ji vsik
i* r0en gitli in a,nikov
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
Issued daily
except Sundays and Holidays

----! .tjaaa
yeas x.
sjrts srr&iiv JOrvsR
chicago, ill., petek s4. avgusta (august) 191?
Stev,—number im.
kNJE DAVKA NA DOHODNINO.
^^priš^ikl oioljufa-ffUao»tristo miljonov," 1 pravi Lewis.
PCIJA BOaABTyJL.
jn, D. C. — Senatorja
... La Foliette nista za-Fpriporočala povišanje dav-,dohodnino, r-eprav je bil doki davek povišan le 7* ^ ali za petino tega, kar ^'al iu predlagal La Fol-povišanje dohodninskega i dokazuje, da opozicija lah-( doseže, četudi Je v za-ijlina, ako opozleijonalei preudarno in smotrono. nor Smooth iz države Utah, torej član najbolj kapi-Bf cerkve med vsemi cerk-_ -Vetu, se je zaletel z vso f La Follettov predlog za zvi-, dohodninskega davka. Dobitka je trajala ves dan. Lewis iz države Illinois evil, da so krive prteogo avski nastopi bogatinov o-zvezno državno blagajno 0,000.000. Senator Lewis je večinoma za predlog Oer-ki povišuje dohodninski dala 440,000,000 rn zadene le ti-»bogatiti«*, ki imajo po! miljo-|dolarjev in več letnih dohod-
ttor Lewis je rekel približ-'Zakladniski department je da je bila vlada oslepar-
i a $300,000,000 na dohodnhi-i davlro s krivo prisego, golju-i ii raznimi trgovskimi mahi-
('t bi ljudje bili po*te-ino kriče o časti republi-
j ki vpijejo skozi ves svet po , da odmeva jek, tedaj ne .bi i potrebno, da se nalaga tak rki je pravičen.'* ^ ator Lu Foliette Je dejal, največ lwgatinov, kl imajo H,IKK) do $500,000 letnih do kov, katerih se pa ne tiče Oer ' predlog.
sprejetju Gerryjevega Off« je senat odklonil sedem predlogov, ki so ipoviŠe-i dohodninski davek med $10,• h> $500,000,00 letnih dohod-
OBRAČAJO POZORNOST JKKLAR8KO INDU8TRI
JO.
NESRAMNOST DOLARSKIH PATRIJOTOV.
Trgovci premoga bi radi obdržali stare oeno, dokler jim no poide aaloga.
ZAKLJUČKI NARODNEGA BRATSKEGA KONGRESA.
Zastopniki podpornih organlmeij aa božična darila ameriškim vojakom na fronti.
SEDANJE IN PRBftMJE CENE.
pufcagton, D. C. — Vpraša-
premoKa jc deloma rešeno in kjnadaljujejo z <ielom, da bodo
atrijski produkti pod zvezno «*l tovarne do konzumen-^mlseduik Wilson Je zdaj o-■ *v,,j«» pozornost na industri-['■jMal tmli zvezni obrtni ko-J1 direktivo, da preišče pro-P "troške /.a jeklo !n ba-*< <l« Imi mogoče določiti eene.
"> VI80KA BO CENA *A PŠENICO T
'ington, D. C. — Mnogi tr-w "»učijo možgane in ugi-kako visoka Ik> cena pšenici, ■Moči živilska komisija. Ne " Vfdo povedati, da bo ka dolarja za bušelj, dasi dr '1 A (Jarfield, kl Ima se ni ,|fl| 0<t mclx> o-naznanila in ga v po-P krogih pričakaj*j* Se le
K,r ** določitev eene se bo * "»ral na tri Klavne toč-4ol«K*anju cene: Na korist* ri». vojMr razmere In koristi
Chieago, n. — Znišanje cen *a
premog že občutimo v Chicagu, ki ho ljudstvo prihranilo #21,000-000 na leto. Učinka ne bomo hkrk-tu občutili po vsem Chicagu, zato poskrbe trgovci s premogom, ki se že sedaj razgovarjajo 6 predsednikovi odrebdi, da jih prehudo ne zadene.
Consumer kompanija je največja družba, ki razpečava premog v severnem delu države Illinois, je naznanila, da takoj zniža cene. Drugi trgovci, ki prodajajo premog, niao tako navdušeni za znižanje eene in se jim tudi ne mudi, da jo znižajo. Gospodje hočejo sedanjo zalogo najprvo prodati in znižati eene, ko bo prodana sedanja zaloga. Ko je lezla cena na-čakajmo, da prodamo aalogo in vzgor, niso gospodje rekli: 44Po-,čakajmo, da prodamo zalogo in ko poide, zvišamo cene." Trgovci niso tako govorili, ampak so šli s cenami navzgor.
Gospodje so sicer veliki patriotje in dajejo tudi drobtine za razne patriotične naprave. Na največjo, najpoglavitejčo in prvo patriot i^no dolžnost pa najrajše pozabijo, ki se glasi: 44 V vojnem in mirnem času ne odiraj ovojih sosedov z oderuškimi cenami, ker z oderuštvom spodjedaš ljudsko obrambno moč in tako slabiš moč demokratične države."
Med patriotične kompanije, ki nočejo znižati cene, dokler ne pO-ide zaloga, pripada tudi Robinson Coal družba. Ravnotako ae je izjavila Eldrige Coal and doke družba in še di*hge tfrtrfbe, irtterlh zastopniki so mogoče polni zgražanja nad mlačneži, ki se hočejo vojski službi odtegniti s pomočjo raznUr zvijač, dasiravno ni med dolarskim patriotizmom in mla-čneŽem razlike.
Cene, ki jih je nastavila Consumer kompanija za premog po razglašenju predsednikove odredbe, nam povedo kaj znižanje cen pomeni.
Sedanja Prešnja
Vrsta	cen s. cena.
Hocking Valley,
kosi ... .. ........$6.90
Brazil, tnale..... 5.30
'Indiana, kosi in kepe 6.30 Carterville, kosi
in kepe.........5.46
Franklin County,
kosi in kepe......5.45
Carbon Springs, At. I,
Ittfries
k i Ldfiav*
$7.76
6.75 6.78
6.75
6.76
5.4ft 6.75
ŠTUDENTJE MEDICINE Of VOJAŠKA SLUŽBA.
Lahi bombardirajo Trs]*« Poraz Nemcev pri Verdunu.
Chioago, DI — V Ohicsgu zboruje 44Narodni bratski kongres," katerega član je S. N. IP. J. in dm-, ge slovenske bratske podporne organizacije in ki zastopa 10,000,000 Članov, organiziranih v bratskih podpornih organizacijah.
Kongres je sprejel rezolijcijo, da se naloži posebna ladja z božič-nimi darili aa ameriške vojake v francoskih strelskih Jarkih, da bodo vojaki obhajali Božič v zavesti, da se jih svojci spominjajo doma.
Važna je tudi rezoluclja, ki jo je osvojil kongres in kl priporoča, da so študentje medicine izvae-ti od vojaške službe, ker ima narod večjo korist od njih, fie postanejo adravniki, kot da so vojaki.
ČLANI I. W. W. ZASTAVKAJO 1. SEPTEMBRA.
Seattle, Waah. — Govemer Lister je dobil informacije od lesnih industrijalcev, združenih v West Coast Lumber men's Association, da organizacija I. W. W. proglasi stavko na 1. septembra. Vest no pove, kdo je informiral lesne Hi-sftrijalce o splošni stavfei,.
V delavskih krogih dvomijo, da je vest resnična. V organizaciji I. W. W. je bilo do aedaj v navadi, da je članstvo s ploinim glasovanjem odločilo o stavki, a o takem glasovanju ni bilo nič ališal i.
STAVKA ODLOŽIVA ZA DVi TEDNA.
Mont. — Arthur Smith, tukajšnji Ujnik I. W. W. izjavlja, da delavci pri konstruk tivnem delu ostanejo na delu, dokler splošno glasovanje ne odloči stavke z večino oddanih gla sov. Glasovanje se vrši v državah Idaho, Waahington, Montana in Oregon in <bo trajalo najmanj še Štirinajst dni, preden bo Izid spi o šnefa glasovanja znan.
Smith je po aretaciji Rowans prevzel administrativno delo, in pravi, da se stavka sploh ne tiče poljskih delavcev.
BARONI PREMOGA IN NJIHOVE POGODBE.
PREMOGOVNIŠKI BARONI ZA HTEVAJO MOOOOE RAZVELJAVLJEN JE POGODB »A DOBAVO PREMOGA
Chioago, 111. — Premogovniški
■baroni imajo z mnogimi tvrdkaiui industrijalnimi podjetji in mestnimi občinami pogodbe za dobavo premoga. Pogodbe za dobavo premoga so .napravljene »KOraj za 20 do 30 odstotkov produkcljake množine. Zdaj prihajajo Klasovi v javnost, da'Vodo premogovniški baroni zahtevali, da se brišejo te pogodbe.
Kaj to pomeni?
Prav malo pogodb je napravljenih pO višji ceni, kot jo je določil predsednik Wilson.
Premogovniški baroni ae boje, da bodo rudniki zaplenjeni, ln neki operator se je izrazil o situaciji takole:
, "Kaj amo storili! Skočili amo lz Lovvden-lnsullove ponve v ogenj, ki ga je pripravil predsednik v Washingtonu. Ne, nočem kritizirati, ker nočem biti interniran zs dobo vojne; predsednik lahko tudi zapleni rudnike, in mogoče nam jih nikdar več ne vrnejo."
V Illinoisu producirajo 4,500,-000 premoBa na mesec. IPredeedni* kova odredba prihrani ljudatvo $1,05 pri toni, ali nad $18,000,000
Rim poroča o novih zmagah in Dmiaj priznava izgube. 16,000 Avstrijcev ujetih. Angleži okupirali tri milje pozicij v Belgiji. 7639 Nemcev ujetih pri Verdunu. Največja bitka na Primorskem se nadaljuje. Nemci napadajo pri Rigt. Velik parnik po-topi)**.
Italijani bombardirajo Trat
London, 28. avg. — Italijansko bojne ladje bombardirajo Trst. Topovi bojnih ladij, kl so doalej sodelovali a artllerijo na obrefnl bojni črti, ao adaj naperjeni proti Trstu in granate padajo v mesto brez prestanka.
a ^»sr8* Jeu
Rim, 23. avg. — Poročcvalel javljajo s fronte, da italijanska čete še emiraj prodirajo v avstrijsko ozemlje in da znašajo Izgube Avatrijcev 35,00 mrtvih ln ranjenih. Italijani ao okupirali vasi De-skla, Britof, Kanal, Momrež in Roza; vse te vasi so pa kupi kade-čih se r^valin.
Nočo so prekoračili Italijani pod kriiom goste megle, ki je legla čez noč in katero ao Avstrije! zastonj skušali prodreti s svojimi žarkometi. Inženirji ao naglo vrgli več mostov čez vodo In pešol ao udrll na nasprotni breg, nakar so se vneli obupni hoji s bajoneti ln ročnimi granatami. Ko je pa pritisnila glavna sila italijansko armada, ao *e avstrijske Čete n-
v£ M*X *> «pr.J»fr	ft0"'"/0-
r	zneje eo Avstrijci srdito protiua-
Dunaj, 88. avg. — Vojni atan javlja d anas, da ao titanaka bitka na Kraau nadaljnjo. latotao od Oorloo ao Italijani še vodno na mootu.
Elm, 88. avg. — Vojni atan porote, da ao Italijani dosegli novo upeha na aovornom In Jalnott koncu fronto. Avstrijci ao podvo-Jili protinapada. Število ujetnikov Je lo naraalo na 16.000.
