Negativni vpliv tanke snežne odeje v visokogorju se je na stanju zalog podzemnih vod še bolj odrazil v maju in juniju, ko smo v večini aluvialnih vodonosnikov spremljali zelo nizko in nizko vodno stanje. V pomladnih mesecih se je s povišanjem temperature zraka povečal tudi proces evapotranspiracije, ki je dodatno pripomogel k izgubam deleža padavin, ki napajajo aluvialne vodonosnike. V juniju so bile tako izmerjene zelo nizke vodne zaloge v pretežnih delih aluvialnih vodonosnikov Slovenije. Izjemo je v tem mesecu predstavljal vodonosnik Vrbanskega platoja, kjer je bilo stanje zalog podzemnih vod visoko, vendar je že v juliju upadlo na običajno raven. Julija so se nadaljevali upadajoči trendi v nihanju nivojev podzemne vode. Zelo nizkim vodnim zalogam so se v tem mesecu pridružili še pretežni deli vodonosnikov Krškega in Murskega polja. Prevladujoče nizko vodno stanje se je nadaljevalo tudi v avgustu. Delno se je stanje tedaj izboljšalo le v delih vodonosnikov Celjske, Dravske in Murske kotline, kjer je v tem času padlo nadpovprečno veliko dežja, vendar se tudi v teh območjih stanje zalog podzemnih vod, z izjemo vodonosnika Vrbanskega platoja, ni povzpelo nad običajno raven. Do povečanja vodnih zalog je prišlo šele v septembru, ko so bili veliki nalivi in ujme. V nekaterih območjih aluvialnih vodonosnikov so tedaj izmerili več kot dvakratno količino običajnih septembrskih padavin. Vodno stanje podzemnih vod se je v tem mesecu v večini vodonosnikov izboljšalo, v delih spodnje Savinjske doline, Ptujskega in Murskega polja ter v vodonosniku Vr-banskega platoja pa se je povečalo celo do zelo visokih vodnih zalog. Sušni so bili tedaj še vedno deli vodonosnikov Vipavsko-Soške doline, deli Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline ter osrednji del Dravskega in Apaškega polja. V oktobru smo v pretežnih delih vodonosnikov spodnje Savinjske 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja doline ter Murskega polja še vedno lahko spremljali zelo visoko vodno stanje, v delih Vipavsko-Soške doline, Krško-Brežiške kotline ter v delih Dravskega in Apaškega polja pa je bilo stanje zelo nizko. V novembru in decembru je padlo manj padavin kot je normalno, zato so se vodne zaloge nekoliko znižale. V tem času so prevladovale običajne vrednosti zalog podzemne vode. 11 ¡ J Litji. c Min lin |h*s . iHW J-+. Ki H1 Ipb i* v h nil ■ r ü fcv-] w sM mv -irr. w Iph l.v »r n» V1 M h-ti Mr- rid mv rirt- UJiIijiiJ-l. IS-hHtir titllllllll MJJC^ir |Ui lab H IL1 nu ui ti rg lip M njv c^v. |ui leta ■■ ^r rru r-31 M fr^ lip M h» c^v. •ImmiHa iMu ■>?"<> 1-um|I-I I*- I* )■ f il. h p.l HE 1« n« «i Slika 1. Nihanja gladin podzemne vode s pripadajočimi trendi v letu 2007 (V. Savič, U. Gale) Figure 1. Groundwater level oscillations and their trends in year 2007 (V. Savič, U. Gale) Vrednost letnega relativnega dviga oziroma upada podzemne vode v odstotkih predstavlja delež povprečnega zvišanja oziroma znižanja gladine podzemne vode glede na največji razpon nihanj na postaji v primerjalnem obdobju 1990-2001. V letu 2007 so v aluvialnih vodonosnikih prevladovali relativni dvigi podzemne vode, ki niso presegali 2,5 % razpona nihanja na posamezni postaji (slika 4). Izjema so bili dvigi na južnem delu vodonosnika Apaškega polja, ki se napaja pretežno iz obrobja Slovenskih Goric, kjer so se povprečne vrednosti relativnega dviga povzpele nad 2,5 %. Povprečni relativni upadi gladin so bili v letu 2007 največji v vodonosniku Vrbanskega platoja in v osrednjem delu Dravskega polja. Tu so presegli 2,5 % največjega razpona nihanja nivojev na postaji. Upadajoči trendi v nihanju gladin so v letu 2007 prevladovali še v vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja, v delih Kranjskega, Ljubljanskega, Krškega, Dravskega in Prekmurskega polja ter v dolini Kamniške Bistrice. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja P 0 o 100 1 > 200 300 t- 400 1 > o 500 o ■o 600 C 700 1 > o 800 ¥ it i i ™ iž ¡S * 0 üi ¡1 <1> Q. ^ X O (M t- T- O 01 ^r ^r co oi m ro (M 0 ■ 500 1000 1500 2000 2500 3000 ■ 3500 4000 4500 5000 i o >N 2 0 o o O 11 CD >co CO CO (Ö 0650 O 0 8 5 0 2 7 01 CO 3 3 0 o O O 10 0 01 CO m s 0 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 i 5 i 9> TT T T 400 500 -600 5 — H V i povprečje 2007 maksimum 75 percentil 25 percentil minimum Slika 2. Povprečne gladine podzemne vode v letu 2007 glede na osnove statistike med leti 1990-2001 Figure 2. Average groundwater level in year 2007 compared to reference period 1990-2001 SUMMARY Normal and low groundwater levels predominated in year 2007. Extremely low groundwater reserves predominated in Vipava valley and in Sorško, Kranjsko, Krško, Dravsko and Apaško polje aquifers. In Vrbanski plato and in central part of Dravsko polje aquifer negative trend of groundwater oscillation exceed 2,5 % of maximal groundwater level range. In other alluvial aquifers groundwater increase prevailed in year 2007. The average relative groundwater increase exceeded 2,5 % of maximum range in southern part of Apaško polje aquifer, which is recharged by surface water from Slovenske Gorice hills. 