LETO IV. ŠT. 48 (193) / TRST, GORICA ČETRTEK, 16. DECEMBRA 1999
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 1 24 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77 €
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
_ KORZIKA IN SLOVENCI
■ Verjetno se bo bralec vprašal, kaj ima skupnega Korzika s Slovenci (tu mislim na slovensko manjšino v Italiji). Ta zanimivi sredozemski otok, domovina cesarja Napoleona, kjer so avtohtoni prebivalci "korziškega" jezika (italijanskega izvora, podobnega ligurskim narečjem) sedaj v Franciji, ima svojo zanimivo zgodovino. Ne bomo se ob njej ustavljali, raje pa si oglejmo, kaj predstavlja otok danes. Znano je, da se imajo Korzičani za avtonomno jezikovno - torej manjšinsko - skupnost v okviru francoske države. Danes ima otok deželno skupščino v svojem glavnem mestu Ajaccio, preko katere iznašajo lastne zahteve do Pariza. To pa še ne preprečuje drugih načinov protesta. Zadnje čase je bilo več atentatov s strani skrajnih koržiških skupin. Septembra je prišlo celo do umora nekega francoskega prefekta. Kaj pomeni vse to?
Kdor nekoliko pozna korziško stvarnost danes, ve, da je tu več avtonomističnih političnih gibanj, ki želijo doseči močno avtonomijo v okviru francoske države, nekateri pa celo - neodvisnost. Tako ima korziška skupnost svojega predstavnika celo v evropskem parlamentu, in to s strani manjšinske stranke Union de Populu Corsu, ki se je živahno udejstvovala tudi v evropski manjšinski zvezi ALE. Še naprej bomo pa omenili tudi nekatere glasove francoske in korziške strani s tem v zvezi.
Slovenci v Italiji sicer nimamo danes zelo podobne situacije s Korziko. Naši spomini na "velikega Korzičana" so sicer bolj romantični kot stvarni. Za nas je bil Korzičan Napoleon Bonaparte (ali kot je v znani pesmi zapel naš Aškerc "v čast Korzike sinovi") nekak rešitelj ali bolje tisti, ki je omogočil Slovencem v začetku 19. stoletja enakopravnost in uvedbo slovenščine v šole in javne urade. Korzičanom danes pa isti vladar pomeni utelešenje francoskega centralizma in veličine (grandeur). To sem sam nekoč ugotovil v pogovoru s korziški-mi prijatelji na nekem mednarodnem manjšinskem zborovanju. Dve stvarnosti, dve viziji...
Zadnji večji napad je bil 25. novembra v središču glavnega mesta Ajaccio, ko sta bili tarča skrajnežev dve javni poslopji z uradi. Vse to je imelo v osrednji francoski javnosti velik odmev in država sama se je spet znašla v bistvu nepripravljena.
Vse to zelo jasno kaže sam francoski tisk, ki je dogodkom na Korziki posvetil veliko prostora. Tako je pariški Le Monde v tem času objavil dolgo vrsto člankov in vsakovrstnih komentarjev. Že nekateri naslovi sami so dovolj zgovorni, kot npr. Obotavljanje na Korziki, Korziška apokalipsa, Dialog ali smrt itd. Nekatere izjave vodilnih vladnih predstavnikov so tudi značilne, poleg obsodbe terorističnih dejanj pa pričakujejo tudi pozitiven razvoj dogodkov. Tako francoski notranji minister Jean-Pierre Chevenement pričakuje za Korziko "demokratično in mimo bodočnost". Predsednik republike Jac-ques Chirac pa poziva politične dejavnike, "naj nastopijo s kar največjo odločnostjo proti spirali nerazumnosti". Premier Lionel Jospin tudi poziva krivce k razumnosti. Korziški voditelj Edmond Simeoni pa jasno piše, da je treba nujno iti do dna v tem okviru ter ustvariti mir in oblikovati pogoje za novo pozitivno obdobje.
Slovenci v Italiji nismo danes v času ilegalnega boja, kot je bil TIGR (ki se je moral posluževati tudi oboroženih akcij). Korzičani danes še vedno - podobno kot Baski v Španiji - delijo svoje nastope med legalnimi ter ilegalnimi pobudami. V Italiji je bil v naših časih tak primer morda južnotirolski upor
v	60. letih. Danes pa na splošno vse manjšine v Italiji skušajo z demokratičnimi sredstvi doseči to, kar jim gre. Rešitev gre torej iskati le v evropskem duhu.
ANDREJ BRATUŽ
HUD ZAPLET V NOTRANJI POLITIKI ITALIJE
BOMO SPET OSTALI PRAZNIH ROK?
DRAGO LEGISA
Kot vse kaže, se tako imenovana "druga" italijanska republika bistveno ne razlikuje od "prve". Res je sicer, da sedanja legislatura traja skoraj že štiri leta, vendar ne moremo reči, da se Italija ni iznebila politične nestabilnosti, ki je zanjo značilna od ustanovitve dalje. Pred dobrim letom dni je predsednika Romana Prodija zamenjal tedanji glavni tajnik Levih demokratov Massimo DAlema, ki je sestavil vlado z odločilno podporo skupine prebežnikov iz Berlusconijevega opozicijskega tabora. Tudi to dokazuje, da je v tem pogledu v državi nekaj bolnega. Politična nestabilnost se kaže tudi v tem, da marsikateri parlamentarec iz najrazličnejših razlogov nekega dne kratko-malo zapusti politično skupi-
no, v okviru katere je bil izvoljen, ter presedla k nasprotnikom, povečini k tistim, ki so trenutno na oblasti.