London, 28. avg. — Anfloftko bojno ladjo ao dano« bombardiralo belgijsko luko Zeobmfo, Sodo
lovali ao oroplani, kl ao motali bombo ia
no, kot jo je določil predsednik. Poslale so predsedniku čestitko in izjavilo, da ne podvzamejo nadalj-ne akcije. Hodnik Carter je zaključit delo kot državni premo-gov ravnatelj in je podal Izjavo, v kateri pravi, da se umakne iz poaieije.
OOLEDUH INTERNIRAN.
- DELO PRENAPETNEZA
5.45	6.75
5.46	6.76 8.00	9.00 8.00	9.00 8.00	9.00 8.75	8.65 7.60	7.40
zveznih živilskih *o imenovani za J* pridela. Nagovor "■fcvttskl upravitelj Iloover, kaj zvezna vlada * * delovanja držav.
>*0BIU SO UBILI 54 O-V JULUU.
n Y. — Avtomobili York.i No ubili M juliju in 1,6.16 pa
oprane kepice Carbon Springs,
kosi in kepe .... Carterville & Franklin Co., kepice . Indiana Hill Poca-. hontas, kosi . . . Indiana Hill Poca-hontas, kepe . . . Indiana Hill Poes-
hontas, kepe .... Holvay kok kepe in kepice . . . Sol v ay kok
drobiž .....
Premog se je scenll pri nekaterih vrstah več kot sa en dolar, kok se je pa podražil za deset oen-tov pri toni.
V Chicagu porabimo 21,000,-000 ton premoga na leto. Znižanje ©en pomeni, da ostane v ljudskih ftepih $21,000,000, ki bi drugače zginili v blagajnah premogovniških baronov.
Kadar bo sestavljena statistika, kojiko premoga so ob sedanjem čs«u porabili, bo šele mogoče razumeti za koliko so premogovniški baroni oplenlli smeriAko ljud stvo.
Ohieofo, DI. — Nekdo je vrgel bombo na vrt gostilne, kl je pozna na pod imenom "Bismarck Garden" in ae nahaja na vogalu Bro-adwayjeve ceste in Oračeve ulice. Bomba ni napravila velike škode.
Policija je dognala, da sta se dva neznanca pripeljala v Jrnern avtomobilu in eden je vrgel bom-bo čez zid, na kar je avtomobil izginil v divjem diru. Policija ho-če obesiti bombo štrajkajočim natakarjem, mejtem ko drugI trdijo, da jo je najbrž vrgel kaklen prenapet než, ki se je spodrtkal nsd imenom.
GOZDNI POŽARI SE iIRUO.
City, Mo. — Iz Wash-ingtmia je došla vest, da Internirajo Kari Armgaard Graveaa, kl je sebe proalasil za mednarodne-
gs ogleduha.
Graves je bil večkrat v javnosti, odkar je pričela vojna. Objavil je več tajnosti, pri ksteirlh je sodeloval kot "osebni ogleduh" zs nemškega cesarja.
Graves je bil aretiran tukaj v četrtek vsled informacije, da je Nemčija izjavila, da zastopa dr žavni department. Tajil nI, ampak je dejal, da je na potu v Denver i mi spise, da dokaže nellglflmnost družine Hohensollern. Spbd, kl mi jih dobili pri njem, dokazujejo, da je agitlral za obširno »aksoneko zvezo.
KANADA PRENEHA ODELO VATI MUNICIJO.
Ottawa, Ont. Cesarski »nuni cijski evet naznanja, da preneha izdelovanje municije v Kanadi * tedanjem obsegu ln da bodo Wm» doče izdelovali lc munldjo dolo
čene vrste.
M uničijo I »od o odslej Izdelova li v Veliki Britaniji.
tk OTROKE NISO FIPCI W PUiKE
Chioago, IU. — Oblasti so arotl-


P J'"«tal pravi mo-
AU BO ROCKEFELLER PRI *NAL OROANIZA0VO?
Denver, Coko. — Rudarji pred lože Rockefeller ju ml. epmnenico v kateri ga opozarjajo, da naj prizna rudarsko organizacijo U. M. W. of A., ker se je njegov Indus! rijalni načrt popolnoma in
M.
Miaonla, Mond. — Zvezni gor darjl izjavljajo, da že od leta 1910 ni bilo take nevarnosti vsled gozd nih požsrov za šume v državsh Montana in Idaho. Veter Je tako razširil gozdni požar v Lolo Hat Springsu, zapadno od Mlesoule, da so morali delavci bežati, ki so
ee trudili, da pogaee ogenj.	----.
Velik požar blizo jezera Reely rale 13letriegs Nate HcMams f*t» ae tudi širi, toda obrača sc pro« toffilca mu očita, da Je oUtrell od letovišč ob jeseni.	nalašč in v prepiru evoJegaHlet
Na drugi atrani meje v državi! UrgB prijatelja Kobart K. Wards Idaho je v nevarnoati več sto de , puško, ki je sedaj za rano umrl
.....e bolnišnici. ObetreUI ga je dne
16 avguela.
laveev, Če ne prične pihati veter <mI nasprotne strani.
VOJNO MINISTRSTVO IZDA SVOJ LIST
Woahiafton, D. . — Vojni d' partment bo izdajal svoj tednik. preAns V ki bo prinašsl aibsnje o amertš- urah : 72 kih čet s h v Združenih drsžsvsh Franciji.	|
Severni Illinois: V petek hlad-no; severni, zmerni vetrovi Pov t Mm f »era tura v zadnjih 24
Ho I t»ce izhaja| ob 5416, zahaja ob 6 19
padali Izgubljene zakope, ali uspela niao imeli.
fttevMo ujetih Avstrijec v računajo danea le na 15,000 mož.
Da bi olajšali pritisk na primorski fronti, so Avstrijci včeraj is-vršili nekaj mogočnih napsdov na Tirol»«keni in v Ka ruskih Alpah ; napodi so bili odbiti z vellMmi It-gubami za napadalce.
Na obrežni fronti grmi artilerija dan in noč s tako silo, kakor Še nikdar prej na tem bojišču. Av. etri jel ostavljajo vas za vaajo ln i-talljanl trdno upajo, da bodo prišli v Trst preden bo končana sedanja ofenziva.
Rim, 4A avg — Včerajšnje u-redno poročilo: Na vaej fronti se nadaljuje bitka bre« prestanka. Severno od Gorice se redno nadaljujejo operaelje in naše čete premagujejo odpor sovražnika in težave terena. Na jugu ae Je bitka danes oineJHa ns Kras. Naše če-te ao uapredovsle ns vsi Črti kljub velikim težkočam; vsak meter zemlje ima spričo teb težav važnost osvojene trdnjave. 'Nsšl avijatiki, ki so gospodarji v zraku, ao bom-ba rdi t ali taborišče v Cepovanu in na iztočni strani Grmade, kar je povzročilo Avstrijcem velike izgube. ft levilo neranjenih ujetnikov je naraslo ns 113 častnikov in čez 13,000 mož; vpletilll smo trideset topov srednjegs ksllbrs in veliko množino drugegs msterijala ~ Na Tinrfskem in koroški meji Avstrijlcl v prizori! 1 veš napadov, ki so izzvali vroče boje, toda dose-gli niso ničesar.
Dunaj navaja avstrijske nouapehe te velike Izgube Italijanov.
Dunaj, 23. avg - Včeraj je bil najhujši dan za našo soško arms do, odkar traja vojna Iztočno od Ksnsla smo morali zapustiti vm Vrh, toda vsi poskusi Italijanov da bl prodrli za hribe Južno od va-•i, »o bili zaatonj; odbili smo tudi močan napad julno od Deskle. Vai eakofri na naši prvi šrtl Iztošno od Gori<« io Bilja ao Ae vadno v ro kak naših čet, čeprav traja bitka že dva dni. Velike Izgube sovraž nika ki so ga breed vomno izčrpa le, ao ga prisilile, da je včeraj p«»-poldne fiehsl z nspadl v dotišnem
^Najhujša bitka je pa bila ns Krami. H pomt*}o artlUrlje, ki je skoraj nensdkriljlva, mi Itslljs-
Paria, 88. aTf. — PoanoJIa porodila t araOnom napadu Nomoov na franooski t^olniA&lo^ prt dano govore, da ao nemška bom« bo ubilo deset ranjonoov, ono Ion ako In Ii tndlklh postroinUtov, Ranjenih ja bilo 40 posireftnie, ki ao mala pršj obvaaale 180 nom« Ikih, ranjenih njotnikov,
London, 88. avg. — Major-gone ra! Manrioe, Šef gon. štaba, jo da* noa iajavll, da ao aavonlld na aa* padni fronti od 90. avg, ujeli 96.. XX) Nomoov.
Paria, 98. avl. — Vojni atan javlja dan«, da ao bili na vordno* aU fronti odbiU val nemški pro-tinapadi. Število njotnikov jo v
m^med^Ui^r^lM^Mtoa? kov. Plon pa anaša 94 topov vaoh kalibrov ln doa 900 strojnih pnlk
Boston, Ma«., 98. avf. — Ley landov parnik "Devonian,'4 10.. 486 ton, Id jo 98. jal. aapnatU a-morilko luko, Jo potopljen. Na parniku jo bilo 80 glav moMva In 66 ameriških konjarjev; vaoh teh jo
Petrograd, 98. avg, — Proviso riOna vlada jo proloHla volltvo do lagatov aa natavodajno skupščino na 96. novembra t. 1. Prva soja ekupšAine « no bo vrMU prod U. decembrom.
Berlin tea London, 98. avg. — Vojni itaa javlja, da ao nemška teto okupiralo make poaloljo na aapadno od roko Aa aa fronti pri Elfi
ni od ranegs jutrs pa do večera metali divizijo za divizijo proti našim pozicijam Najsrditejše ns-pads so izvršili «is obeli bokih nsše črte.. V okolišu Kajtlhrlbs, Kosta-nje v iee, Me«easxe in Hv. Jsuefs smo se morali umakniti t upat am, all v spHštieni je bil uspeh ns sira ni naših hrabrih čet, ki so s« že prej odllkovsle ua tsuiošnjem bo jišču. Italijani so dobili sveže čete ln nadaljujejo z napadi V dolini Hugsne so naše čete izvršile napad in ujele 70 mož. Hevemozapaduo od Arsiers so naši oddelki ujeli 150 Italijanov in vp|enjM tri stroj ne puške Zapadno'o«! 4Jard*kegs jezera smo osvojili pomožno po stojanko
i m m—■■ »
Angleži okupirali tri miljo pool dj v Belgiji
Umlon, 2H svgusta — ^ote rnsršsla llaigs včeraj p«>novlle
cifeoslvo v Flandrljl in okupira le ns eno tertjins vaštilh strele-gi/nih j*#/M'lj na ais miljo dolgi (Dalje na n. str, 1. kol.)
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTK
Ufcaj« dnavno
nadalj tn
rA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOT« Cm oglasov po dogovoru. Rokopisi m ne vrslsjs.
Naročnina: Z«dinj«n« držav« (tev«n Chie^o) te Ca^ada M 11.60 aa pol UU in 71« ss trt m«•««•; Ckkag« ia Us«««a*v« M-M aa Isae,
.26 u pol UU. 1111 «a tri m«M«s.__-
"PROSVETA*
S«. L«vai«U Av«
•THE ENLIGHTENMENT*9 Org— «1 tU SUvfc N«tU—1
Ia«a«d dally <xfpt Soadhy and Holldsya.
kr SUfMk NatUaal
I k^mm pi oa
flakani^UnjJDniUd SUUa^Ojapt Chfea*«) «ad Wi ft »• »aaa j
Addrestf *
"PROSVETA" A
I mifcli ATMM, rtlaag«.