0 0 100 200 300 700 800 900 1000 0 500 1000 ö 1500 2000 2500 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja )Maribor Kranj Celje Nova Gorica Krško FOstojna o Novo mesto F 100 F 90 F 75 F 25 F 10 F 0 ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) Koper Slika 3. Stanje povprečnih letnih zalog podzemne vode za leto 2007 v večjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3. Annual mean groundwater reserves of 2007 in major alluvial aquifers of Slovenia 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ) Maribor Kranj Celje °Sbbot¡ Nova Gorica Ljubljana Kškb Fbstbjna O Novo mesto Koper Relativni dvig podzemne vode (glede na maksmalno amplitudo postaje) Relative groundwater rise (Asa percentage of maximum amplitude) Relativni upad podzemne vode (glede na maksmalno amplitudo postaje) Relative groundwater decrease (Asa percentage of maximum amplitude) 5% 2,5% 0% Slika 4. Povprečni relativni dvig/upad podzemne vode v letu 2007 glede na maksimalno amplitudo iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Average relative rise/decrease of groundwater level in year 2007 as percentage of maximum amplitude in reference period 1990-2001 96 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v decembru Air pollution in December Andrej Šegula Onesnaženot zraka v decembru 2007 se je glede na prejšnje mesece še naprej povečevala, nižje so bile le koncentracije ozona, kar je običajno za december, ko so temperature nizke, sonce pa ima najmanjšo moč. Padavin je bilo malo, v notranjosti Slovenije so se ob lepem vremenu pojavljale izrazitejše temperaturne inverzije, občasno pa je bilo tudi vetrovno, pihal je predvsem severovzhodni veter, ki je ugodno vplival na kakovost zraka. Število dni s prekoračeno mejno dnevno vrednostjo koncentracije delcev PM10 50 ^g/m3 je bilo na mestnih merilnih mestih v notranjosti Slovenije med trinajst (Trbovlje) in devetnajst (Zagorje). Na vseh mestnih merilnih mestih je bilo do konca decembra preseženo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti (35) za delce PM10; največ prekoračitev, in sicer 100, je bilo v Zagorju. Koncentracije žveplovega dioksida so bile nizke, le občasno so se povišale na območjih, ki so pod vplivom emisij TE Šoštanj in TE Trbovlje. Tako je bila urna mejna vrednost dvakrat prekoračena na višje ležečem merilnem mestu Graška Gora severovzhodno od TE Šoštanj. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile kot ponavadi povsod pod mejnimi vrednostmi. Koncentracija benzena v decembru se je približala dovoljeni povprečni letni vrednosti. Koncentracije ozona so bile decembra, kot običajno za ta čas, nizke. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: MO Maribor OMS Ljubljana DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka in ni prekoračila dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja povprečna urna koncentracija, 213 |g/m3, in najvišja povprečna dnevna koncentracija, 65 |g/m3, sta bili tokrat izmerjeni na Kovku. Koncentracije so bile nizke tudi na vplivnem območju TE Šoštanj. Višje so bile na višje ležečih krajih. Na Graški Gori, kjer so dvakrat prekoračile mejno urno vrednost, sta bili izmerjeni najvišja urna koncentracija, 509 |g/m3, in najvišja dnevna, 72 |g/m3, kar sta bili najvišji vrednosti v Sloveniji v mesecu decembru. Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Dušikovi oksidi Najvišja urna koncentracija NO2, 100 |g/m3, kar je 50 % mejne vrednosti, je bila zabeležena spet na merilnem mestu v Novi Gorici, v drugih mestih pa so se koncentracije gibale od 79 do 95 |g/m3 (preglednica 2, slika 2). Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile kot ponavadi povsod pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle tretjino mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je decembra še naprej upadala, kar je normalno za ta čas. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 3. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno dnevno vrednost povsod razen na podeželski lokaciji na Iskrbi, ki je daleč od večjih virov onesnaževanja. Največ prekoračitev je bilo na mestnih merilnih mestih v notranjosti Slovenije. Najslabše so bile razmere v Zasavju, ki ima, kar se tiče kakovosti zraka, neugodne reliefne značilnosti, in kjer je poleg vpliva emisij iz prometa zaznaven tudi vpliv industrije, v zimskem času pa tudi vpliv individualnih kurišč. V Zagorju je bilo tako 19 prekoračitev, v Trbovljah pa 13, medtem ko jih je bilo v Ljubljani, Mariboru in Celju med 14 in 17. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Koncentracije so bile najnižje med 8. in 17. decembrom, ko je bilo nekaj padavin in je pihal severovzhodni veter, najvišje pa med 18. in 24. decembrom, ko so se ob stabilnem in mirnem vremenu pojavljale dolgotrajne temperaturne inverzije z meglo ali nizko oblačnostjo v notranjosti Slovenije. Ogljikovodiki Ker smo imeli prejšnji mesec težave pri prenosu podatkov, objavljamo tokrat podatke o koncentracijah ogljikovodikov za meseca november in december. Tudi tu se kaže negativen vpliv obdobij stabilnega in mirnega vremena s temperaturnimi inverzijami. Povprečni decembrski koncentraciji benzena na merilnih mestih v Mariboru in Ljubljani sta bili precej višji kot prejšnje mesece, dosegli sta najvišji mesečni vrednosti v letu 2007. Na zelo prometni lokaciji v Mariboru je bila decembrska koncentracija enaka vrednosti, ki je sicer predpisana kot mejna povprečna letna vrednost. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) no2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v decembru 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in December 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 92 6 34 0 0 0 14 0 0 Maribor 95 4 17 0 0 0 8 0 0 Celje 93 6 29 0 0 0 15 0 0 DMKZ Trbovlje 90 5 42 0 0 0 14 0 0 Hrastnik 96 9 113 0 0 0 30 0 0 Zagorje 94 3 10 0 0 0 6 0 0 Murska S.Rakičan 81 8 64 0 0 0 16 0 0 Nova Gorica 82 13 44 0 0 0 19* 0* 0 SKUPAJ DMKZ 6 112 0 0 0 29 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 96 6 128 0 0 0 20 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 0* 0* Šoštanj 95 4 38 0 11 0 11 0 0 Topolšica 96 4 51 0 0 0 22 0 0 Veliki Vrh 95 14 91 0 9 0 35 0 0 EIS TES Zavodnje 96 11 177 0 0 0 49 0 0 Velenje 94 5 53 0 0 0 26 0 0 Graška Gora 96 10 509 2 2 0 72 0 0 Pesje 95 9 59 0 0 0 29 0 0 Skale mob. 90 6 100 0 0 0 33 0 0 SKUPAJ EIS TES 8 509 2 22 0 72 0 0 Kovk 96 12 213 0 1 0 65 0 0 EIS TET Dobovec 96 17 183 0 3 0 42 0 1 Kum 95 11 30 0 0 0 20 0 0 Ravenska vas 88 18 88 0 0 0 33 0 0 SKUPAJ EIS TET 15 213 0 4 0 65 0 1 EIS TEB Sv.Mohor* 70 16 44* 0* 0* 0* 22* 0* 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v decembru 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in December 2007 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 95 37 95 0 0 0 80 DMKZ Maribor UT 95 44 95 0 2 0 100 Celje UB 92 29 83 0 0 0 58 Trbovlje UB 95 27 79 0 0 0 50 Murska S. Rakičan RB 96 25 62 0 0 0 39 Nova Gorica SB 95 34 100 0 0 0 80 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 96 9 39 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT EIS TES Zavodnje RB 96 18 76 0 0 0 Skale mob. RB 92 24 64 0 0 0 EIS TET Kovk RB 89 24 79 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB 66 4 47* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v decembru 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in December 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 92 0,9 2,5 0 DMKZ Maribor UT 94 0,9 2,1 0 Celje* UB 84 1,2 3,0* 0* Nova Gorica SB 96 1,1 2,4 0 Krvavec RB 96 0,2 0,3 0 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v decembru 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in December 2007 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 78 101 0 0 97 0 116 Iskrba RB 96 35 80 0 0 78 0 61 Otlica* RB 89 63 95* 0* 0* 94* 0* 98 Ljubljana Bež. UB 95 12 58 0 0 53 0 43 DKMZ Maribor UT 96 12 61 0 0 48 0 4 Celje UB 95 14 69 0 0 67 0 35 Trbovlje UB 96 16 59 0 0 52 0 15 Hrastnik SB 95 22 63 0 0 59 0 26 Zagorje UT 94 18 61 0 0 54 0 13 Nova Gorica* SB 88 16 68* 0* 0* 58 0 51 Koper SB 95 33 75 0 0 71 0 51 Murska S. Rakičan RB 95 22 71 0 0 67 0 34 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 96 30 64 0 0 61 0 74 MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 99 45 86 0 0 79 0 42 EIS TES Zavodnje RB 94 33 72 0 0 63 0 49 Velenje UB 94 18 64 0 0 59 0 61 EIS TET Kovk RB 94 34 80 0 0 72 0 41* EIS TEB Sv.Mohor RB 95 31 75 0 0 66 0 28* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v decembru 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in December 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UB 99 59 133 17 48 1,24 49 85 DMKZ Maribor UT 93 53 102 14 92 1,19 49 95 Celje UB 100 53 110 14 51 1,12 Trbovlje UB 93 55 109 13 83 1,27 Zagorje UT 100 67 134 19 100 1,39 Murska S. Rakičan RB 100 47 105 13 37 1,22 Nova Gorica SB 100 37 68 5 40 1,20 Koper SB 99 29 53 1 22 1,30 Iskrba (R) RB 90 15 35 0 0 15 31 MO MARIBOR MO Maribor UB 90 55 112 16 95 1,30 EIS CELJE EIS Celje* UT 73* OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 90 29 64 4 7 1,30 EIS TEŠ Pesje RB 99 40 100 12 14 1,30 Skale mob. RB 93 39 96 8 10 1,30 EIS TET Prapretno RB 95 46 115 11 34 1,30 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v decembru 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in December 2007 MERILNA 0/ /0 etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr. pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 50 4,0 7,2 1,0 3,7 1,8 1,9 1,0 1,6 1,5 Maribor UT 97 4,3 4,6 1,2 4,6 1,8 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v _ug/m3 v decembru 2007 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in December 2007 MERILNA 0/ /0 etil- m,p- o- n- iso- n- MREZA postaja podr. pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 45 5,4 6,4 1,5 5,3 1,6 1,3 0,6 1,2 0,8 Maribor UT 85 6,4 4,4 1,2 4,1 1,7 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 5 10 15 20 25 30 35 40 cp(^g/m3) ^ MV-lura(št.primerov) MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v decembru 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in December 2007 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakič an Vnajnarje Zavodnje Skale m ob. Kovk Sv.Mohor* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 100 120 Mg/m3 Cp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v decembru 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in December 2007 200 MV urna Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica* Koper Murska S. Rakičan Vnajnarj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica* Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 Cp(^g/m3) CV-8ur(št.primerov) g OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v decembru 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in December 2007 0 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorj e Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesj e Skale m ob. Prapretno Vnajnarj e Iskrba cp(|ig/m3) g MV-24ur(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v decembru 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in