Massimo DAlema je bil v zadnjem času predmet napa-
dov ne samo svojih političnih nasprotnikov, temveč tudi zaveznikov. Že po značaju DAlema ne prenaša kritik in graj, kar je med drugim dokazal prav pred kratkim, ko je prijavil sodišču znanega karikaturista Forattinija, od katerega zahteva milijardno odškodnino. Prekipelo pa mu je v nedeljo, ko se je kot gost udeležil kongresa Demokratičnih socialistov. Kongres je bil v znanem termalnem središču Fiuggi in je trajal tri dni. Večina delegatov je naravnost vz-rojila, ko je DAlema omenil znanega socialista Amata, ki očitno ne uživa simpatij pri Demokratičnih socialistih. DAlema je zapustil govorniški oder med žvižgi in protesti številnih delegatov. Glavni tajnik Demokratičnih socialistov Boselli je na kongresu izjavil, da bo njegova stran-
ka na bližnjem preverjanju zahtevala, naj se DAlema zamenja, češ da bi sredinsko -j leva koalicija gotovo bila na bližnjih državnozborskih volitvah poražena, če bi se volilnemu zboru predstavila z DAlemo kot kandidatom za predsednika vlade. Že naslednji dan se je D Alema podal na Kvirinal in predsedniku republike Ciampiju sporočil, da bo po odobritvi finančnega zakona nastopil v parlamentu in zahteval glasovanje o zaupnici. To pomeni, da se bo že čez nekaj dni tudi uradno začela vladna kriza, katere ! razpleta verjetno nihče ne more natančno predvidevati. Poznavalci razmer menijo, da prihajata v poštev dve rešitvi: lahko se zgodi, da bo D Alema potrjen za predsednika vlade in da bo prišlo do imenovanja nekaterih novih ministrov, mnogi pa menijo, da utegne predsednik republike Ciampi predčasno razpustiti parlament, čemur bodo sledile predčasne držav-nozborovske volitve.
STRAN 2
PO SMRTI FRANJA TUDJMANA
HRVAŠKA NA RAZPOTJU
JURIJ PALJK
S smrtjo predsednika Tu-djmana se za Hrvaško odpira novo obdobje, saj bo morala mlada država prestopiti iz obdobja, ki ga je s svojo močno osebnostjo in avtoriteto, ki je mejila že na trino-štvo, označeval Tudjman, v novo obliko demokratično urejenih družbenih odnosov. Kam bo Hrvaška šla in katero pot bo ubrala, pa bo vsaj deloma jasno že po 3. januarju prihodnjega leta, ko bodo parlamentarne volitve, katerim pa bodo sledile še predsedniške; le-te bodo najverjetneje v začetku februarja.
Kdo je bil pravzaprav Franjo Tudjman? Rodil se je 14. maja leta 1922 v družini zna-
V ponedeljek, 13. t.m., so v Zagrebu z vsemi visokimi državnimi častmi na pokopališču Mirogoj pokopali hrvaškega predsednika dr. Franja Tudjmana.
nega aktivista Hrvaške kmečke stranke. Tudjmanov oče Stjepan je bil tudi član ZAV-NOH-a in AVNOJ-a, a so ga leta 1946 umorili, in sicer zaradi kritik tedanje jugoslovanske oblasti. Franju Tudjmanu je mati umrla, ko mu je bilo sedem let, eden od bratov pa je padel med drugo svetovno vojno kot partizan. Tudjman je mlad sodeloval v demokratskem nacionalnem gibanju in so ga zato leta 1940 zaprli, od leta 1941 pa je sodeloval v na-rodnoosvobodilnem boju na Hrvaškem; po vojni jev Beogradu dokončal višjo vojaško akademijo, bil v samem vrhu
poveljstvaJLA, postal izjemno mlad general leta 1960, a se je že leto kasneje na lastno prošnjo upokojil. Od takrat dalje seje posvečal svoji drugi ljubezni - zgodovini. V Zagrebu je ustanovil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, katerega direktor je bil do leta 1967, bil pa je tudi eden glavnih sodelavcev sloviteVu-goslovanske vojaške enciklopedije; leta 1965 je doktoriral iz zgodovinskih znanosti na zagrebškem vseučilišču. Leta 1967 so ga izključili iz Komunistične partije, leta 1971 ga prvič obsodili, leto kasneje zaprli. Leta 1981 sogaobso-
ČETRTEK
Ih. DECEMBRA
1999
dili še na tri leta zapora, ki ga je prestajal v zloglasnem zaporu Lepoglava. Veliko je pisal predvsem iz vojaške znanosti, zgodovinskih ved in politologije ter filozofije zgodovine. Leta 1990 je s svojo Hr-vatsko demokratsko zajedni-co (HDZ) zmagal na volitvah, bil leta 1992 in spet leta 1997 z veliko večino glasov izvoljen za hrvaškega predsednika. Hrvaški narod ga ima za očeta sodobne države, tuji o-pazovalci pa so mu očitali sa-modrštvo in pretiran nacionalizem; zaradi znamenite protiofenzive Oluja-Nevihta proti srbskim silam leta 1995, ko so Hrvatje sami spet osvojili svoja ozemlja (predvsem Krajino in del Slavonije), je postal za Hrvate tudi vojaški junak. Slovenci se ga spominjamo kot trdega in nehvaležnega sogovornika, ki do nas ni gojil simpatij.
—— STRAN 2
Alojz Tul
OB IZGLASOVANJU ZAKONA.