Datum v old«pa.ju a. pr. (Julija 31-17) poUs a.1, da vaa >• • U«	V«*«kU »arai.Ua.
da a« vaaa m wtifl
vaUga Uses. U »mU«
nikov je ie danes nemška zapadna fronta "nepremagljiva" in Busijo »likajo kot "debelo anarhije", za katero ni vee upanja. In zdaj, odkar je papež obelodanil svojo noto, zahteva Hearst, da mora Amerika takoj odpoklicati svoje čete iz Evrope in skleniti mir, ker Uko želi papež.
Toda Hearatu se ne zgodi nič žalega. On lahko tujska, laže in veže take take otrobe, da človeku pride slabo, ko jih čita, a kljub temu mu nihče ne krati te svobode. Ako je Hearst v očeh vlade lojalen državljan, potem je najradikalnejši socialist, ki kritizira vse navprek, največji patrijot.
V	Chicagu imamo župana Thompsona, ki ima svoje tedensko glaailo "Republican". V tem listu se čita teden ea tednom o "kajzerju Wilaonu, ki je največji avtokrat in pravi monarh" in proti konskripciji, pripravam za vojno in ameriški vladi sploh prinaša tak« napade, kakršnih ni najti v nobenem socialističnem listu. In tega lista se ni ustavil poštni oddelek vlade; Thompson ima še zmiraj svobodno besedo norčevanja.
V	Kanadi izhaja katoliški list "Gasket", ki piše, da so katoličani v Združenih državah hinavci, če povdarjajo ojalnost napram državi. Do danes še nismo slišali, da bi ta list izgubil poštni debit v tej republiki.
Zakaj torej justica udriha z Ipparjefh po eni strani, na drugi pa meži? Zakaj so le socialisti in socialistični isti izjeme?
Dotična
Ali je mogoče?
V čika.ških listih je bila te dni kratka vest, da bodo organizirani premogarji v Illinoisu na vso moč "fajtali" zaplembo premogokopov, ker baje upajo dobiti povišanje plače od kapitalistov prej, kot pa od države. ~ vest sledi:
Chicago, 111: — Od počet ka spora med operatorji in governrrjem j* Frank Farrington, predaednik premogarske unije, podpiral stališče operatorjev. Iz tega razloga je odstopil od poavetovalnega odseku v državnem obrambnem svetu in svoj odstop je označil kot protest proti članom sveta, češ d ii postopajo nepošteno z operatorji.
Poroča se nam, da se bodo premogarji odločno borili proti zaplembi in operiran ju rovov po državi, ker bi to po njihovem mnenju preprečilo povišanje plače, ko poteče njihova sedanja [>ogodba z delodajalci. V Illinoisu je 100.000 premogarjev in H00 operatorjev in prvi so vselej z uspehom nadvludali zadnje, kadar je prižlo do mezdnega apora. V slučaju zaplembe bi se pu premogarji morali boriti s štirimi miljoni. prebivalcev v državi, katerih ne bi mogli tako lahko
• riadvladati kakor 800 kapitalistov.
Ta absurdna vest je lahko izvita iz trte, kakor je več drugih, toda resnica je, da je Farrington resigniral iz državnega obrambnega sveta. Pa recimo, da je to res. Ali je mogoče, da bi se premogarji .protivili zaplembi, oziroma zaseženju premogokopov? Ali je mogoče, da bi bilo delavcem ljubše hlapčevati privatnim podjetnikom, kakor pa služiti državi, odnosno ljudstvu? Premogarji so tudi del ljudstva, torej se bodo borili proti samim sebi, ako bodo "fajtali" štiri miljone prebivalstva za večjo mezdo. Jasno je vendar kot beli dan, da je vsa kontro-verza zaradi premogokopov nastala zaradi tega, ker operatorji poljubno narekujejo oderuške cene in s tem ustvarjajo umetno draginjo premoga, ker se nočejo ločiti oc mastnega profita. Namen države pa je, znižati ceno premogu, a to je nemogoče, dokler.se obenem ne zniža profit ker volk sit in koza cela ne more biti. Operatorji nočejo in ne morejo operirati rovov brez dobrega dobička, medtem ko država lahko produeira premog s kritjem stroškov ga postavlja na trg po nižji ceni in plača premogarje tako kakor jih niso bili nikdar v stanu plačati privatni pod jetniki.
Nam se zdi, kakor rečeno, da je stvar neresnična; to se pravi, da masa premogarjev ne more nasprotovati Rudarji v Arizoni so naravnost apelirali na predsednika v Washingtonu, da naj vlada zapleni rudnike. Ali so interesi arizonskih rudarjev drugačni od illinojskih?
Lahko pa je mogoče — mi ne vemo — da so opera torji dobili na svojo stran posamezne odbornike v uniji ki imajo svoje osebne ambicije in jih izrabili proti državji za svojo korist, ne pa v korist premogarjev in ljudstva Ameriško ljudstvo se vendar bori, da se otrese kapitalističnih pijavk in delavci bi morali biti zadnji, ki bi božali roko, katera jih tepe.
DOPISI.
Beseda o lojalnosti*
Vlada precej ostro nastopa proti nekaterim socialistom in socialističnim listom, ki so proti vojni. Obtoženi so kršenja vojaškega in protivohunskega zakona in sploh nelojalnosti. Resnica je, da so nekateri socialistični listi zabredli predaleč, toda resnica je tudi, da je kritika še vednn svobodna; tozadevna predloga, ki je imela omejiti javno kritiko glede na vojno sploh, je bila pokopana v kongresu.
Na drugi strani vidimo, da se te svobode poslužujejo v veliko večji meri mnogi politični demagogi, ki ao vse kaj druzega tfot socialisti. Hearst na primer ni noben socialist, toda njegovo časopisje neprenehoma dreza v vojni program vlade in neprenehoma poveličuje Nemčijo kot "nepremagljivo silo", proti kateri se je zastonj boriti. Ilearstovi listi so še lani pisali, da bo nemški kajzer v "par mesecih osvojil Odeso, ugonobil Rusijo, invadiral Anglijo, zapodil zaveznike z macedonske fronte v morje, pogazil
White Valley, Penna. —Marsikdo se rad ozira po načem naprednem listu "Prosveta", želeč zvedeti novice iz ene ali druge naselbine. — Minogo naselbin je, iz katerih se redko kdo oglasi. To je razumno, ker je delavaka roka bolj vajena krampa in lopate, kot pa peresa. Mnogo je pa tudi takih, ki radi berejo, toda nočejo se potruditi, da bi poročalj, akoravno so zmožni.
Kar se tiče delavskih razmer v tej okolici, so Še dosti povoljne. Toda kljub temu ni preveč dobro za delavce, ker je taka draginja, pa je dobro za moanjiček premogovnikih baronov. V tej okolici je več premogokopov, toda niti e-den ni unljski. Vsled tega imajo naši izkoriščevalci še večjo moč, da delajo, kar hočejo.
IV naši naselbini smo vstanovili 12. avguata aoc. klub, b katerem je takoj pristopilo 30 Članov. lipam, da bo to število $e naraslo, ker vsak ve, da je to koriatna stvar za delavca in čim večje bo naše število, tem večji bo vepeh. Ako . hočemo delavei priboriti
pravice, do katerih smo opravičeni, se moramo organitirati, ker le
v organizaciji moremo kaj doseči. Kaditega je dolžnost vsakega delavca, da je član delavske politične atranke. Zakaj ae pa kapitalisti organizirajo f Da lažje uničijo in poteptajo deUvce v blato. Zakaj bi ae mi delavci ne organizirali in se postavili v bran v razrednem boju zoper kapitalizem? Brez boja ni zmage. —
Že cez tri leta razsaja grozovita vojna. Uničila je Že na miljone fantov in mož, razdrla mnogo družin. Kedaj bo konec? Nihče ne ve, in ne ve kakšen bo konec.
Cel svet se čudi veliki in mogočni Ruaiji. Narod, kateri se je štel za najhol nazjadnjaškega, ae je vzdramil in aledil je velik preobrat in mogočni ear je sedaj u* jetnik v Sibiriji. Kdo je to naredil? Ali ne delavci?
Enak preobrat mora nastati p j vsi Evropi; paati morajo vsi oni, ki vladajo po "božji milosti", in potem &e)e bo mir zagotovljen. Past! mora tudi kapitalistična av-tokracija in potem Šele bo vaakdo dihal avobodno. Prej je pa stalen mir nemogoč. In ravno delavaka stranka je Ona, katera želi in hoče pravi mir. In ravno radi tega se kapitaliati toliko prisade vajo, 4a bi uničili njih shode, toda brezuspešno.
Ta vojna bo marsikaj predru-gačila In ni več daleč šaa, ko bo« do moraji rasni kronani mogotci slediti ruskemu ear ju, in ni več daleč čas, ko bo padal kapitalisti-čni aistem, kateri aedaj najbolj full In odira človeštvo.
Vae vojskujoče ae države ao u-vedle nekatere aoeijalUtične re* forme, do katerih jik je priailile vojna in tudi tnkajšna vlada ja začeta prijemati, toda ne a roka* vieniai, kapitaliste, počaai toda sigurno. In najbolj pravično bi bilo, da bi drŽava prevzela vso industrijo in jO obratovala na svojo roko, ih to se mora zgoditi. In ravno to dobro vedo kapitaliati ia raditega šele Ae nekateri mir, kateri bi bil le mir pred viharjem. Tak mir, bi nO bil aUlen. In mir
t
avtokracija. Ta mora prej pasti in ljudstvo mora biti osvobojeno raznih kronanih avtokratov in kapitalističnih trustov. Proč z njimi in s kronami med staro šaro!
Delujmo skuno za mednarodno pravo in za boljšo bodočnost pro-let ari jat a.
Poročevalec.
Karolinško otočje.
Francijo in pohruaUl Italijo". Po mntnju Heaatovih ured- w o. »me skleniti, dokler vlada
Karolinško otočje leži v južnem morju blizo Filipinskega otočja in tvori takorekoc del sveta popol noma zase. To otočje leži zelo raztreseno po oceanu in posamezni otoki eo zelo majhni. Največji o tok j« marojSi od otoka Vis v Jadranskem morju. Kolikor so mo gli geologi spoznati, so ti otoki o-stanki celine, ikaffira ee je pa po -grezmila. Geologična tvorba teh otokov sestoji iz koral, neke po sebne vrste školjke. Samo nekateri otoki spominjajo na navadno zemeljsko tvorbo.
Najpomembnejši otok celega o-točja je Ponape, o katerem se jo zadnje čase precej pisalo, ker je na tem otoku raferuhmila vstaja. Domačini teh otokov eo poznani po avoji mirnosti, toda edino prebivalci otoka Ponape so nemirni m revolucionarni, (kateri ao še za čaaa španskega gospodstva delali Španski vladi velike preglavice.
iV času, ko je bilo največ sveta odkritega, ao Spanci odkrili tudi to otočje. Nekaj časa je imela Španija te otolre pod avojo ob laetjo, toda 8 časom je pa španska vlada prepustila popolnoma t« otoke samim sebi in so bili domačini popolnoma neodvisni od vsakogar. tZelo redko se je pripetilo, da je zafcl na to otočje kak trgovec ali razUkovalec.