December 2007 -■-Ljubljana Bež. ■ Maribor -■-Celje Trbovlje Koper • Nova Gorica ^ Murska S.Rakičan ---- - - . Zagorj e Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|ig/m3) v decembru 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in December 2007 SUMMARY Comparing with previous months, air pollution in December 2007 further increased except ozone concentrations, which were still lowering due to less sun radiation and low air temperature. Rain was rare, there were periods of steady weather with temperature inversions in inland, but there were also windy periods with northeast wind. The number of exceedences of the daily limit value of PM10 concentrations was between 13 and 19 at the urban sites with maximum at Zagorje station in the valley of Zasavje region (traffic emission, emission from local industry, emission from individual heating). Concentrations of NO2, CO and Ozone were below the limit values. Benzene concentration in December reached the highest monthly value in 2007 (the value, which is the limit for the yearly average concentration). 104 Onesnaženost zraka v letu 2007 Air pollution in 2007 Andrej Šegula Onesnaženost zraka v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij, zato kakovosti zraka ljudje zadnja desetletja posvečamo vse večjo pozornost. V Evropski skupnosti so bile sprejete že številne direktive, ki urejajo to področje, in so bile prevedene tudi v naš pravni red. Kar se tiče varovanja zdravja ljudi in drugih živih bitij, je bil zrak tako kot v zadnjih nekaj letih tudi v letu 2007 skoraj povsod po Sloveniji prekomerno onesnažen z ozonom in delci PM10. Pregled koncentracij in prekoračitev mejnih vrednosti vseh merjenih onesnaževal v avtomatskih merilnih mrežah podaja preglednica 1. Najvišje koncentracije ozona so bile izmerjene poleti na Primorskem in ob obali, kjer je več sonca, temperature pa so v glavnem višje kot drugod po Sloveniji. To dvoje namreč pospešuje nastajanje ozona. Kolikšen delež ozona lahko pripišemo prekomejnemu prenosu iz severne Italije, še ni ugotovljeno. Največ prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8-urne vrednosti, ki sta predpisani za varovanje zdravja ljudi, je bilo na tem območju izmerjenih na višje ležeči Otlici nad Vipavsko dolino, na drugem mestu je bilo merilno mesto v Novi Gorici, na tretjem pa merilno mesto Koper. V notranjosti Slovenije so bile najvišje koncentracije izmerjene na višje ležečih lokacijah, med mestnimi merilnimi mesti pa je bila na prvem mestu Ljubljana, medtem ko npr. na merilnem mestu Maribor, ki je pod močnim vplivom emisij onesnaževal iz prometa (predvsem dušikovih oksidov), ki zaradi kemičnih reakcij znižujejo koncentracijo ozona v zraku, sploh ni bilo prekoračitev. Ozon nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe in predhodnikov ozona (dušikovih oksidov in organskih spojin). Višje temperature pospešujejo to reakcijo. Zato so koncentracije ozona odvisne predvsem od vremenskih razmer v poletju; višje so v letih s toplejšimi in sončnimi poletji, kakršno je bilo npr. poletje 2003 (slika 3). Koncentracije delcev PM10 so bile najvišje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom prometa in industrije, pa tudi individualnih kurišč (Zasavje). Tako je bilo v Zagorju kar 100 prekoračitev mejne dnevne vrednosti (zakonodaja dovoljuje 35 prekoračitev v enem letu dni za varovanje zdravja ljudi). Na drugem mestu sta bili obe merilni mesti v Mariboru. Na teh lokacijah je bila prekoračena tudi letna mejna vrednost koncentracije. Slika 4 prikazuje število prekoračitev mejne dnevne koncentracije v zadnjih 5 letih. Pri primerjavi med posameznimi leti je treba upoštevati dejstvo, da se je predpisana mejna vrednost z leti spreminjala in da smo začeli upoštevati dejansko izmerjene korekcijske faktorje šele v letu 2005, prej pa je upoštevan enoten faktor 1,3, ki ga določa direktiva EU. V letu 2007 so še nadalje znižale koncentracije žveplovega dioksida, tako da so prvič ostale povsod pod mejnimi vrednostmi. Občasno povišane koncentracije se sicer še pojavljajo predvsem na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje. Trend upadanja koncentracij SO2 je lepo razviden iz slike 1. Koncentracije so se zniževale zaradi ukinjanja individualnih kurišč s priključevanjem na daljinsko ogrevanje, zaradi prehajanja na čistejša goriva z manjšo vsebnostjo žvepla v velikih termoenergetskih objektih z visokimi dimniki, zaradi postopnega vgrajevanja odžveplovalnih naprav na teh objektih in zaradi prepovedi kurjenja z gorivi, ki vsebujejo večje količine žvepla. 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Koncentracije dušikovih dioksidov so bile tako kot prejšnja leta povsod pod mejno letno vrednostjo, predpisano za varovanje zdravja ljudi. Na merilnem mestu v Mariboru, ki leži ob zelo prometni cesti v središču mesta, je bila dvakrat prekoračena mejna urna koncentracija, kar pa glede na predpise, ki dovoljujejo 18 prekoračitev v letu dni, še ni kritično. V zadnjih nekaj letih ni opaziti kakšnega izrazitejšega trenda koncentracij, približevanje letni mejni vrednosti pa je posledica zniževanja le-te (slika 2). Tudi povprečna letna koncentracija skupnih dušikovih oksidov NOx, je bila tako kot že nekaj let najvišja na merilnem mestu v Mariboru (70 pg/m3). Mejna letna vrednost je določena za podeželska merilna mesta zaradi vpliva na vegetacijo. Na tistih merilnih mestih v Sloveniji, ki so po definiciji najbliže podeželskim, so koncentracije dosegla največ slabo polovico te vrednosti. Koncentracije ogljikovega monoksida_in benzena na merilnih mestih, kjer se le-te merijo, so bile pod mejnimi vrednostmi. Tudi tu je bilo na prvem mestu po višini koncentracij prometno merilno mesto v Mariboru. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka EIS TEŠ Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj EIS TET Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje EIS TEB Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica EIS Celje Ekološko informacijski sistem Celje MO Maribor Mreža občine Maribor OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Ljubljana Oznake pri preglednici / legend to table: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna letna koncentracija / average yearly concentration max maksimalna koncentracija / maximal concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 akumulirana doza [^g/m3.ure] urnih koncentracij ozona nad 80 ^g/m3. Računa se v času vegetacije. Mejna vrednost za čas april-september za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h. Accumulated dose [^g/m3.hour] of ozone concentrations above 80 ^g/m3 calculated over the vegetation period. Limit value for the forests protection in the period April-September is 20.000 ^g/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U-mestno/urban, B-ozadje/background, T-prometno/traffic, R-podeželsko/rural, I-industrijsko/industrial, REG-regionalno/regional 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabeli označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij oziroma prekoračeno mejno letno koncentracijo. Bold red print in the following table indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences or the exceeded limit annual concentration leto / year » Ljubljana-B. M.S..Rakičan —■—Maribor —♦—Nova Gorica —*—Celje —■—Šoštanj —*—Trbov Ije —*—Dobov ec —1—Zagorje —m—Veliki Vrh Slika 1. Povprečne letne koncentracije SO2 na nekaterih merilnih mestih mreže DMKZ, na merilnem mestu Dobovec (EIS TET), in na dveh merilnih mestih EIS TEŠ (Šoštanj, Veliki Vrh) Figure 1. Average yearly SO2 concentrations at some DMKZ stations, at Dobovec (EIS TET), and at two stations of EIS TEŠ (Šoštanj, Veliki Vrh) 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Preglednica 1. Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku) v letu 2007 Table 1. Overview of concentrations of different pollutants (exceedences of limit values are in red) in 2007 tip območja/ žveplov dioksid dušikov dioksid dušikovi ogljikov delci delci ozon benzen merilno mesto / site tip mer. SO2 NO2 oksidi monoksid PM10 PM2.5 O3 C6H6 mesta NOx CO site characte- leto/ zima/ 1 ura/ 24 ur/ leto/ year 1 ura/ leto/ 8 ur/ leto/ 24 ur/ leto/ 1 ura/ 8 ur/ A0T40 leto/ ristics year winter 1 hour 24hours 1 hour year 8 hours year 24hours year 1 hour 8 hours year Cp 3 (Mg/m3) Cp (Mg/m3) >MV >MV Cp 3 (Mg/m3) >MV CP 3 (Mg/m3) Cmax (mg/m3) CP 3 (Mg/m3) >MV CP * (pg/m3) >OV >CV Mg/m3.h CP 3 (Mg/m3) DMKZ Ljubljana Bežigrad U/B 3 5 0 0 28 0 45 2.5 32 48 25 8 43 38758 2.6 Maribor U/T 3 4 0 0 37 2 70 3.2 40 92 27 0 4 12878 4.0 Celje U/B 5 6 0 0 23 0 40 3 32 51 0 35 33944 Trbovlje U/T 3 7 0 0 22 0 38 37 83 0 15 26035 Hrastnik S/B 6 8 0 0 0 26 31831 Zagorje S/B 5 5 0 0 41 100 0 13 15175 Murska S.-Rakičan R(NC)/B 5 6 0 0 17 0 24 30 37 0 34 36586 Nova Gorica S/B 7 6 0 0 25 0 44 2.4 33 40 19 51 44426 Koper S/B 29 22 9 51 46812 Krvavec R(REG)/B 0.3 18 116 65722 Iskrba R(REG)/B 15 0 10 7 61 47006 Otlica R(REG)/B 44 98 72083 EIS TES Šoštanj S/I 9 9 11 0 1 Topolšica S/B 3 3 0 0 Veliki Vrh Zavodnje Velenje R(REG)/I R(REG)/I U/B 14 6 3 19 6 4 9 0 0 0 0 0 3 0 11 2 14 49 61 38245 49973 Graška Gora Pesje Skale R(REG)/I S/B S/B 5 5 3 6 4 4 2 0 0 0 0 0 8 H 13 6 6 4 1 EIS TET A 0 1 12 0 14 Dobovec R(REG)/I 9 7 16 6 1 3 2 41 41648 Kum R(REG)/B 7 5 0 0 Ravenska Vas R(REG)/I 14 18 0 0 Prapretno 8 9 OMS Ljubljana (Vnajnarje) R(REG)/I 14 16 0 0 5 0 5 23 7 20 72 45481 MO Maribor U/B 40 95 MO Maribor - Pohorje R(REG)/B 42 43222 EIS Celje U/T EIS TEB (sv. Mohor) R(REG)/B 14 16 0 0 4 0 7 2 27 36805 108 Agencija Republike Slovenije za okolje leto —♦—Ljubljana-Bež. —■—Maribor —*—Celje —h—Trbovlje —l—M.S..Rakičan ^^^Nova Gorica Slika 2. Povprečne letne koncentracije NO2 na merilnih mestih mreže DMKZ Figure 2. Average yearly NO2 concentrations at DMKZ stations 100 -80 - > CD >0 g 60 £ a 0 1 40 20 2003 2004 2005 2006 2007 I t ■ _ j 1 Li .1 . ■ Krvavec Iskrba Otlica LjubUana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S. No Bež.. Rakič an 8 11 18 0 2 7 1 0 6 71 4000000 70 11 000001 24 1 69 10 0 3 1 5 0 0 18 7 44 8 0 0 0 0 0 0 2003 2004 2005 2006 2007 va Gorica Koper 102 27 33 34 38 19 9 Slika 3. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije ozona 180 pg/m3 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2003-2007 Figure 3. Number of exceedences of the 1-hour Ozone information threshold at DMKZ stations in the years 20032007 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 140 -- 1 105 ---- >o n¡ O ¡L 2 70---- Q) >to 35 o IIIIII iiiiii IIIIII IIIIII IIIIII IIIIII IIIIII Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakič an □ 2003 D2004 D2005 D2006 D2007 Slika 4. Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2003-2007 (dovoljeno število prekoračitev je 35) Figure 4. Number of exceedences of the 24-hour limit PM10 concentration at DMKZ stations in the period 20032007 (the allowed number of exceedences is 35) SUMMARY As in the last few years, the air in 2007 in Slovenia was overly polluted with Ozone and PM10 particles. Regions with the highest Ozone concentractions and with most exceedences of the 1-hour information threshold and target 8-hour value are the Primorska and coastal part of Slovenia with maximum at higher altitudes above sea level (Otlica). The highest PM10 concentrations with most exceedences of the daily limit value were measured at the urban traffic site of Zagorje in the Zasavje region, which are located in narrow valleys and are besides traffic influenced by local industries and individual heating. Next is the Maribor traffic site. SO2 concentrations remained below the limit values at all monitoring sites in 2007. Otherwise there were occasionally some higher short time peaks around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Nitrogen Dioxide, Carbon Monoxide and Benzene concentrations were below the limit values. 110 Meritve onesnaženosti zraka z delci PMi0 v Zgornji Mežiški dolini Monitoring of PM10 particles in Zgornja Mežiška dolina Tanja Bolte Več stoletij dolga izraba svinčeve rude v Zgornji Mežiški dolini je nad celotnim bližnjim in širšim okoljem pustila neizbrisen pečat. V letu 1988 se je rudarjenje v tem predelu začelo opuščati. Z Zakonom o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje Rudnika svinca in cinka v Mežici (Uradni list SRS, št. 5/88), so se v letu 1988 v Rudniku svinca in cinka v Mežici začela izvajati glavna zapiralna dela, obenem pa tudi sanacija objektov. Številni sanacijski ukrepi, vključno z ukinitvijo primarnega pridobivanja svinčeve rude in drugimi ukrepi, so prizadeto okolje Zgornje Mežiške doline spremenili v okolje, v katerem življenje postaja podobno življenju v drugih industrijskih predelih Slovenije. Primerjalna študija onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001 je pokazala, da je za nadaljnje zmanjšanje imisij potrebno predvsem sistematično načrtovano površine zatravljati, tiste, katerih se zatravljati ne da, pa urediti (ceste, parkirišča, ploščadi,...); tako da bi se lahko močile in spirale z vodo predvsem v najbolj kritičnih predelih. Prav tako je treba na tem območju zagotoviti ustrezen monitoring svinčevega prahu v zraku in monitoring vsebnosti svinca v tleh ter oza-veščati prebivalce o postopkih in ravnanju, ki zmanjšujejo vnos svinčevega prahu v telo. V aprilu 2007 smo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor na treh merilnih mestih v Zgornji Mežiški dolini postavili tri merilnike za meritve delcev PMi0. Odločili smo se za sledeča merilna mesta: Mežica (lokacija ob otroškem igrišču), Žerjav (v bližini podjetja Tovarne akumulatorskih baterij -TAB) in v Črni na Rudarjevem. Meritve potekajo z referenčnim merilnikom za meritve delcev PMi0. Vzorčenje poteka na kvarčnih fitrih, časovna resolucija je 24 ur. Na filtrih smo analizirali naslednje kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10. Na voljo so prvi preliminarni rezultati za obdobje meritev, od 18. aprila do 21. junija 2007. Zaenkrat iz teh rezultatov še ni mogoče podati realne ocene obremenjenosti s težkimi kovinami na tem področju. Da bomo vedeli, kako onesnažen zrak dihajo ljudje v Zgornji Mežiški dolini, bo potrebno spremljati podatke meritev vsaj do konca septembra prihodnjega leta, tako bomo imeli z meritvami pokrito tako zimsko, kakor tudi poletno obdobje. Dosedanji rezultati monitoringa zraka se nanašajo predvsem na poletni čas, za katerega je značilna velika erozija zemlje in resuspenzija delcev s tal. Rezultati meritev se pridobivajo v skladu z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikli-čnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku, Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku in Pravilnikom o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, vendar je v skladu s predpisi za realno oceno onesnaženosti zraka potrebno izvajati meritve vsaj eno leto. V preglednici so izpisani prvi preliminarni rezultati monitoringa zraka v Zgornji Mežiški dolini, ki prikazujejo povprečne koncentracije svinca, arzena, kadmija in niklja v zraku, v obdobju med 18. aprilom in 21. junijem 2007. Za primerjavo so podani rezultati meritev (preglednica 1), ki so bili izmerjeni v letu 2006 na treh drugih merilnih mestih, ki delujejo v sklopu državne merilne mreže in na katerih Agencija RS za okolje izvaja monitoring kakovosti zunanjega zraka. Iz prvih preliminarnih rezultatov monitoringa zraka v Zgornji mežiški dolini razvidno, da je bilo v trimesečnem obdobju med, 18. aprilom in 21. junijem 2007, med vsemi tremi merilnimi mesti najbolj obremenjeno merilno mesto Žerjav. V Žerjavu so bile koncentracije sicer visoke, a niso presegle dovoljenih mejnih letnih vrednosti kovin v zunanjem zraku. Obremenjenost zraka na ostalih dveh merilnih mestih, v Črni in Mežici, pa je bila celo 6- do 7-krat nižja od mejnih vrednosti. 