Vida Valenčič AFERA V NEMČIJI
l O
psi	Ivan Žerjal / intervju IVO JEVNIKAR		Iva Koršič MALA CECILIJANKA
	USTAVITE RABLJE VSEGA SVETA!		Jurij Paljk O POTICI
	Ivan Žerjal STO LET MARIJINE DRUŽBE V TRSTU		Marjan Drobež STROŽJA MERILA ZA UPOKOJEVANJE
	Drago Legiša CENA ZA SVOBODO SLAVKA TUTE		Marjan Drufovka / pogovor ROBERT PRINČIČ O ZADRUGI KMETOV
IPH Matjaž Rustja
INTERNACIONALIZACIJA VPRAŠANJA.
Mara Petaros OBČINSKI DAVEK NA NEPREMIČNINE
BOŽIČNA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA BO IZŠLA V ČETRTEK,	>MVM]
23. DECEMBRA. SOTRUDNIKE NAPROŠAMO, DA POŠLJEJO SVOJE PRISPEVKE NAJKASNEJE DO PONEDELJKA, 20. T.M., DOPOLDNE.
2
ČETRTEK 16. DECEMBRA 1999
SVET OKROG NAS
S 1. STRANI
BOMO SPET OSTALI...
Opozicija ne skriva namena, da si bo odločno prizadevala, da bi spomladi imeli tako deželne kot državnozborske volitve. Berlusconi in zavezniki so tudi napovedali, da bodo umaknili vedno amandmajev k finančnemu zakonu prav z namenom, da se čimprej odobri. Svojih amandmajev pa ne namerava umakniti Severna liga.
Zapleti okrog rimske vlade pobliže zadevajo tudi slovensko narodno manjšino v Italiji, ki čaka na odobritev zaščitnega zakona. Kot je bil napovedal predsednik poslanske zbornice Violante, bi se morala razprava o zakonu pričeti v zbornici 12. januarja.
Kriza vlade pa bo gotovo vplivala tudi na delo poslanske zbornice, saj je treba predvideti, da napovedanega začetka razprave o našem zaščitnem zakonu ne bo. Če bi se pa zgodilo, da bo tudi konec legislature, bomo spet ostali praznih rok, kar zadeva zaščitni zakon. V tej zvezi velja tudi omeniti, da predsednik republike Ciampi do trenutka, ko to pišemo, še ni podpisal zakona o zaščiti manjšinskih jezikovnih skupnosti, ki gaje italijanski parlament bil odobril že pred dvema tednoma. Očitno nekateri krogi močno pritiskajo na državnega poglavarja, da ne bi podpisal omenjenega zakona. Če bi se to zgodilo, bi padla tudi močna senca na naš zaščitni zakon.
S 1. STRANI
HRVAŠKA NA RAZPOTJU
Franjo Tudjman je tri leta bolehal za neozdravljivim rakom, umrl pa je v bolnišnici Dubrava v Zagrebu 10. t.m. po hudem trpljenju. "Naša domovina je žalostna, mi pa smo zbrani v molitvi za dušo umrlega predsednika,"je dejal v nedeljo, 12. t.m., zagrebški nadškof Bozanič, ki se je še najbolj umirjeno spomnil pokojnega Tudjmana. Na Hrvaškem so namreč oklicali ob smrti svojega predsednika tridnevno žalovanje, pred parami, na katerih jev Predsedniških dvorih ležal pokojnik, pa so se vile desettisočglave množice Hrvatov, ki so se klanjali njegovemu spominu. V Zagreb, kjer je mesto umrlega predsednika začasno prevzel predsednik hrvaškega parlamenta-sabora Vlatko Pavletič, seje zgrnilo na tisoče ljudi, prispele pa so tudi brzojavke z izrazi sožalja z vseh koncev sveta. Omenimo še, da se je kot eden prvih tujih politikov spominu umrlega v Zagrebu poklonil slovenski predsednik Milan Kučan, svoje sožalje pa so med drugimi poslali tudi italijanski predsednik Ciampi in italijanski premier D'Alema, srbski predsednik Slobodan Miloševič in domala vsi politiki in predsedniki sveta. Ponedeljkovega pogreba pa se je udeležilo izjemno malo pomembnih političnih predstavnikov iz razvitega sveta, še posebno iz Evropske unije. Slovenijo je zastopal slovenski premier Janez Drnovšek, bila pa sta prisotna tudi njegova kolega iz Bosne in Hercegovine ter Makedonije, Madžar-
KRATKE
■ 21 REFERENDUMOV
Italijansko kasacijsko sodišče je sklenilo, da ni nobenega pravnega razloga, da se ne bi razpisali referendumi, katerih pobudniki so Radikalci, Nacionalno zavezništvo in poslanec Mario Segni. Prvotno je bilo predvidenih 23 referendumov, ki zadevajo najrazličnejša vprašanja politične in socialne narave. Kasacijsko sodišče je dva referenduma združilo, tako da jih je
ostalo 21. Zadnjo besedo pa bo imelo ustavno sodišče.
■ UMRL STANE DOLANC Po daljši bolezni je v ljubljanski bolnišnici v ponedeljek, 13. t.m., v starosti 75 let umrl Stane Dolanc. V zadnjih letih Titove Jugoslavije je zavzemal vodilna mesta na zvezni ravni, saj je bil med drugim eden najožjih Titovih sodelavcev. Leta 1989 se je u-maknil iz aktivne politike in živel v svojem domu v Gozd Martuljku.
sko pa je zastopal predsednik države. Politični opazovalci na Zahodu so mnenja, da je bila odločitev za tako majhno in simbolično udeležbo na Tudjmanovem pogrebu nedvoumen signal Hrvaški, naj že končno stopi na pot resnične demokracije. Italijo je zastopal podtajnik v zunanjem ministrstvu Ranieri.