Toda, ko ja leta 1885. nemška topničarka hotela zasesti te otoka v imenu nemške vlade, je Španija takoj vzdignila protest proti temo, češ, Spanci amo prvi odkrili to otočje in itnajo oni pravioo do njega. Španija in Nemčija sta predložili to zadevo rimskemu pa peftu v razsodbo. y Papež je raz aodil, da ao edini Španci opravičeni gospodarji otočja. Radi tega je španska vlada poalala avoje vojno toodovje in pregnala nemško po sadko, katera je še bUa tam in za aedla otoke v imenu španskega kralja. 27. julija 1886. je bUa razvita ftpanska zaatava na tem otoka. Tbde vsled zatiranja domačinov od atrani španske vlsde, je Že aaalednje leto, t. j. 1887. izbruh -nils vstaja. Domačini ao napadli paaadko v utrdbi, katera je šteU 70 mož, in vso pobili. Valed teh nomirov je vlada poalala kazensko ekspedicijo iz 'Manile, katera je po jako »hudih bojih vendarle zadušila upor. V teh bojih ao imel Spanci jako velike »gube.
Ko je pa Spanca v Kpanako-ameriški vojni »zgubil« Filipine, aa je odločila, da proda to otočje Nemčiji. Kupma cena je biU tri atfjonti in pol dolarjev. Od tega ao bili ti otoki nemška po Ti ao začeli takoj a avojimi reformam i Vat ana vi jal i ao nem ike šola in podnčevali domačine nemški jezik.
Vai otoki ao jako rodovitni in klima jako ugodna Najvišja gora an-4eh otokih je visoka 900 m. O Isrotr hr okrog teh otokov ao velike koralne Meči, ob katerih m va-
lovi razbijajo in na U način tvorijo ukorafcoŠ afravna pristanišča ob ustju raka aH potoka. Na nekaterih krajih aa je morje zajedlo jako daleč v celino in naredilo nekake lagune, katere peljejo preeej daleč v celino V tek lagunah ae ostali majhni otočiei, katerih je največji fokaš.
.Ob obrežju je opaziti neko gr • mičevje, katero dobro uspeva ob morskem obrežju. Toda to grmičevje raste le ob obrežju. V no tra*ijosti otočja pa jako dobro uspevajo pakne, posebno takozvana nipa-paJma.
Zemlja je zelo rodovitna in v i« rastline uspevajo jako hitro. Posebno veliko je opaziti takozva-negS kruhov ca, kokosove pakne in banane. Bolj v vznožju gore ae pa razprostirajo ko pragozdi, kateri so težko prehodni
Prebivalci ao istega plemena kot prebivalci na polinezijskih otokih. So svetlo rjave barve in imajo stremenaste lase. Sploh ao v vseh značajih jako sorodni Ps-linezom. So jako raadražljiv* in vročekrvni. Sicer so pa leni in nemarni Delajo le toliko, kolikor jim je neobhodno potrebno za življenje. Večina domačinov ao rimi misijonarji izpf©obrnili v kri-st jansko vero, toda svojega mali-kovanjo še ne morejo zapustiti. Sploh so babjjevemi in razni nji • hovi duhovniki in 'opazači" imajo na prebivalstvo večji vpliv, kot pa razni njihovi poglavarji, kftte rih moč je jako omejena.
Objeka prebivalcev je pripro-sta. V največ slučajih nosijo samo nekak pas iz drevesnega listja okrog ledij, aili pa nekaiko ogrinjalo. V zadnjem času so začeli nekateri nositi tudi evropsko ob leko, katera pa za Umošnje prebivalce ni ugodna. Toliko večje važnost pa polagajo na okras las. V lase vtikajo raznovrstne cvetlice in tičje perje. V ušesa vtikajo raznovrstne stvari in valed tega se luknje v tuhijih vedno veča jo in postanejo končno tako velike da končno že lahko vtikajo rame palice, cigare itd.
Domačini teh otokov žive naj ve^ od kruhovoa, t. j. peke poseb ne vrste pad me, katere aadeži so zelo podobni banani. Te sadeže ko so zreli, spečejo nad ognjem in potem imajo okus banane. Poleg tega se tudi veliko pečajo z ribi Štvom. Najbolj čudno je pa pri vsem tem, da se boj« jefuli* P° -dobnih rib, o katerih mislijo, da so strupene in začarane; želve tudi zelo čislajo, katere pa smejo uživati samo poglavarji. Kar se tiče domačih živali, držijo samo kokoši in drugo perutnino; rasen tega uživajo tudi pse, katere imajo za slaščico. Dosti je neke vrste div jih golobov, ki dajejo zelo dobro pečenko. V pragozdih se uahaja še precejšnje število divjih pra šičev, katerih domačim ne lovijo, ker ae jhn zdi prenevarno. Radi vaeh teh okoliščin imajo prebival ci otočja jako lahko življenje, ker se jim ni treba dosti truditi za ži vež. Akoravno ao prišli v dotlko z belokožci, jim ni dosti pomaga • lo. Ostali so pri avojih običajih in načinih življenja. Prej so pripravljali orodje sami iz lesa in k'Hti, dočim dobivajo sedaj že izgotov 1 jentga od trgovca m radi tega so še bolj leni.
TOda pred časi ao bili ti prebi valci bolj podjetni, kot so pa danea.! Na vzhodni strani obrežja, so raziskovalci odkrili velike stav be z ogromnimi *»dovji. To so o stanki nekdanjih močnih gradov katere ao aezidaii pradedi sedanjih otočanov. Sedanja poslopja prebivalcev so popolnoma pripro sta, narejena iz navadnih paluto vih dreves, ometapa t ilovioo in pokrita s drevesnim Ustjem. Pre bivaki otočja nočejo ničesar ve -deti o tak eUvbah in si raslagajo da ao t« atavbe, kateri* rasvaline so natli na obrežju, aezidaii du hovi.
Kot prvi naaeijenei ao bili rasni umijonarji, ki ao sačsli staviti ra zne cerkve in dole. Jfiačoli so is preobračati domačina v kristjan sko vero, podnčeratl j* v polje delstva kd. Nesaftka vlada, kater, ja kupila te otoke od Španije, je začeU zidati rasna pristanišča in dobre oeats v notranjost otoka.
Leta 1906 zadela je t« otoka velika nearača. Vihar je opuatoši velik del otoka, poru« vaa poslopja naaaijeoežv in domačinov, u ničil vsa drevsss, posebno kokosov« nassd*. Vsled tega je vlada razdelila med prebivalstvo velike semen in kokosovih orehov, ds so zopet zasadili koristne ra«dkie; dala ja zidati poslopjs in eesU, ded česar so domsčtni dobro za-služili. Tods, kakor hitro js mi-
ooi« nsjhujia stia, t0 <&koi
domačini del.ti
i moramo odpočit«, delali, dovolj časa.	1
V sedanji vojni je pa ail
^azasedla t0 > £
vao nemAko posadko lu
ostane otočje v
tudi po vojni.
angleški
SRBSKI DELAVEC o
ZA $1,800.
Indianapolis, Ind - SrUkl lavec Christ Jack, star ;|5 3 * v Riverside Parku *esel z ma novima prijetima, ki i prvič videl v svojem živili to znanje ga stane $1,800
Jaek je izpovedal na policij, h« je vrnil iz W-arrena., Pa je delal osem mesecev v jek Denar je no*il v k0včeKu Washingtonovi ulici »e jc * nekim drugim inozemcem k bil zelo uljuden z njim, ko j vedel, da ima denar pri sebi ata v Camp Sullivan Park T sta srečala Še nekega tujca i, ali so v Riverside Park.
Eden tujcev je nosel s sebo voj, ki je Jacku zaupno pox-da ima v zavoju $15,000. K prišli v park, je prosil Jack bi spravil njegov denar v ko: Jack se je razveselil nad tolik upnoatjo in je spolnil željo, so pili sodavico in vživali vi kakeršno nudi park. Jack j novno zagotovil v slabi angl ni, da se Še v svojem življen sestal s tako vljudnimi ljudm Ko so se vrnili v mesto, j Jack v hotel in se vljudno i lil tujcema za izkazano pr nos*. Ko je zjutraj vstal, j gledal v kovčeg, toda prona:' da je iz njega izginilo $1, njen\ pa je našel zavoj na ga papirja, ki sta mu ^a tuje ročila kot $15,000.1
OGROMEN PRIDELEK K XX V OKLAHOMI.
Tnala, Okla. — V severov nem delu Oklahome in zap delu Arkansasa pridelajo let aker od petdeset do petir deset bušljev koruze, skalnatih gričih obeta koruza bro. -
saluni OKOLI PROVIZO nih VOJAŠKIH TABO? MOGOČE OSTANEJO ODPRTI.
Washington, d. C. — Vojrr partment je spremenil uka; prepoveduje sslune v pol skem okrožju okoli vojaikeg bora v toliko, da prepoved n lja za provizorična taiborišca.
Po stari odredbi bi moralo hotelov in salunov v Kansas ju zapreti vrata, ker so bil« mobilizirane v Konveneij.ski rani. To je dalo povod, da p ved ne velja za provizorim t
rišča. __
gore pravi, da eesi0 de tudi drugi resi0 rajo.
Washington, d. C.. — v
iz Huga, Okla., zahtevajo, nator Oore resignira, Ver Je lagal k davčni predlogi, da n rabijo denarja za tran-nport čet v Evropo. Oore je na to » vo odgovoril, da rezigmra,« signirajo predsednik in dru* ni kongresa. Obenem je bo kandidiral za Hfnalorjs.
ploMata stopala**
PROfliAJO OD V0JAS SLUŽBE
9
Waahington, d. C. - ^ Crosrder je brzojavno obv*t« vernerje, d. je pW-» J (platfus) neksj nsvsdnr*. delavci in poeebno » ki pa nikogar opr«
Bpft''
PROTI *T*
puhom so v
£1*
ti w
Cona.
_ r
Bridgeport, —
tukajšnji tovarmj£P* , vati maske ta an**** služijo kot obrsatbn« prod strupenim pb"0® jsrkih. . ____
AirOLUA DORICS
daljwioa
jggflfciagton. V v r T
ški department j« Britaniji nadaljn* r ljonov dolsrj«*- ^^ Združene dri^' ^
tfodile savesn»kom
«a PvrftDSkein'™^- Juiao trotuike 113 Cllwfwm^i^ Rumunci včeraj vprizo

^Ypre*-Menin. Da
•I*ru *> Angleži L( dve milji ozemlja, .javlja, da je bitka ze-
jled Langemareko. in
[(lin so se zajedle an-, več sto jardov v nem-
III doline -----„------včeraj vprizorili močan napad na izgubljene pozieije v bližini Grozeita in aevernoiztoč no od goveje; napad je bil odbit z-izgubami za sovražnika. Polo, žaj na južni, Markensenovi fronti je nespremenjen.
Ultimatum Peruvije.
Amsterdam, 23 avg. — ** Voasi sche Eeitung" v Berlinu piše, da je nemška vlada prejela ultima -
BOMBA JE POŠKODOVALA VODOVOD.
San Diego, Oal. —. Bomba
gb v Lenau se nadaljuje.