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Povprečne koncentracije svinca, arzena, kadmija in niklja na treh merilnih mestih Table 1. Average concentrations of Lead, Arsenic, Cadmium and Nickel at three monitoring sites Merilno mesto/kovina Svinec (ng/m3) Arzen (ng/m3) Kadmij (ng/m3) Nikelj (ng/m3) MEJNA OZ. CILJNA VREDNOST* 500 6,0 5,0 20,0 Mežica 81 1,3 1,0 1,2 Žerjav 498 5,5 5,0 1,4 Črna 71 1,0 0,5 0,8 Ljubljana Bežigrad 49 2,45 1,22 5,5 Maribor 48 2,45 1,21 4,6 Iskrba 18 0,91 0,45 1,5 * Mejna letna vrednost je predpisana le za svinec. Za arzen, kadmij in nikelj je predpisana ciljna letna vrednost V decembru 2007 je vlada RS sprejela Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št.119/2007). Odlok določa tudi vrste ukrepov, ki jih je potrebno izvesti za izboljšanje kakovosti okolja na teh območjih. Slika 1. Merilno mesto v bližini podjetja Tovarne akumulatorskih baterij - TAB Figure 1. Monitoring site with the factory Tovarna akumulatorskih baterij in the background SUMMARY Several actions for improvement of the environment - including abandonment of primary extraction of the lead ore have gradually changed the valley of Zgornja Mežiška dolina into a living place similar to other industrial regions in Slovenia. In April 2007 we put up three monitors of PM10 particulate matter at three different locations - Mežica, Žerjav and Črna - in cooperation with the Ministry of the Environment and Spatial Planning. The preliminary results for the period April-June 2007 show that Žerjav was the site most polluted with metals in the air, but concentrations at all three monitoring sites were lower than the limit values - in Mežica and Črna even six to seven times lower. Measurements are planned to continue to the end of September 2008 to cover both summer and winter season in order to get more representative results. 112 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - december 2007 Earthquakes in Slovenia - December 2007 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2007 zapisali 137 lokalnih potresov, od katerih smo za 128 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 37 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0, kot tudi enega šibkejšega, za katerega so nam prebivalci sporočili, da so ga čutili. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za 1 uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 47* M1 16" OD1 45 3(V • • * AV 4 T RIJ * --- s. «6 n * * *i> ' * * * * » * ......- --'-.X \ * ^rT *! / •■■ * I \ o "■ .i. f * # '-H», • i + o * km 1F 30' lCJtr Globim I lt D 5 10 15 20 ■ID krr Slika 1. Potresi v Sloveniji - december 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in December 2007 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Decembra so prebivalci Slovenije čutili osem potresov. Prva dva sta bila v četrtek, 13. decembra ob 4. uri in 58 minut in ob 8. uri 52 minut (ob 5. uri in 58 minut ter 9.uri in 52 minut po lokalnem, srednjeevropskem času). Prebivalci vasi v okolici Semiča so ponekod opazili rahle razpoke v ometu. Ljudi je dodatno prestrašilo eksploziji podobno bobnenje. Belo krajino je znovaj streslo v torek, 18. decembra; ob 3. uri in 26 minut (oziroma ob 4. uri in 26 minut po lokalnem času) se je zgodil potres magnitude 3,0 vzhodno od Metlike. Nekaj poročil o lasastih razpokah v ometu je prispelo iz okolice Semiča in Črnomlja. To je bil najmočnejši potres, ki se je v decembru zgodil v Sloveniji. Istega dne v popoldanskih urah, ob 15. uri in 53 minut (ob 16. uri in 53 minut po lokalnem času) se je začelo tresti v Posočju. Potres magnitude 1,4 so čutili prebivalci Soče, Bovca, Tolmina, Kobarida, Loga pod Mangartom in okoliških krajev. V nedeljo, 30. decembra, se je potresna aktivnost nadaljevala. V manj kot 24-tih urah so prebivalci čutili tri potrese, najbolj pa tistega ob 22. uri in 56 minut (oziroma ob 23. uri in 56 minut po lokalnem času). 21. decembra se je zgodil zelo šibek potres pri Ivančni Gorici (magnituda 0,9), ki so ga prebivalci kljub majhni moči čutili in nam to sporočili. 114 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - december 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - December 2007 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2007 12 1 0 2 46,05 14,88 10 1,1 Litija 2007 12 1 11 53 45,33 14,46 6 1,1 Rijeka, Hrvaška 2007 12 1 13 12 45,36 15,25 0 1,3 Ponikve, Hrvaška 2007 12 6 9 18 46,16 13,56 18 1,3 Clodig, Italija 2007 12 8 5 59 45,89 14,90 10 1,9 Sela 2007 12 8 13 1 46,12 14,42 11 1,0 Medvode 2007 12 8 20 11 46,03 14,22 15 1,4 Šentjošt 2007 12 10 18 0 46,75 13,65 10 1,4 Ferndorf, Avstrija 2007 12 10 19 46 45,86 13,95 15 1,0 Vipava 2007 12 12 4 50 46,27 13,63 9 1,6 Kobarid 2007 12 12 9 52 45,25 15,62 24 1,2 Veljun, Hrvaška 2007 12 13 3 4 46,17 14,76 14 1,2 Moravče 2007 12 13 4 38 46,31 13,60 10 1,6 Bovec 2007 12 13 4 58 45,65 15,14 12 III* 2,3 Semič 2007 12 13 8 52 45,63 15,17 11 III* 1,2 Semič 2007 12 13 23 34 46,27 13,63 9 1,0 Kobarid 2007 12 14 12 37 45,54 15,34 7 1,1 Ribnik, Hrvaška 2007 12 14 18 19 46,16 16,03 13 1,1 Gregurovec, Hrvaška 2007 12 15 2 10 45,34 14,85 19 1,0 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 12 16 0 30 46,22 15,51 12 1,1 Šmarje pri Jelšah 2007 12 17 19 50 46,50 14,61 9 1,2 Eisenkappel, Avstrija 2007 12 18 2 20 46,32 13,64 9 1,7 Lepena 2007 12 18 3 26 45,65 15,41 11 IV* 3,0 Drašiči 2007 12 18 15 53 46,32 13,64 8 III* 1,4 Lepena 2007 12 21 4 47 45,94 14,89 2 III* 0,9 Temenica 2007 12 22 13 3 46,31 13,61 9 1,1 Bovec 2007 12 23 17 55 45,95 15,05 7 1,1 Trebnje 2007 12 23 18 38 45,28 14,58 16 1,4 Meja, Hrvaška 2007 12 26 10 10 46,50 13,66 9 1,5 Fusine in Valromana, Italija 2007 12 27 6 21 45,64 14,81 8 1,0 Kočevje 2007 12 28 9 50 45,65 15,42 9 1,3 Drašiči 2007 12 28 12 25 45,31 14,51 15 1,0 Kukuljanovo, Hrvaška 2007 12 29 3 9 46,58 15,03 5 1,3 Dravograd 2007 12 29 11 50 46,16 13,47 15 1,0 S. Pietro al Natisone, Italija 2007 12 30 22 56 46,33 13,65 10 III* 2,1 Soča 2007 12 31 0 50 46,33 13,65 9 III* 1,9 Soča 2007 12 31 16 52 46,32 13,64 10 III* 1,9 Soča 2007 12 31 17 32 46,32 13,64 8 1,3 Soča 115 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - december 2007 World earthquakes - December 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - december 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - December 2007 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 9.12. 