Ameriški veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov in veliki pogajalec na Balkanu Richard Holbrooke, ki je hrvaškega predsednika dobro osebno poznal, je ob novici, da je Tudjman umrl, dal tole izjavo: "Brez njega ne bi mogli podpisati mirovnega sporazuma v Daytonu, vendar pa je njegov nacionalizem veliko prispeval za vojne na Balkanu, pa čeprav je glavna odgovornost za omenjene vojne na strani Slobodana Miloševiča."
Še ne osemnajstletna nova hrvaška zvezda v svetovnem alpskem pokalu Janiča Kostelič je v nedeljo, 12. t.m., zmagala na drugi slalomski tekmi v tej smučarski sezoni v italijanskem kraju Ses-trierres. Po zmagi je na vprašanje časnikarja, kaj bi rekla o smrti hrvaškega predsednika, odgovorila preprosto, a iskreno takole: "Veliko mi je pomenil dr. Franjo Tudjman, bil je naš predsednik, oče naše države. Brez njega tudi mene danes tukaj ne bi bilo."
Seveda se sedaj odpirajo nove težave na poti v večjo demokratizacijo hrvaške države, ki bo morala na pot večjega odpiranja Evropi. Za prihodnje in skorajšnje volitve v hrvaški sabor 3. januarja leta 2000 napovedujejo zmago opozicije, ki pa je razpršena. HDZ naj bi izkoristila prav to in pri tem uporabila ves "medijski kapital", ki so jim ga slovesnosti ob Tudjmano-vi smrti prinesle. Težko je napovedovati izide volitev, še težje, ko potekajo te na Balkanu. Zgovoren pa je že podatek, da se bo na bližnjih hrvaških volitvah predstavilo 35 strank in 14 različnih političnih koalicij ter 20 neodvisnih kandidatov...
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAIATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI • FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,	p(^
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
OB IZGLASOVANJU ZAKONA O ZGODOVINSKIH MANJŠINAH
KAJ PA SEDAJ?
ALOJZ TUL
Poročali smo že, da je italijanski senat minulega 26. novembra po več nepričakovanih odložitvah zaradi nesklepčnosti končno potrdil besedilo zakona o zaščiti dvanajstih zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji, ki ga je bila poslanska zbornica izglasovala že junija lanskega leta (1998). V bistvu gre za pravno priznanje "jezika in kulture albanskih, katalonskih, germanskih, grških, slovenskih in hrvaških prebivalcev in tistih, ki govorijo francoski, franko-provansalski, furlanski, ladinski, okcitanski in sardinski jezik". Zakon namreč predvideva, ob izpolnitvi določenih pogojev, možnost pouka v šolah in siceršnje rabe omenjenih manjšinskih jezikov v zbornih organih javnih uprav in pri poimenovanju krajev. Pravimo možnost, ker bo treba šele u-gotoviti občine ali dele občin, kjer naj se dovoli uporabljati manjšinski jezik. Ta naloga je poverjena pristojnemu pokrajinskemu svetu ob pogoju, da rabo manjšinskega jezika zahteva ena tretjina občinskih svetovalcev ali 15% krajevnega prebivalstva. Toliko o vsebini zaščitnih določil.
TEŽAVE IN ZAPLETI
Kot vidimo, iz zakonskih okvirov izhaja, da uveljavljanje zaščite ni neposredno in tudi ne tako enostavno, tako da smemo pričakovati tudi določene težave in zaplete. Govoriti, da je ta zakon prava mana za beneške Slovence, je zato skrajno nestvarno. Kljub temu je bilo potrebnih skoro dvajset let političnih prizadevanj in parlamentarnih procedur, preden je bil zakon dokončno sprejet. Pri tem je zna-
čilno, da je do zadnjega nepričakovanega zapleta prišlo v senatni zbornici, kjer znatna večina senatorjev pripada vladnim strankam leve sredine in bi po politični logiki pričakovali, da ne bo težav z o-dobritvijo zakona. Potem ko ga je že lani sprejela poslanska zbornica, so bili vsi prepričani, da se bo skozi senat samo sprehodil, dejansko pa je prav tam naletel na zadnje zelo nevarne čeri. Kot je našim bralcem znano, je bilo v senatu kar dvakrat odloženo glasovanje zaradi odsotnosti številnih senatorjev tako iz vrst o-pozicije kot vladne večine. To pa je povzročilo veliko ogorčenje pri predstavnikih prizadetih manjšin, ki so se nato odpravili v Rim protestirat proti nezaslišanemu neudeleževa-nju; drugi politični pritiski so toliko zalegli, da je senat 26. novembra s precejšnjo večino zakon končno odobril.
A s tem še ni konec vseh težav. Tudi med predstavniki strank leve sredine je prišlo do več razglašenih glasov, med katerimi moramo omeniti dosmrtnega senatorja Giulia Andreottija, ki je dober poznavalec manjšinske problematike, vključno slovenske. Po njegovem furlanščina in sar-dinščina nista manjšinska jezika, temveč narečji. Predlagal je ponovno proučitev zakona pristojni senatni komisiji. Oporečniško stališče do zakona je povzel tudi levi demokrat iz Piemonta Giancarlo Tapparo. Po drugi strani moramo povedati, da je večina senatorjev Severne lige glasovalo za zakon, medtem ko je Pol svoboščin (Forza Italia in Nacionalno zavezništvo) nasprotoval zakonu.