23. avgusta. Bitka, ixlloeiti usodo velikega ega mesta I*noa v ae-iji, se ni končana. Ka-Kse utrdili v nemških u južnem in zapadnem -U, toda naprej še niso \ v Lensu je divjala noč za posest podrtih kleti, ki služijo u podzemljske utrdbe. ,0m in hribom št. 70 eo silni boji, ki ao končali w Kanadčane. Nemci izvršujejo atrahovite brez ozira na izgube, , ki so jih izgubili Jjek in torek, ne morejo
i"j	jI S
i generalni štab je ainoči da »o Angleži zasedli ve-tfflofovno postajo južno-od Lensa, ki je zaklada-s premogom skoraj dve
priznavajo poraz pri Ver-dunn.
j 23. avgusta. — Nemci so vodili strahovite protina-s verdunski fronti. Izgube, jih doživeli na obeh atraneh lye, gilno bolijo kronprinca vak način bi rad opral ma-Divizija za divizijo vojaštva se je zaganja-dan včeraj proti izgublje-poitojankam in Nemci so Itn strahote z novoiz-»redstev za klanje ljudi, ' io bili vsi njihovi napori, javlja francoski vojni io bili nemški protinapadi i na vsi črti; kjerkoli so i prisili v nove francoske li-bili so takoj izgnani z veli-fcfubatni.
jtfnem uradnefti' li pripozna nemško poro, da so Francozi okupi-joinoitoeni del avocourtskega ' in nemSke pozicije v okoli-ogneuia. Dalje pravi nem-por#ilo, da so Francozi vpo-deuet divizij pri ofenzivi na . -i fronti. Ako se računa, »jejo francoske divizije po mož, tedaj je bilo v boju -o 225.000 mož. in eez London, 23. avg. — •tan javlja o silovitih top-dvobojih v Flandriji in o ih napadih severnoiztočnA ki so bili odbiti. V w nadaljujejo krvavi boji »»peha za kanadske Čete;
postaja južnozapadho oata je v sovt-ažnih rokah. Verdunu nadaljujejo Francoze in posrečilo se jim je i postojonke v okolišu in južnoiztočni del Avoeourt. Nemški topniški J Je ustavil nadal jne napade tfju hriba U Mort Home Mi
t Turška fronta.
•London, 23.avg. — Vojni atan v Mezopotamiji poroča, da so kritiške čete napadle Turke blizo Šerebana na levem bregu Dijale. Turki ao potegnili v hribe Ham-rin in derehan je v naših rokah.
Rebelni Arabci, ki operirajo pod kalifom iz Meke v Arabiji, so zadnje Čase izvršili več ofenziv-nfcl operacij proti Turkom. Zasedli oo del železnice severno od ,\f edine in okupirali več postojank. V okolišu Maana so'Arabci premagali večjo četo Turkov, ubili 700 mož in vplenili štiri topove. Re belem se je pridružilo veš novih arabskih čet.
Rizm iz iMzemstva.
Sooialiatična konferenca v itook holms preložena.
London, 23. evguoto. — Voditelji delavske stranke ao dobili brzojavko iz Stockhoima, da je mtednarodifa socialistična mirovna konferenci, ki bi se imela začeti 9. septembra, zopet preložena za nedoločen čas.
(Konferenca je najbrže preložena iz razloga, ker ao Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska odrekle potne liste dele-i tatom iz teh držav.)
Pomanjkanje tobaka v Nemčiji.
Amsterdam. — "Die Morgen Post" v Berlinu piše, da je vlada prepovedala kajenje na ulicah po vai Nemčiji. Prepoved je prišla zaradi tega, ker prim an j-cuje tobaka.
**<fcdonika fronta.
avg. — Vojni stan v
J J»vlja: Dva sovrsžna na-'' i*o Staravine in severno sto bila odbits. Zave-
artalerija bombardira so-* J*l««je ob reki Čemi. "Wilci «o metali bombe na '1;) kilometrov severno od Mivružnik je izgubil tri
t
ofenziva na severni ru-
fiuki fronti.
23. avguato.—Nem-«10 »čeraj pričele ofenzi-T.^virjem Tirul in reko • «'»naki fronti. V smeri od ) M> >* kavalerijske vn Antinga in ^vratni napadi na o-'"1'iAkega morja, blizo
-------mi v iu« -	■»— m wts|vr, wm. —. liUiUUt jf
1 um južnoameriške republike Pe- zdrobila glavno vodovodno cev, ruvije. Nemčija ivi zadovoljila za-1 ki ima štirideset palcev v preme ■M Peruvije, da ji plača potop-1 ru. Razstrelba se je dogodila poljano jademico.	;noči ob enajstih.
Oblasti iščejo dinamitovce, to-da sledi nimajo za njimi.
LISTNIOA UPRAVNlftTVA
Pershing na verdunski fronti.
Ameriški vojni stan v Franciji, •23. avg. — (feueral Perrihing je bil navzoč s svojim častniškim zborom na verdunaki fronti včeraj in predvčerajšnjim, ko so Francozi vršili briljantno ofenzivo. "
^Ameriške čete so se včeraj vež-bale v plinskin napadih. Napolnili so č umna te s strupenim plinom, kakršnega rabijo Nemei in čete so v skupinah po sto mož šle čez plan z maskami na obrazih. Nekaj vojakov je oslabilo, toda v večini so vojaki dobro prestali skušnjo. V plinu so bili tri minute.
Avstrija jo zaplenila cerkvene orgije.
Ženeva, 23. avg. — Češki listi prinašajo uradni Tazglas, da je vlada ukazala pobrati piičala orgel po vseh cerkvah v Avstriji. Piščali, ki so navadno iz medenine, bodo pretopili za municijski materija 1.
((Najprvo zvonovi, zdaj orgije in potem pridejo najbrže no vrsto kovinski svetniki! imenitno se godi v Avstriji 1)
Dva ameriška avijatika padla.
Pariz, 23. avg. — Ursdno jav -Ija jo, da sta padla na bojišču dva ameriška avijatika: O, II. Chad-wick iz Lowella, Mase., in Ghae. J. Biddle iz Philadelphia, Pa. Tretji letalec Harold Willis iz Bostona ke je moral spustiti no tlo za nemško fronto, nakar je bil ujet.
Rusija t stiskah ga bojni materija!.
Waahington, 93. avg. — Vlada ima informacije az Petrograda, da je nova Riueije v etiekab za muni-cijo in topove. V zadnji retriciji Galicije in Bwkovkie so Rusi izgubili velik del ovoje artilerije in munkije. Rusija noše aeparat-poročilti}®«*« far vatrajja pri sklopu, da ae nadaljuje vojna do zmago -vitega konea, ali republika potrebuje materij ata, da zadrži nape -ono prodiranje Nemoev v Rumun-aki in na oevemi fronti.
Kolikor je znano, je maka vlada apelirala na zaveznike in Ameriko, da jo založe z materijolom, dokler ae zopet opomore. Kakor pravijo in najbrže bo verjetno, ao Angleži, Francozi in Italijani za -čeli sedanjo trojno ofenzivo naj -veš ia razloga, da olajšajo avstro-nemški pritisk na Rusijo.
Včeraj je btte v Waahingtonu važna seja me zastopniki entent-nih držav in ameriške vlade, pri kateri eo razprorvljali, kako bi se sagotovita Ruaiji najhitrejša in uajizdatnejša pomoč.
Hemški avijatiki bonbardirali bolnišnico.
Pariz, 23. avg. — Nemški avl jatiki oo zadnjo nedeljo vrgli dve bombi na boMinieo Rdečega kri Ža tost ran Verdun* in noto eo etreljaii e strojnimi polkami na ranjmee ki poatrežnice. testna jat oaeb je bilo ubitih ki med temi dve poetrežnoci. Nemci eo leteli tako nizko, da oo lahko videli žrtve. Na ta način eo bombardirali še dve drugi bolnišnici in par boipb oo vrgli tudi na taborišče nemških ujetnikov, kjer so ubili več svojih rojekov.
Zračni napad na Dover: 11 ubitih.
London, 23. avg. — Deset nemških letalcev je vderaj metalo bombe na Dover. Enajst oseb je bilo ubitrh in trinajst ranjenih. Napadli so tudi Margate in York-eh ire, toda tam ni bil nihče ubit ali ranjen. Angleški avijatiki eo se spopadli z napadalci bliso lanmgateja in zrušila dva nem -ška eroplano. Vsi poskusi Nem • oev, da bi prodrli v riotfttnjest Anglije, so bili zastonj.
Hemški parnik potopljen.
Atlantiška luka, 2!i. avgust* — Mornarji britiškega parnika Her rtaftoo pripovedujejo, da je aa? g trika križarke potopila nemšk oborožen parnik "Seeadler", k je o?ojeiaano apremljal zneno kri žarko Meewe" na korzarskih
potih. Paf««k jo bU v bojo na Atlantiku M del moštva oe je rt*I na pomik "Harrmfton".
Nekaj navodil glede oglasov.
Uredništvo in upravništvo no jamči in no odgovarja za oglaoo v listu. Vsak naj ai zapomni, da za oglaae ao odgovorni oglaševalci sami. Vaak naj pazi, predno ae kam poda, naj piše po pojasnila predno ae poda na pot. Oglaai ao vedno tako apiaani, da zapeljivo vlečejo sicer ao jim pa ne amo ni-kdar doeti verjeti. Torej čitatelji bodite previdni, predno ae daste zapeljati od raznih oglaaov. Potem se pritoževati prav malo pomaga. Pazite, proden aleeete v paat. Toliko v po j aa nil o, da ae ne bo pozneje kdo jezil valed ogla -sov.
Thomas 60I0I, LaSalla-Paru
1917—^th St., Peru, UI. Sprejme v delo izvežbauega četljarja, stalno delo in dobra plača. Obrnite se za pojasnila osebno ali pismeno na zgornji naslov.
(Aug. 22—24—27.)
LAW
sr
C H
C Day and Night Law Olasaai. 22 ^ A year«' lueoMS. 1900 Graduate«. O G Fr®« Oratory—8 Tear«' Practice Q X Course. Flaast Class Boons ia tha ,
u City.	I-
DAY AND NIGHT HIGH SCHOOL COURSES
Prepare« for Oollaga, Law, Madielna, Dentistry or Engineering, la the abort-ilble time, or Catalog Addreaa
eat puaai Chancellor J. JF. Tobtaa, BS Blvd. Tel. Wab. 5008.
Jaekaon
Stimski RirMu
Pidpmi Jidnota
Ulor^ If. jiatja liOT V
GLAVNI OTAJVi MOT-00 BO. LAWNDAL1 ATI, CHICAGO, ILL1N01A
urftATin oDiofti
Prodaaialk: Jaka VogrM, boi 100, La H.lla, DL L PedpraOaedntk: J, Braikoril, B. T D. «, bex M, Qirard, Kaaa IL Poiprsdaedaik i Joief Kskdj, 0400 Bwiag avs^ to. OUaago, 1\l Tajaikt Joka Verderbar, ITOO Sa. Lawaials At^ Okieage, 111. BlagajaLk: Aatoa J. T arbor ee, P. O. Baa I, OUafO, Xtk Saplaalkar: Joka Molek, 0000 W. 8let St., Okieage, I1L
Jake Anbroli«, 881 bes, Oaaeaaboig, Fa, Paul Bargee, 741—lei at, La Bella, Uk P. 8. Teacher. <74 Ahaay Ave., Roekaprlag, NWya
Aatea HraeS, 111—OOtk Ave, Nee Joše Baiišek, bes 4U, BailUlen, Pa. Badolf PleSaiiek, a« bee, Bridget Ule, He Jakob MJfclaviU, L. Boa 8, WUloek, Pa, If. PetroTiek, 14818 Hale Avs^ OollUweei, a UBIDMZX "FBOOVBrt^l
JeAe KevertaBb
7U07II m V. J. Kara, ML 0., 0808 SI. GUir Ave, VSB DKVABNl ZABBTB Of STTABX, M OS feMeje fi. sprevaegs odbore ta a N« Pl Ji saj ss poOUjsjo aa aaalevi
AOS CMoage, IB.