2:03:29,5 15,05 S 44,24 W 4,9 10 Minas Gerais, Brazilija Ena oseba je izgubila življenje, šest je bilo ranjenih. Na območju Itacarambi-Januaria-Manga je bilo poškodovanih 76 poslopij. 9.12. 7:28:19,6 26,06 S 177,52 W 7,0 7,8 143 južno od otočja Fidži 15.12. 18:22:28,8 32,67 S 71,59 W 5,5 6,0 5,9 37 Valparaiso, Čile V kraju Vina del Mar so bile ranjene štiri osebe. Poškodovanih je bilo nekaj zgradb. 16.12. 8:09:17,7 22,92 S 70,07 W 6,1 6,4 6,7 57 Antofagasta, Čile 19.12. 9:30:27,1 51,37 N 179,54 W 6,4 7,1 7,2 29 otočje Adreanof, Aleuti 20.12. 7:55Č16,9 38,84 S 170,93 E 6,6 36 Nord Island, Nova Zelandija Ena oseba je zaradi srčnega napada izgubila življenje. V Gisbornu so se porušile tri hiše, več jih je bilo močno poškodovanih. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 116 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 60° 30° -30° -60° o OO 6 7 S Magnituda 60° 120° □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Gtobirta [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - december 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - December 2007 117 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod bližnjico Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b Ljubljana Mednarodna konferenca Bridging the Gap - Premoščanje vrzeli V organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje bo od 14. do 16. maja 2008 v Portorožu potekala četrta mednarodna konferenca Bridging the Gap - Premoščanje vrzeli, s podnaslovom Odzivanje na spremembe v okolju - od besed k dejanjem. Pokrovitelj konference Bridging the Gap 2008 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Namen konference Na področju okolja se zbira veliko podatkov, potekajo številne raziskave, vendar so pri prenosu informacij med okoljskimi strokovnjaki, med javnostjo in oblikovalci okoljskih politik ter gospodarskimi subjekti še vedno prisotne ovire. Namen konference Bridging the Gap je premoščati ovire v pretoku informacij, znanja in razumevanja procesov. Prav po raznolikosti udeležencev in pristopu se te konference razlikujejo od ostalih okoljskih konferenc. Prva Bridging the Gap konferenca je bila pred desetimi leti. Ideja o konferenci se je porodila navdušencem, ki so spoznali pomen združevanja in sodelovanja oblikovalcev politik, raziskovalcev, strokovnjakov in javnosti ter nevladnih organizacij pri reševanju okoljskih problemov. O čem bomo govorili Konferenca se bo osredotočila na pet področij z visoko prioriteto, da bi premostila ovire v pretoku informacij, znanja in razumevanja procesov. Namenjena bo vrzelim v politiki, raziskavah, tehnološkem razvoju, sposobnosti družbe, da se odziva na dogajanje in bodoče negotovosti ter pripravljenosti na možna prihodnja presenečenja na področju okolja. Konferenca bo izpostavila: • potrebo po hitrem ukrepanju; • okolje kot bistven element gospodarskih vidikov odločanja; • izboljšanje komunikacije med znanstveniki, gospodarstveni ki, snovalci politik, politiki in civilno družbo. V okviru tem bomo izpostavili naslednje vidike: • spodbujanje sprememb in prehodov na področju upravljanja, politike in institucij; • raziskave na področju projekcij, ki vodijo k novim znanstveno podkrepljenim ocenam; • dialoge in komunikacijo med znanostjo in političnimi akterji; • vpliv na ekosistem; Vodilne teme konference bodo: • zbiranje in posredovanje informacij; • energija in okolje; • trajnostna potrošnja in proizvodnja; • prilagajanje na podnebne spremembe; • biotska raznovrstnost in ekosistem. ■ gradnjo možnosti razumevanja in ukrepanja; ■ pregled dosedanjega napredka in natančnejšega ovrednotenja politik; ■ vrzeli blaginje (regionalna raznolikost); ■ regionalne in globalne vidike ter ■ uporabnost scenarijev. Potek konference Da bi zagotovili visoko raven predavanj, smo se odločili, da bodo vsa predavanja na konferenci vabljena, udeleženci pa so pozvani, da svoja mnenja prispevajo v razpravah, ki bodo sledile predavanjem, in v obliki posterjev. Pričakujemo, da bodo podjetja, lokalne skupnosti in institucije predstavile primere dobre prakse. V konferenčnih publikacijah bodo poleg prispevkov predavateljev objavljeni tudi razširjeni povzetki posterjev. Kdo so naši partnerji Agencija Republike Slovenije za okolje pripravlja konferenco v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za okolje, Irsko agencijo za varstvo okolja, Agencijo za okolje Velike Britanije in Walesa ter Švedsko agencijo za varstvo okolja. Dodatne informacije o konferenci posreduje Agencija RS za okolje na naslovu: Agencija Republike Slovenije za okolje E-pošta: BridgingtheGap@arso.gov.si Tanja Cegnar Tel.: +386 (0)1 478 4424 Vojkova 1 / b GSM: +386 (0)51 671 721 SI-1000 Ljubljana Fax: +386 (0)1 478 4053 Slovenija Informacije o konferenci so objavljene na spletnem naslovu: www.bridgingthegap.si