OCENE SPREJETEGA ZAKONA
Zanimivo je tudi, kako so tisk in drugi mediji ocenili izglasovanje zaščitnega zakona. Eni so zagnali alarm, češ da gre za rušenje državne enotnosti in priznavanje privilegijev, drugi pa so preveč nekritično prikazovali ugodnosti, ki bi jih bile deležne zaščitene manjšine. Pojavilo se je tudi stališče, naj predsednik republike Ciampi ne podpiše v parlamentu sprejetega zakona. Med zagovorniki tega stališča so senator Andreotti, predsednik poslanske skupine CCD (Centro cristiano democratico) Carlo Giovanardi in nekdanja predsednika ustavnega sodišča Vincenzo Caianello in Antonio Baldassare. Večdesetlet-na pogajanja okrog zakona o zgodovinskih manjšinah v Italiji in zadnja polemična stališča o njegovi odobritvi dokazujejo, da italijanska politična družba ni še globlje dojela moralne in civilizacijske razsežnosti vprašanja zaščite manjšinskih jezikovnih skupnosti v evropskem duhu. Še vedno se oklepa preživele predstave o enotni nacionalni državi in zato nezaupljivo gleda na sodobne zahteve po upravni in teritorialni avtonomiji in priznavanju posebnih družbenih skupnosti, kot so narodne in jezikovne manjšine, čeravno so ta načela vpisovali v italijansko ustavo pred več kot petdesetimi leti.
Ob koncu si dovoljujemo še naslednje razmišljanje: če je že tako ohlapen zakon za zaščito zgodovinskih manjšin naletel na takšne težave in za-pletljaje, kaj si lahko pričakujemo v zvezi z zaključkom postopka v poslanski zbornici za odobritev globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji?
P O V E J M O NAGLA S
L
)ANEZ POVSE
ZA ADVENTNO VZDUŠJE PRISTNEJŠEGA DIALOGA
V predbožičnem času kaj lahko pomislimo, kako je z uresničitvijo božje ljubezni po svetu, kako daleč je svet dospel v povzemanju načel ljubezni in kako je s temi stvarmi med nami in znotraj nas. In prav je, da tako pomislimo, saj sicer verjetno ne gledamo tako široko, klešče časa so nas dodobra stisnile z brezštevilnimi obveznostmi in z neusmiljeno naglico. V Čečeniji v tem trenutku prav gotovo ne kraljuje božja ljubezen, nasprotno, tam je pekel. V vseh tistih območjih, kjer vladata revščina in lakota, prav tako še ni zakraljevala božja ljubezen. Kjer zatirajo drugače misleče, in tovrstnega nasilja sploh ni malo, tudi ni božje ljubezni. Marsikje torej človeštvo še ni pripravilo poti za Boga in njegov nasvet, naj ljubimo drugega kot sami sebe.
Dokaj bolje je s temi stvarmi v razvitem svetu, kamor sodimo tudi mi. Verjetno bi precenjevali svoje vrline, v kolikor bi bili prepričani, da smo že udejanjili načela božje ljubezni. Uveljavili pa smo dialog, ki je na lestvici ljubezni pomembna stopnica. Dialog pomeni, da v razvitem svetu ni vojn, da smo uveljavili načela demokracije, spoštujemo različne in drugačne od sebe, dobro se zavedamo, da moramo biti potrpežljivi tudi v primeru, če je tako zvani različni od nas malo uvideven ali celo nestrpen. Ob vsem tem kot da nismo do kraja pomirjeni, želeli bi biti srečnejši, čeprav nam ne primanjkuje ničesar od tistega, kar je
za življenje potrebno. Zaradi težkih dogodkov v svetu smo upravičeno razdvojeni, vojne in pomanjkanje v nerazvitem svetu nas potiskajo v dvome. Kot da imamo premalo moči in hrabrosti, da bi se za oddaljene nesrečne ljudi zares zavzeli, nihamo med razmišljanjem o njih in med pozabo vsega, kar ni naš prostor, v katerem živimo. Po drugi strani nismo do kraja zadovoljni s sposobnostjo dialoga, ki smo ga v razvitem svetu že dosegli. Včasih se nam zdi, da je tudi doseženi dialog premalo, saj smo pogosto drug do drugega prijazni le na videz, formalno. Naglica nam ne dovoljuje, da bi vzpostavljali pristnejše odnose, zaradi tega se čutimo odtujene, odmaknjene ali pa imamo vtis, da so odmaknjeni drugi, ki se nam ne morejo ali nočejo približati. Vsi ti občutki pa so tudi plodni, saj nas spodbujajo, da se v sebi dvignemo in oplemenitimo sposobnost dialoga: do vseh nesrečnih v nerazvitem svetu lahko vzpostavimo aktivnejši človeški odnos, saj v prihodnosti ne bomo mogli živeti zaprti le v lasten prostor. Med seboj pa lahko pričnemo presegati sedanjo stopnjo dialoga, drug z drugim lahko zaživimo v toplejšem in prisrčnejšem odnosu, bližnji smo lahko do drugega in bolj odprti. Dialog moramo torej začeti dvigati na višjo stopnjo, ki bo že zares ljubezen. Vse to je v dosegu naših rok, adventni premislek nas na to milost ljubeče opozarja.