NCL07JAJA so »sanjal* aa ae>
alovi
joia aMBBoiiO, wm asi, ooMionotg, fa. f badbtb vBimurm f—ua, u m m ms im ta om m-os »olUJaJo ao aaalevi
AVTOM HBAST, ail — 1mb Am, Mew Morn, maa. TU Doran. ramwk mmrn, Iiaimi m SB ^tioeveie«* as poaujaje
tsb vfbatmlfta sttabl upravništvo "pbosvbtb", wh m bo.
T Sotiasiimul s lajalMvem I I, A Is
dea oko šeUto, do bo vssks stvor hitro »e je glavnega
Ave^ Okloago, nilsels. os peM^ale m aaalevi Ava, Okloago, m. la apravalktvooi , Bo |o m as ve-
ta ireUl
POZOR!
* ln južno od jezero,
"LiSi odhiti. Nemci ' 1
^'»'•rd.raju nsšo
T? J'"*11 ^
' ' »ku ne vrše
lt ladij potopljenih
silo-1 London, 23 avg. — Admirali
Berlin in Dunaj se prepirata zaradi papeževe note.
dtoekhodm, 23. avg. — Tukaj sc irrri govorica, da bo papež v kratkem apeliral za splošno premirje.
Curih, ^vica, 23. avg. — Avi-caroki diplomatj« vidijo precej različna mnenj« med Dunajem iu Berlinom glede na papeževo mirovno noto. 'Nemški kancler je dejal na seji glavnega državnozbor-ekega odseka, da "vzlic vsem naporom se Nemčija še ni sporazumela a svojimi zavezniki za sku -pen odgovor na papežev dokument."
Iz dobro iirformiranih virov se je izvedelo, da se Avstrija poga • nja zo odobritev vatikanske not« v celoti, medtem ko je Nemčija le zo pogojno odobrenje. Bolgarska zahteva, da ji Nemčija garantira onoksljo okupiranih teritorijev, preden se izreče za papeževo su-geetijo. Po izjavah vladnih politi-čorjev v Berliuu slmpa4jzira oti-cijekia Nemčija s papeževim po -sredo vonjem, ne strinjs se pa z nasveti Benedikta, ki se tičejo mirovnih pogojev.
Neodvisnost Ogreke od kajzerjo vega vpliva.
Stockholm, 23. avg. — Iz Bu • dknpešte javljajo, da ima nov mi-nktrski predsednik Wekerle v svojem reformnem progromu načrt .zo uvedbo ogrskego vojnega ministrstva, ki ne bo v zvezi z vojnim ministrstvom no Dunaju Nemščine v ogrski armadi se na -domesti z msdžsrikftino. Poročilo dostsvljs, ds se Ksrl ne protlvi tem reformam, ki so naperjen« v prvi vrsti proti kajeofjevemn vplivu na Ogrekem.
boosevelt JS SA JUOO0LA VUO.
JUVITO
Da niate zadovoljni aaml s aeboj, Vam primanjkuje mo^l in ae do-ifftete tega kar telite, da bi laftje vtikali avoje itrljeajo.
ZA
o jahanje moAl in aadovoljatva treba JUVITO. Juvito povapeiu
Vaem Slovencem in Hrtatom v La Salle, 111. in okoliei ao to-plo priporočam* za nabavo NOVI OBLBU zli SUKNJI. Postreže, ni boato najboljšo pri meni.« Ci-atim» likam in popravljam staro obleko. Cone zmerno« pootroibo točna, delo ln blago prva vrete. Blovenaki krojač. JOHN IBMBITO, Narodni Dom-Ls Salle, Zli
i
vale idealne namene in vaa reiu. nezadovoljstva v vašem ftivljeaio. Juvito je pravo naravno adravilo. Juvito Je adravilo, kl brani vaio kri in livee, daje moA in novo tiv. ijenje le ob pritetku vlivanja. Vxeinke Juvito aa
OJAČANJE.
Polljite danea 1 dolar aa knega ali pa S dolarjev aa 8 zavojev. Naalovit« na:
JutIIo Laboratory,
South Hill Branch 6,
Pittsburgh, Pa.

mm
■kSBP
KADITI mUMŠM OIIOI
Unisko izdelamo Ibjkni Olgare • .*«*••«»*••
0. H. P. 9. Oigsra........
Vmrnsa Oigar Os.
ATJBORA. IfINN
Oyater Bey, N. Y. - Belgijska včeraj obiskala
pozieije ieU poroča, da oo eubmarinko in!	komisijs je
i As. V mine potopile zadnji teden 15 por novella, ki je govoril svojim
oko!
top
tan
^rodija
nikov ned IflOO ton, tri pod to t« našo in dve ribitki ledjiei.
tat
R™	(Galicija)
»t'anek železnice Bro-y^vrUnik bombardira
opf IV
l,
»vgu,u. - Blizo Ri-' 1 Tanepelg in ob re-^ srtilerijsko boje-
gostom o miru. I>ejsl je, ds omrs-imo »meti pravičen mir, s noben
___m mir ne bo prsvičen, ako Belgije
Bitolj T pismi—	ne dobi zadostno <Mlik«Kleine. < *■
23 |rf — U Hoiuna hi in Jugoslovani avoje države .do-javljajo, do velrk požar rasaaje v kier ea ov.lrijski Italijani in Ru-Brt&\£d -ov^nef. bo. - Ln^i ne združijo . avo jun, kn, bsrdiranjs. 200S granat je podrobni broli tn dokler r,e bo Turrk T nSnlSk	iatir•,l u
ROBERT W. LAYER
architect 1111. la Silli tk, Ckliiii,
;1 Js Isdslsl nsčrt ss fl. ursd g. N. P. J. ss priporoča 8lo-vsnesm za ladsloranjs otovblneklh načrtov. TOI. Freak Ua MSI
TKI«. NA DOMU AUSTIN 88008
Es voebino oglaaov Bi odgovorno bb aprsTnlftTo no arsdaiilro.
NAPEEDEK.
Proaveta piio aa blagostanje
ljudstva. Ako m atrlnjaft a njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Prosveti. V ealogl l-mam vse aa veakdanje potrebščino po zmerni eeni.
ANTON E0ENH Harmlnlo, Pa. ..
Zastonj
ČAJ ma posxuimjo ia 6ud0titim ebuic venbuja »lovita adravilna Uaajdba jathbb mo-LLZMOBaJBTBOA slo tit bo a bb
liscmboa caja. fte Imata trgaaje, raprtje, neflato kri, ftelod^no nered noet, glavobol, jetrno ali ledvlAno bo-I eat, aam poSljtto val aaalov aa dopla-aiei la prejmete breapleftao aavltek. Naelev i
mollxmobb mbdioimb 00.
M-MotUager Building 14. um p*rfc War, (M. S)
piTTsauaox. fa.
Potrebufemo 25 Slov. delavcev
za nalaganje peska. Stalno delo skozi celo leto. Plača je od TONELATE. DelaTci zaslužjo od 4 do fl dolarjev na dan. Dobre hiie po eeni v najem. Cerkve In lole. Pridite pripravljeni za delo, ali pa se inlaid te pri
THE WINFIELD SAND CO., WEST WINFIELD. PA, ___
I 'j 'l '/ 11 'I 11 Ii '/ 'i >! >1 'l 'I 'l 'l 'l 'l 'l 'i 'J 'J 'J JI 'l 'i 'l 'l 'i 'l'i 'l 'l 't'l J»'lJJ»'fl
fooeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeoeseeesseeeeeoeosoeeeeeeoe^
The Jean Coal Mining Co.
— potrebuje-
aa (Jniskiti Slovenskih ppemogapjev.
Za delo v rudnikih v Rush Run, Ohio in Salt Run, Ohio. Premojforovi so varni, nI mokrote, ne plina, dobra plača, stalno delo, dosti vozov, dobra stanovanja, cerkve, iole, po ceni rent. Dobra hrana za samce. Pridite pripravljeni za dtlo s Penn. R. R. železnico, ali pa se izglasite pri Mr. Frank, 805 Houee Bildg , Pittsburgh, Pa.
»eooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooe
NORTH SIDE STATE BANK
hock srtr/fos. tuyo. ima asmala in aezeavE tih^ea.o«
4mm
P1e0e|o«ao 8 oSolatmo eBreatl mm koal. vlego.
mocka. aowzae variva a m aaansoMa iwerrmeija,
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllli"lll*ll"»MNMINMMH«MNINM
| MisteriJ mladosti
Novelet«. — Hpissl Fraak Alfcreokt.
illlllllllllllllllMIlllllMIHIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIINIIIIII
IfllttlftAAtlA
J
iiiiiimiii
Ko sem bil nam, sem si včssi glssno ponav-Ijal ta stavek in sem mislil o njegovi zagonetni vsebini, zagonetni zato, ker ni pomen jaJa pravzaprav ničesar, pa je vendar ležalo toliko skriv-liostnonedoumnega v nji Predstavljal aem si dobro, tenko telesce, ki je Uko voljno in mehko in gibko in ima toliko prečudovito ailo v sebi, da ve« irepečem in drhtim v njegovi bližini. Kakor da je vse posejano z nevidnimi iskrami, ki ae krešejo in utrinjajo na meni, ki me Igo prav do dna du-«e in razpalijo kri v žilah, da se mi goreči valovi razlije jo preko telesa in mi odreks glss ter za-Ktaja sapa — naposled pe se vse razodene v sladki omotici in blaženosti . . . Morda je bilo to pro dukt vsega onega koprnenje po lepoti, ki ga čuti v sebi dozorel človek, — morda pa se je vzbudila v njem samo žival, pohotna zver, ki se pogreza v polt nost ki uživa brez misli in estetskega ruta ... Najbolj čudno se mi je pač zdelo, kako - je mogla ba* Pavla eeči Uko globoko v žarišče vsega mojega bitja, ko vendar nič ni odgovarjala mojim zahtevam žensk; zakaj boš to neznatno, -S bledikasto dekletce s svojimi sentimentalnimi očmi in svojo visoko rokoko-frizuro? Ae zdaj premišljujem o tem in se ne more in dovolj načuditi.
Pavla ni bila nič drugačno dekle, kakor so po večini vae naše malomestne, polizobražene mladenke. Ničesar "preveč," vse nekakšna konservativna umerjenoat.
Pravzaprav sc mi smili to dekle, če pomielim globlje. Učiteljica na deželi — kaj pa je to! Treba ne je na vaak način zgodaj oprijeti česa, kar bi zboljšala uaodo v bodočnoati . . . Jaz pa, žs-libog, nisem uatvarjen za partije. No, morda rae je celo nekoliko ljubila — nikakor aeveda ne 'preveč" — toda vse to izključno le pod pogojem, da jo nekoč poročim.
Najina zaljubljenost je vsak dan spreminjala svojo obliko. Brez prehoda so se menjavale kaprice občutja, plehka, osladna, neresnična — na dnu vsega pa so ekrito šepetale Črne, grozne sanje ki so vabile v svoj vrtinčasti prepad . . .
Tako je napravila Pavla nekoč veliko napako.'
Mnogokrat, posebno kadar sem se zvečer poslavljal od nje, me je Pavla pogledala s čudnim izrazom v očeh, kakor da tli vroče vprašanje v njeni duši, ki sili ns dsn in je more komaj, komaj Še skrivati neizgovorjeno . . . Vedel sem, kaj pomeni to njeno vprašanje in bal sem še časa, ko se bo odelo v beaedo. Slutil sem da bo izbruhnila iz mene tedaj vsa moja 'ljubezen" do Pavle v svoji nesramni, surovi nagoti.
In ta ča« je prišel.