AKTUALNO
AFERA V NEMČIJI
INTERVJU / IVO JEVNIKAR
ŠIROKA KOHLOVA PLEČA NE BODO DOVOLJ
O PRIMORSKIH PADALCIH JE TREBA
ŠE VELIKO RAZKRITI
Po italijanskem Tangentopoliju, francoskih škandalih, večnem brezpredmetnem brskanju po spolnih okusih britanskih parlamentarcev se tokrat Evropa obrača proti tisti članici, ki pooseblja padec berlinskega zidu in dobo, ki je slednjemu sledila. To je Nemčija. Pod vprašaj je postavljena integriteta osebe, ki je krojila državno notranjo in predvsem zunanjo politiko vsaj četrt stoletja, bila pa je zlasti glavni nosilec ideje o združitvi Nemčije. Helmut Kohl je torej poznal marsikatero u-mazano igrico z denarjem, pri kateri je sodelovala njegova stranka, poleg tega pa naj bi nad njegovo glavo visel še hujši meč pranja umazanega denarja. Njegova vpletenost v a-fere bo raziskana v naslednjih tednih, nedvomno pa pomeni celotna zadeva globoko samoanalizo države. Seveda Kohlova CDU ni bila edina stranka, kateri so dodatna finančna sredstva prijala, ravno tako se temni oblaki zgrinjajo nad nasprotnico SPD in ji pripisujejo take obtožbe, kot je vpletenost v prekupčevanje kokaina. Najbolj alarmistični politični analitiki so se ob novici Koh-lovedomnevne nepoštenosti spraševali, ali bo demokracija v državi sploh še verodostojna. Nedvomno je državna politika v neuravnoves-ju. Že devet mesecevžanje nemška Krščanska demokracija uspeh za uspehom, kar pa predstavlja predvsem protest proti Schroderju, čigar blesk je v zadnjih mesecih nedvomno zbledel. Danes so volilci postavljeni v mučen položaj bolj realnega ocenjevanja političnega življenja prejšnjih desetletij. Nemški tisk je skoval izraz "sistem Kohl", dobro organizirano strukturo financiranja krajevnih sekcij stranke po skritih poteh. Ravno ta "sistem Kohl" bo nedvomno stresel državo, ki doživlja danes globoko nezaupanje do politike in še zlasti do svojih politikov.
Afera je podčrtala dejstvo, ki je bilo jasno že pred nekaj leti: velike stranke potrebujejo korenit preu-stroj. Kohl ni bil le vodja stranke, saj je bil njegov sistem vladanja patriarhalen. Čeprav si je prevzel krivdo za afero, bodo posledice za stranko težke. Italijanski sistem, ki gaje poosebljala Krščanska demokracija, se je z njo sesul; resda so bili razlogi drugačni, nedvomno pa bo škandal predstavljal tanko rešeto, skozi katerega bo moralo delovanje njene nemške inačice. CDU se ne bo sesula, preustroj pa bo neizbežen.
VIDA VALENČIČ
HELSINŠKI VRH EZ
V	Helsinkih seje 12. t.m. konča-
lo	zasedanje predstavnikov držav članic EZ. Predmet razprave je bilo vprašanje razširitve zveze na druge države. Načelno je bilo sklenjeno, da se bodo prihodnje leto začela po-gajanjaz državami, ki se zavzemajo za priključitev EZ. Med temi je tudi Slovenija.Zelo pomemben je sklep, naj se pričnejo pogajanja tudi s Turčijo. Predsednik turške vlade je poudaril, da se bo zavzel za odpravo smrtne kazni, ki je še v veljavi v Turčiji in je ena glavnih zaprek na poti te države v EZ. To vprašanje je tudi zato aktualno, ker zadeva kurdskega voditelja Ocalana, ki ga je turško sodišče obsodilo na smrt.
Kaj vam pomeni podelitev Častnega znaka svobode primorskim padalcem?
Mislim, da gre za pomembno in dolžno priznanje slovenske države ljudem, ki bi si priznanje zaslužili že zaradi svojih vojaških zaslug med drugo svetovno vojno, toliko bolj pa si ga zaslužijo zaradi nasilja, krivic in omalovaževanja, ki so jih doživeli.
Kot italijanski vojni ujetniki bi bili lahko pričakali konec vojne v Afriki, vendar so se - nekateri še pred napadom na Jugoslavijo - javili za boj na zavezniški strani, da bi prispevali k osvoboditvi Primorske in k njeni združitvi z matično državo. Če izvzamemo prvo trojico padalcev, ki so jih Angleži spustili k slovenskim četnikom majorja Novaka in ki so doživeli svojo, tudi tragično zgodbo, so se vsi fantje - v skladu s čutenjem in razmerami na Primorskem - z navdušenjem pridružili partizanom in so uspešno opravljali svoje naloge radiotelegrafistov, tolmačev, saboterjev. Med njimi najdemo tudi predvojne komuniste. Nekateri so to postali med vojno. Kljub temu je Ozna vsem namenila enako usodo: likvidacijo. Nekateri so izginili že med vojno, večina nekaj mesecev po njenem koncu. Kdor se je rešil, se mora v glavnem zahvaliti sreči.
Fantje, ki jih preživeli soborci, svojci in znanci opisujejo kot velike domoljube in idealiste, so postali žrtve ideoloških predsodkov in revolucijskega nasilja. Še danes ni znano, kje so njihovi grobovi, dolgo so bila njihova imena zamolčana, iskanje njihovih sledov pa nevarno, kot je večkrat poudaril pisec dokumentarne študije o njih Jože Vidic, sicer avtor dovolj "pravoverne" knjige Po sledovih črne roke.
Vem, da so preživeli padalci in svojci umrlih in pobitih pričakovali osebna priznanja za vsakega člana skupine. Predsednik Milan Kučan se je odločil za skupinsko odlikovanje - a to se je zgodilo tudi za Maistrove borce in druge skupine -, ki bi ga hranil Goriški muzej. Simbolna razglasitev bo na posebni slovesnosti, na katero bodo povabili živeče padalce in svojce žrtev.
Po uradnih stališčih županov primorskih občin in Zveze združenj borcev, ki se je pred leti zavzela za "rehabilitacijo" padalcev, je Častni znak svobode zdaj vsekakor še državno, javno priznanje tako domoljubja teh fantov kot zla, ki so ga doživeli. Poskrbeti bi bilo treba tudi za popravo krivic. Končno pa bi bila za svojce velika tolažba, če bi zvedeli za grobove svojih dragih.
Kdaj ste se začeli zanimati za usodo teh rodoljubov?
O primorskih padalcih (sicer so bili nekateri tudi od drugod, vendar seje ta naziv že ustalil) in o prostovoljcih, ki jih je zbiral prof. Ivan Rudolf v Egiptu, sem nekaj slišal že pred leti. V zdomskem tisku sem bral o Tonetu Božnarju. Razsežnosti tragedije pa se nisem zavedal, dokler niso začeli izhajati članki prej omenjenega Jožeta Vidica, ki jih je potem preuredil za knjižno izdajo z naslovom Angleški obveščevalci -vohuni ali junaki (Mladinska knjiga, Ljubljana 1989).
Ko so v Ljubljani postali po demokratizaciji dostopni raziskovalcem tudi nekdanji arhivi politične policije in sem začel leta 1991 v njih iskati podatke za neko drugo raziskavo o vojnih dogodkih, sem naletel na nekaj dokumentov o tigrovcih in padalcih. Prosil sem za fotokopije in jih spravil. Minilo je nekaj j let, pa sem leta 1994 bral o postavitvi spomenika v Škrbini in o zahte-
vi	primorskih županov za rehabilitacijo pomorjenih padalcev. Tako sem se odločil, da kot spodbudo k nadaljnjemu preučevanju, ki se ga takrat nisem mislil sam lotiti, objavim v Mladiki odlomke iz omenjenih dokumentov. To je bilo v prvi številki Mladike v letniku 1995. In tako se je sprožilo.
Zakaj vas je pritegnilo to poglavje naše polpretekle zgodovine?
V	nekem smislu je zgodba o teh I fantih, njihovih idealih in njihovi žrtvi, žal, precej značilna za našo primorsko zgodovino. Pritegnil pa me I je zlasti človeški vidik omenjenih junaških in tragičnih prigod. Bolj kot "velika politika" nam podrobno spoznavanje posameznih usod omogoča razumevanje izbir in dogodkov v vojni in revoluciji, ki sta tragično zaznamovali naš narod., Razi-i skava je nadalje omogočila vrsto o-sebnih stikov s pričevalci, ki človeka zelo bogatijo. Marsikdo bi lahko na-pisal roman o sebi ali o svojcu, o velikem trpljenju naših ljudi. Vsakdo izmed njih ima kopico vprašanj, na katera bi rad imel odgovor, in dobiva tudi od takih objav nekaj zadoščenja po desetletjih molka.
Kako je potekalo raziskovanje? Česa ste se najprej lotili in kje vse ste dobili podatke?
Kot sem omenil, se s prvim člankom v Mladiki nisem mislil spustiti v raziskavo, za katero sem slutil, da ni preprosta in hitra stvar. Vendar se je kaj kmalu z željo po dopolnilih oglasil eden izmed preživelih padalcev, Cvetko Šuligoj iz Gorice.
Primorskim padalcem, ki so jih zahodni zavezniki med drugo svetovno vojno spustili na slovensko ozemlje, je predsednik republike Slovenije Milan Kučan podelil Častni znak svobode. Na to priznanje so tako redki preživeli padalci kot tudi svojci med vojno in po njej umrlih rodoljubov čakali dolga desetletja, saj je bil njihov spomin do pred kratkim zamolčan, ker jih je veliko izginilo v prvih mesecih po koncu vojne zaradi ideološkega nasilja takratnega režima. Vest o podelitvi Častnega znaka svobode je prišla v javnost ravno na svečanosti v spomin na padle in izginule padalce, ki je bila v torek,
9.	novembra, v Škrbini na Krasu. Udeležil se je je tudi tržaški časnikar Ivo Jevnikar, ki je pred leti začel raziskovati usodo primorskih padalcev in svoja odkritja objavljal v reviji Mladika. Vprašali smo ga za pogovor, na katerega je rad pristal.
Podjetnik Uroš Šušterič iz Ljubljane je sporočil, da je bil verjetno s kom izmed padalcev zaprt na Miklošičevi. Kolega Saša Rudolf mi je pripovedoval spomine najosipa Dolenca in pokazal nekaj dokumentov o padalcih iz očetove zapuščine. Vse sem prosil, naj zanimiva pričevanja zapišejo.
Tako seje v rubriki Mladike /z arhivov in predalov rodil niz, ki je izpolnil letnik 1995 in nato vse številke razen ene od začetka 1997 do danes. Zvrstilo seje zelo veliko gradiva, ki obsega po eni strani spomine preživelih padalcev (Cvetko Šuligoj in Stanko Simčič, Ciril Kobal, Ivo Božič, gradivo Venceslava Ferjančiča iz Argentine še pride na vrsto) in drugih pričevalcev (Saša Rudolf, U-roš Sušterič, Janez Grum, Ivo Bricelj, Franc Zorec, Jože Orel, John Earle, Tatjana Rejec, Marica Merljak idr.), po drugi pa dokumente.