Nenadoma se je iztrgala Pavla iz mojega objema in kakor da ae ne more prikrivati več, so se ji usule, napol užaljeno, napol ogorčeno besede
iz ust:
"Haj me ne ljufbiš, saj me ne ljubiš 1 Vse na tebi je laž, laži Ali ni tvojs mati bolna f Zakaj mi ne pripoveduješ nikoli o materi? . . . Objem-I ješ me, poljubljaš in mi lažeš, lažeš ..."
Hipoma je obmolknila ter se še isti trenotek zopet streznila.
Jaz pa sem sedel na kanapeju, roke in noge so mi kakor mrtve visele navzdol. Okamenel nasmeh je ležal na mojih ustnih, moj pogled pa, ki jo je meril s avojim molčanjem, je moral biti strašen. Pavla se je odmeknila v kot, vsa bleda in začudena in z nenadnim ihtečim glasom je vzkliknila, da imam zlobne oči ln da sem hudoben Človek. Jaz pa sem Čutil aamo eno in kakor nikoli po prej mi je bilo hudo ob tej misli: da Je nekaj drugega Pavla in nekaj drugega mati ter da se Im-sta v meni na vae večna čase odbijala ta dva pojma.
In tako kratko petminutno molčanje je bilo knkor dolga, nema tragedija . . .
Pavla je začutila svojo napako. Približala »e mi je spet in me prosila odpuščanja. Postala je nenavadno iskrena, nadevala mi najbolj Iskrena in prikupljiva imena, atezala se po meni, in se me na-uajlvo-ftaljivo oklepala, kakor <iete, ki hi se rado igralo.
Ja/. pa nem bil molčeč ves ta čaa. Ničesar mi ni bilo do tega tujega dekleta. Niti nje telo me ni rarfiurjalo več. Ako aem izprcgovoril beaedo, je bila žaljivka. Nazadnje aem jo jel mučiti brez po-voda in namenoma ter sem ji očital, da tudi jaz ne verujem v njeno ljubezen in da naj si izbere drugega, ako ae jI hoče igrače. . .
Predno sem odšel pa ae mi je, kakor vsako-krat pred mojim odhodom, vrgla Pavla v naroč-j«- in se me oklenila a obema rnksms ter mi šepe-talit v uho:
" Povej, dragi, ali me še ljubiš I Povej, Ivan' Zelo? . . Povej, povej še enkrat! Ali me Ivoš ve-
dno ljubil?" ...
To no bile njene navadne be«ede vsakokrat. Poprej sem se smehljal ti nje«ii n siv n out i, potem P« aem r. dolgim in vročini poljubom udušil vss njena nadaljna vprašanja, na katera nisem maral odsovarjati. Takrat pa so izzvale te besede v meni čuden odpor; v njenem prijssnem, mnogo obe-t s jočem smehljaju sem vMe» zlobno prijazni, prni smehljal njene matere . . .
"Neumnosti" je slknils grobost iz mene.
Stopil sem bliže k nji, in r molčečo gesto, i nemim pogledom, ki sem želel, ds gs razume, sem premeril njeno telo od nog do glsve.
To je bil moj odgovor.
<< in Psvls je rasnmels to molčečo Sest* ts nemi pogled, «e je okrenils in nil noka*e* i hr-bet
"Konee, konee . . ,M sem tepete), ko sera r*o-pal proti domu. Zavil sem ne teaneje v suknjo. h zobje no mi šklepeteli in po v*eut telesu sem se
1re%e|.
sklenil .era, da šes dva dni odidem odtod. -
Popoldne naslednjega dne pa sem stopal po isti poti. Hklep je dozorel v meni. Treba ji je povedati in razložiti svoje stališče. •
"Pokleknil bom pred njo . . . Na kolenih jo bom prosil odpuščanja za svojo ljubezen. Na kolenih!" tako sem aklepal in razmišljal v svo jem srcu.
Tih in lep mir se je naselil vame: celo moj korak, ki je bil vedno na tej poti hlasten in nervozen, težkega pričakovanja poln, se je umiril ter je postal prožen in elastičen. Zdsj sem vedel, di je napočila odločitev. Čas odhoda je prišel in tre ba je zaključiti račune.
*\Va kolenih! . . . Potem pa se bova pomenila trezno in razumno. Brez vsakršnih razburljivih prizorov napraviva konee vsemu. Ons je ds metno dekle, jaz sem pameten fant — čemu ps bi se razburjala brez povoda ? . . . Tako ji pore-čem nazadnje: Ti, Pavla, zdaj pa aaldirgj ta račun, ki sem ga sestavil tako pošteno, kakor brat sestri. In otožna ne bodi nikdar! Z žalostjo in sol zami ni nič, kvečerau da si .postaraš obraz — vi diŠ, tako je zapisano v knjigah... Vesela bodi, da se je tako brzo zaključila ta žalostna komedi ja, ko sva vendar oba tako slaba igralca . . . Mladih fantov pa, in boljših kakor sem Jaz, je tudi dovolj. Partija nikakor ne izostane. Sicer pa ti želim imenitno bodočnoat in dvajset častilcev na vsak prst,'če hočeš! In srečo v zakonu in vne blagre tega sveta! Tako torej ... a zdaj: Adijo in — na nikakšno svidenje več! . . . 8eže-vs si v roko — Rreva narazen s smehljajem in
brez zlih misli.--- Da, da! Malo fraz, malo
laži, malo resnice . . . tako se bo zgodilo !>'
Tako sem filozofiral v svojem manologu, ko sem stopil v klanec proti šoli.
Oo polnoči sva prošli večer govorila z materjo o mojem zopetneni odhodu. Do polnoči sem ji pripovedvoal o ogromnem mestu, kjer je v visoke donebesne hiše stlačenih več ljudi nego jih šteje vsa naša dežela . . . Mati se je smehljala, s svetlimi očmi zroč name, in si ni znala predstavljati tega. A jaz sem ji razlagal obširno in lahko mi je bilo v srcu, ker je bil sklep gotov: odtod!... Ah, pe saj ni težko odhajati z doms, ako je člo vek mlad in zdrav in če sije veliko solnce jasne bodočnosti pred njim!
Zdsj je bilo potreba napraviti aamo še to pot, ki se mi je sicer dozdevala vedno bolj neprijetna, čimbolj sem se bližal šoli. Bilo ml je, da skoro niti ne vem, kaj pravzaprav hočem. Kako naj razložim Pavli vso zadevo Blede nvoje "ljubezni" — kako? — Na kolenih! Dobro. A potem? . . . . Ali naj govorim kakor doktrinaren predavatelj za katedrom, ali . . .
Nisem še prišel do zaključka svojih razmo-trivanj, ko sem že stal na šolskem pragu. Mati Pavle rae je sprejela kar v kuhinji, kjer je tičala večinoma, ter mi brez povoda jela pripovedovati dolgo, zavozlano povest, ki sem ji sledil brez zanimanja. Zelo sem bil vesel, ko me Je nazadnje vendarle srečno odrešila Pavla, prišedši iz šole ter me odvedla v aobo.
Sedel sem na atol in opazoval Pavlo, ki je na malem atojalcu pospravljala svoje drobnarije. Zdela se mi je tako nenavadno bleda, in hladna, in jaz ji nisem vedel ničesar povedati. Preživo mi je vstajal prizor minolega dneva v duši in nekaj osramočenosti podobnega se je dvigalo v meni.
"Zakaj molčiš tako slovesno?" je dejala Pavla suho in mi sedla naeproti.
"Jutri zvečer se odpeljem na Dunaj," sem ji odvrnil jaz še bolj suho.
. Pavla je rahlo, komaj vidno zabledela, potem pa ae je zaaria vstran.
"Tako, tako ... Pa «e ti v resnici mudi," je rekla potem z navideznim malomarnim glasom, ki pa ni mogel zatajiti svoje trpkosti in ironije.
To me je ujezilo:
"Da, mudi se mi. To ae pravi« akrajni čaa je, da odidem odtod. Kadar pridem domov, se mi zdi, kakor bi bilo vse bolno okrog mene ... in mene samega se oprijemlje bolezen. Tujina je živ-Ijenje, tam je zdravje! Jaz ne maram bolezni!" Tako sera se kar v trenotku razvnel in navdušil in aam ne vera zakaj. — Čes Čas ps sem se zazrl po sobi ,ki se ini je dozdevala danes tako prikupt ljiva in intimna, kakor še nikoli ter sem dodal s tišjim, toplejšim glaaom: "Sicer pa bom nese! lep spomin s sabo: lep spomin ns to sobico, ki mi je dals toliko lepih ur, — oh, in toliko . . . "Ni-sem nsdsljevsl. "Tudi nate, Psvls, hom nesel lep spomin s sabo," sem pristavil.
v Pavla je sedela sključena v fotelju in ai z ro-kama zatiskala obraz. Njena ozka ramena ao se stresala kakor v prikritem, pridušenem ihtenju.
. Toliko, o toliko iakrenega sočutja a tem drob-nim, jokajočira dekletcem se je vadrsmilo v meni ta hip! Ženske solze . . .
• Stopil sem k nji in gladil c dlanmi njene mehke valovite lase:
"(Zakaj si tako šalostna, Pavla? Nikar ne jokaj za take atvari in odpuati mil . . . Odpusti, ko sem te tolikrat razžalil! Ne morem In ne znam ti povedati, kaj se godi v meni. O, ds bi ti mogls rasumetl ..."	» {
In nenadoma, še predno sem ae dodobra zavedel, sem razklenil in stegnil avoje roke, pogle-dal navdušeno okro« aebe — kakor tragičen ju-nek na odru — nato pa aem se vrgel naravnost pred Pavlo na kolena in aem z vzklikom "odpust!!" jel poljubljati tla, kjer je stala njena noga. Komaj pa aem se zavedel, aem sačutil, da je vse to le bedaata, dobro preračunana poza.
"\e, ne!" je zakričala. "Vatani, vstsni!" se je mučila in me dvigala pokonci.
Vetsl sem. Pavla pa ss js aepričekovsno vt-gls v fotelj in pričele krčevito jekstl — bogve zakaj , . .
Stopil aem k nji. prijel je aa obe roki in jih odtrgal od njenega oskega obrazka. Potem pn sem vwel njena vroča Ilea v svoje dlani ln sem sa iskrena satledal v njene oči . . .
(Dalje sledi.)
Zakaj ie bil obsojen poslanec Graienaoer.
(Konec).
Drugo zločinako dejanje je ob-etojslo v tein, da je Grafenauer zopet nekega dne, ki se ne da natančnejše določiti ( na tem, da se nikdar ne more določiti natančno čas, se vidi izvor procesa: čisto gotova denuncijacija) v farovški k i bin j i rekel neki ženski (citirano iz razlogov razsodtbe), "neki revni ženski, katere mož in brat Hta bila padla, kot rekel edino tolažbo: "Tvoj brat ni mrtev. Bil je raaborrt človek, on je ael sam tjakaj in bi bil neumen, če bi zopet prišel. Tam je zemlja in svet boljši nego tu." Morda neumna tolažba, toda kje naj bi bilo tu hujskanje k sovraštvu ali zaničevanju proti enotni državni zvezi. Morda je mogoče to, ako hočemo preiskati približno opazka v fa-rovški kuhinji velezaglavno, ama trati za odobravamje nenravnega ali kaznjivega dejanja ("bil je rzborit človek"); toda povzdigniti to v zločin motenja javnega miru, kaj takega more priti na uim pač le* vojnemu sodiiču.
Potom je mož, le pomislimo, pozival, vnernal in skušal zapeljati k nepokorščini, uporu, odporu človeka spreleti kurja polt. Nepokorščina, upor, odpor, to mora biti vendar nekaj strašnega. In kaj se je »godilo? Mož je v neki kufhinji nasproti dvema ženskama naipravil opazko "nič zato, če ima kako dekle Rusa, ne j ga le iiha.' Gotovo, ne posebno okufcna opa« ka, toda kje naj tiči tukaj zločin "Zločin" je, da je z besedami po žival in vne m al k uporu proti prepovedi občevanja civilftih selb z vojnimi ujetniki. Ne vemo kasno kazen dololČa naredba po vel jat va jtfgoteaipadne f route z dne 12. novembra 1915 za prestopek prepovedi. Vemo pa, da poveljstvo tu splolli nima ničesar prespbvedo vati. Prepovedi za državljane morejo dajati samo okrajne obla sti. Dalje vemo, da »o drugod te prepovedi izdale politične oblast in sicer temeljem patenta z dne 11. aprila 1854 m da je najvišja kazen za prestopek te prepoved Hdnevni zapor. Torej, kdor krši to prepoved, se mora kaznovati 14)dnevniin zaporom, kdor pa pre stotpke odobrava, dobi pet let ječe
Modroet in pravičnost vojnega sodišča
Vresnici, čudne postave, zako nc in paragrafe imrtjo sedaj v Av atriji, toda še bolj nerasumljivo jih pa razlagajo. Ako pogledamo razsodbo, opazimo takoj da za no ben "zločin" ni moglo sodišče di ločiti dneva, na katerem se je ta "zločin" izvršil. Kaj sledi iz te ga? Da je vse skupaj podla de nuncijacija in nič drugega. Ako se v resnici zgodi kak zločin, vsa ko sodišče navede natančen da turn in še celo uro, keraj da se je izvršil zločin. V tej razsodbi se pa vedno glasi "nekega dne, ka terega ni mogoče natančneje določiti" In potem, radi kakšnih "zločinov" je bi! ohsojen? Izjavil ae je, da je Rusija večja dr žava kot je Avstrija in da ima več žita. To je tako gol« resnica da mora vedeti vaak otrok, kateri je obiskoval le nekoliko ljud ako šolo. In radi tega Je bil obsojen. Ali morebiti "moida avstrijska vlada" tega noče pripoznati, da je resnica? Ali je mogoče to laž? Iz tega ee ratzvidl, da je v Avstriji prepovedano govoriti in razlagsti, da je -,ne drŽava večja kot druga in da ima več pride'-kov kot druga. Ako hočejo to, potem naj ves zemljepis predru-gačijo in naj mesto tegs učijo, da je Avatrijs, največje, najbogatejša država na svetu in da so vse druge manjše in revnejše. Ali s» tt tem kaj škoduje državi, ako se priposna, da je sovratns država večja in da ima več Žita, kot ga ima Avstrija. Za ta "zločin" je
je Rusija manjša in da ima rna'ij žita, bi bil zopet lahko obsojen, ker bi se lagal in podcenjeval sovražnika. Ker iz tega bi zopet la hko sklepali, da »e je norčeval iz avstrijske armade, ker nikamor ne more v dotičnem času namreč, ker so Rusi na avstrijskih
m
tleh. Ker s tem bi ee norčeval iz avstrijskih šol in zemljepianib on jig, ker pišejo, da je ruska država veliko večja in da pridela veliko več žita kot Avatrija.
In potem zopet, ker je tolažil neko revno žensko, da ni treba verjeti, da je njen brat ubit, ampak, da se je sam predal Rusom. Tukaj zopet pravijo, da je odobraval to. Toda ima dvojen pomen. Lahko se to vzame, kakoi obsojanje tega ali pa odobravanje. Pripomnil je, da je bil njen brat razborit človek. Torej v nekakem duševnem stanju, ki je vsega zmožen, ln sploh to ne more biti noben zločin, ako je tudi odobraval to dejanje. Saj ni nobenega nagovarjal, "še ti tako naredi. Nikar se me daj ubiti". A-ko bi se tudi sam prostovoljno predal Rusom in &ko pride nazaj, bo bolje za Avstrijo, bo vsaj en človek več v državi. Kaj bi pa bi lo, ko bi bili vsi pobiti, kolikor jih je vjetih v Rusiji? Potem sploh nobenega Človeka - ne bo več. Ako je rekel, "da bi bil neumen, ako bi prišel nazaj, ker je tam boljša zemlja" jc tudi govoril resnico. In to bo naredilo veliko število avstrijskih vojnih u jetnikov, ds bodo ostali v Rusi ji, ker bodo imeli veliko večjo in boljša bodočnost kot pa v Avstriji-
Ako je res to gcvoril, ni noben zločin, kakorkoli ga hoče eden razlagsti. Toda tudi to Je samo podla denuncijacija in najbrže je to podlost napravil župnik sam, ker je bil jezen, da je Grafenauer rekel revni ženici, da ji ui treba dati za maše. Seveda pri tem je župnik izguibit masten za služek.
Se boli j neumen "zločin" jč pa tretji, kaiterega jc menda naredil Grafenauer. Obsojen je bil radi tega, ker je rekel dekletam, "da naj imajo le rade ruske fante, a-ko so brhki, kaj zato Če so nekaj /:aaa zaprte, saj ne bodo dolgo časa." To se giasi ravno tako, kot bi se še norčeval, češ le imejte jih, ako jih imate rade, saj boste radi tega zaprte, akoravno ne dolgo. In ker je bil radi tega ob sojen, se ravno tako sklepa, kot da bi bili ti nadporočnlkl in na redniki jezni, ker je rekel, da naj imajo ruske fante radie, ako so brhki, meato da bi domače fante rade imele. In ti so bili nevoščlji vi, češ kaj emo pe mi tukaj. Ravno tako, kot se je včasih prigo dilo v starem k m ju, da so fanti jezni, ako je kak tuj fant prevzel kako dekie, katero bi drugI radi imeli in zraven tega ao bili pa še na njegova tovariša jezni in so oba pretepli, ako so ju dobili. Ali je pa sploh to kak zločin, ako se reče le imejte jih, ako jih hoče te. Ako more kdo kakemu dekletu zabraniti, da ne »me ljubiti fanta, kateri se ji dopade. Tmela ga bo rada celo svoje življenje akoravno je mogoče poročena s kakim drugim. Dosedaj Še nI take postave in zakono ln kazni in sredstva, kateri bi to zahranil. In kakšnega radi tega kaznovati, ker je rekel, da naj dekleta i majo Rime, pa pre;ega Že vne meje Človeške pameti. Med ljudstvom je spflošno znan Izrek, da stari ljudje, čim bližje so grobu, tem otročji postajajo, in ravno to velja v polni meri za Avstrijo. Pri njej se tudi kažejo v polni meri znaki neumnosti in otrpčs-rije in bedarije in ravno to kaže na razpad države. Nemogoče je, da imajo v kakšni norišnici bolj neumne ljudi, kot jih ima Avatrijs sedsj zs sodnike. Ker tegs bi niti največji norec ne naredil, da bi ohsodil kakšnega človeka radi teh "sločinov' na polletno težko
Quebec V vaUu varni *. smodnik and Harvey Ltd., s« TL. r.z*trelba, katen «o jj* druge. Razstrelbe „pr * »koraj tueat poslopij v ra *
e bilo ubitih najmanj * lz Montreala je od*el u *s rešilni vlak z zdravniki* niskimi strežnicami. Vsled čine, ki je prihajala od lor, poslopij, ae rešilci niso Inog|i bližati podrtinam.
Prva eksplozija ne j* ,j0| v delavnici nitrične kisline segretega strojnega leiifca. men je švignil iz poslopij in ti
je bilo slišati drugo rastre,
Potem ko sledile druge ekipi! je po kratkih presledkih.
Neka eksplozija je zrušila ae v Dragonu, kjer u> prebi, delavci, in zapalila je farme i žini.
delo Cene roki.
Ohicagi, IU. - Crnorokarji ] izvabili Giuseppe fctartera it govega bivališča v Chie Hitfhtsu na samoto blizo Rac Wis. in ga ubili s *eki,ro. fttar je imel glavo skoraj odsekano, odsekane je imel tudi prste, dje v bližini pravijo, da «o i li klic
na pomoč, toda niso gledati, kaj se godi. Starten videli pred umorom v družbi rih Italijanov.
bila samo ena priča tn še ta ni.
vedel, povedati, kaj Je sploh go- J**	^ I""*
v«rii iwuw	-	i posmehuje Avstriji, aaj ima do-
volj vsrokov zato. Blagor ubogim
na duhu, ker njih je nebeško kra-
ljestvo.
varil. Dot toni gostilničar mora biti dober paiholog, da je videl v njegovo dušo, da Je Ml Grafe nauer pri teh l>esedah, ko Je re
kel, da je Rusija večja država in	—-...,...„,,, .
da ima ve* žita. miell, da bi bilo	* OOREDimtOV il ICIMAJO.
boljša, ko bi Rueija zmagala. Ko	-
M rekel, da je močnejša, bi se že	Bast K. Louia, DI. — Radi iz-
lahko sklepalo, da je a tem rekel,	gredov je bilo obtotemlh 10« oseb,
ds bo zmagala Tods, ker je re	od teh jih še 34 ni aretiranih
ksl, da je večja, it tega ne more	ftest jih služi v tretjem ilinojskem
neben pameten človek sklepati,	topniškem polku in po isjavi de
da ho amagala. To je teka ned ari-	putijev jih lahko aretirajo vsaki
jš, da jo je edino avstri>ika via	čaa.
da vredns ki nobena draga drla-	Ostalih 2* oseb bo pa težko are-va ne. Ako M mogoče rekel, da i tirati, ker ja popis nejaeea.
12LETNA DEKLICA MAPi NA IN UMORJENA.
Le Mars, Ia. — 121etno Brawnovo bo našli umorjeno | stranski ulici rezidenčnega < kta. Preiskava je dognali, da] bila napadena in umorjena. Nji krila so bila raztrgana in bit bila trdo ovita okoli njenega tu.
Oblaati nimajo sledi v moril
8PENCE VODJA PROTI?
KOV PROTI OBVEZNI VO JA&KI SLUŽBI
McAlester, Okla. - Prtfe m povedale, da je H. €. Spenee, ganizator unije delavskega da, vodil farmarske protiva proti obvezni vojaški službi.
Dva in trideset oseb Je $5,000 poroštva. Do sedaj je držanih 145 oseb za veliko poro
ANGLIJA JE IZGUBILA V V< NI 6,627 TRGOVSKIH MOI NARJ1V.
London, — Anglija je izgub 6,627 trgovskih mornarjev, od je pričela vojna. Umorile na nemške potapljače in mor*ke ne.
Ubijanje nebojevnikov Je cialiteta nemških potaplja ln talcev.	_
LINČARSKI UMOR.
Maraehall, Te*. - P« nerni
cev je vdrlo pred okrajno Ječo. nje so vzeli zamorca Tharl«* nesa, ga odpeljali v avtomobil« obesili ns aredi pota v fields, preden so doali na Ik* sta šerif in deputiji.
Jonesa ao aretirali na ohtot eo, da je vstopil v sobo belopo ne žene.
Zazabaveiknldti
Ob ni
Častnik: "Kdo je iznašel
-Novinec: (boječe); J" V
___ i» sem.
Duhoviti starat
Ko ns vzhodu zarod' ■*» J "nočni" čuvaj k počitka, ljen, ker je svoj "dnevm M izvršil.
He eodaijl
Sodnik: "Kako Mv P' se vidva pretepsls* Kmet: "ftisjs. tske »
pet očenašev "
tedaj, ko sem *
flP
iti res
Zdravnik. te ftganje kakor vedo ^ rijsne^'Ni rested,
gel toliko pop**'