Nekaj dragocenih zapisov, pisem, fotografij in listin sem dobil od svojcev pogrešanih. Na pomembne dokumente v arhivih pa meje v prvem obdobju opozori la takratna vodja Arhiva ministrstva za notranje zadeve mag. Irena Mrvic. Na druge sem pozneje postal pozoren zaradi omemb in obsežnih navedb v magistrskem delu o Ozni za Slovenijo njene naslednice v vodstvu “III. dislocirane enote" Arhiva republike Slovenije, kot se imenuje ustanova, ki zdaj hrani omenjeno gradivo, mag. Ljube Dornik Šubelj. Njena študija je medtem izšla v knjižni obliki. Pri iskanju izvirnikov, ki jih omenja, sem ob pregledovanju zelo obsežnih map z medvojnim arhivom Ozne našel še kopico drugih dokumentov, ki sem jih tudi uporabil.
K temu je treba dodati še niz 22 tričetrturnih tedenskih radijskih oddaj Z Bazovico v srcu. Pripravil sem ga na predlog in s pomočjo urednice programskega odseka Radia Trst A Marije Brecelj, ki gaje režirala. V njem so nastopili vsi preživeli pa-
IVAN ŽERJAL
dalci, drugi pričevalci, svojci nekaterih pogrešancev, prebirali smo dokumente in drugo gradivo.
Kako so se odzvali preživeli padalci oz. svojci tistih, ki so padli ali izginili? Kako pa se je odzvala
širša zamejska in primorska javnost? Ste morda naleteli na težave? Padalci in svojci, zlasti tisti, ki si že več let prizadevajo za javno priznanje tako vloge, ki so jo odigrali padalci, kot krivic, ki sojih doživeli, so se odzvali zelo pozitivno, celo s hvaležnostjo, da se kdo zanima zanje, čeprav je to v resnici naša dolžnost. Ni jih bilo težko pridobiti za sodelovanje s pričevanji in fotograf-| skim ali dokumentarnim gradivom. Lahko bi rekel, da je med nami nastala posebna vez.
Redki pričevalci so bili nezaupljivi, nekateri so še danes globoko ustrahovani. Žal mi je, da sem marsikoga pri skupnem obujanju spominov spravil v jok, vendar pri ogromni večini prevladuje želja po uveljavitvi pravice in resnice. Podobno kot pri tistih Slovencih, ki jim je povojni holokavst zagrnil usodo kakega bližnjega, tako se tudi pri svojcih pogrešanih padalcev čuti posebno trpka bolest, ko ne veš, kje, kdaj in kako je izginil brez sledu mož, brat, oče, stric, prijatelj.
Na dan so prišlr tudi nekateri doslej neznani tragični podatki, na primer o smrti Milana Dolenca z Opčin novembra 1944 v Trnovskem gozdu med zasliševanjem o bratu Josipu, predvojnem komunistu, konfinirancu in nato padalcu, ki je po vojni izginil. Doslej je veljalo, da je Milan padel v boju. Ravno oba brata Dolenca bi gotovo zaslužila spominsko obeležje na Opčinah. Iz Trsta pa je bila še tretja žrtev, Marjan Fegec.
Sicer pa je bilo v naši dokaj neodzivni zamejski javnosti razmeroma dosti odmevov. Med trajnejšimi moram omeniti lik Milana Boštjan-! čiča iz Harij, ki ga je pisatelj Alojz Rebula iz dokumentov in pričevanj v Mladiki "presadil" kot Milana Železnika v roman Cesta s cipreso in zvezdo (zal. Mladika, Trst 1998). Sicer pa je o padalcih pisal tudi Saša Rudolf v svoji knjigi Xolotl (Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1996), nekaj novih objav pa lahko še pri-| čakujemo.
Iz vaših prispevkov v Mladiki izstopa lik prof. Ivana Rudolfa, ki je med vojno opravil titansko delo, daje zbral primorske rojake, ki so bili kot italijanski vojni ujetniki
v	britanskih taboriščih, da so se vključili v boj za osvoboditev Primorske. Ste se morda dokopali do kakih novih podatkov o prof. Rudolfu, čigar 100-letnico rojstva smo praznovali lani?
Pravzaprav nisem našel veliko dodatnih podatkov - precej jih je v sinovi knjigiXolotl ker sem se posvetil zlasti usodam fantov, ki so se s padali ali pa na ladji (kljub opravljenim padalskim tečajem) podali na zasedeno ozemlje. Predvsem zanje so podatki v slovenskih arhivih.
———— STRAN 7
3
ČETRTEK
16. DECEMBRA
1999
R
4
ČETRTEK 16. DECEMBRA 1999
KRISTJANI IN DRUŽBA
SVETI OCE PROTI SMRTNI KAZNI
SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA V LITURGIČNEM LETU B
VILJEM ŽERJAL
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
4. ADVENTNA NEDELJA
1. 2 Sam 7, 1-5, 8b-12, 14a, 16: "Jaz sem to vzel s pašnika... Naredil ti bom... Določil bom... Naklonil...”
Ps 89: "Za vse rodove bom s svojimi usti oznanjal tvojo zvestobo".
2. Rim 16, 25-27: "Bogu, ki je edini moder..."
Aleluja. Glej, Gospodova služabnica sem... Aleluja.
3. Lk 1,26-38: "Veseli se!... Ne boj se, Marija... njegovemu kraljestm ne bo konca... Sveti Duh... moč Najvišjega te bo obsenčila..."
Spreobrnjenje, sprava, molitev, čuječnost, post in vse spokorne vaje uvajajo človeka v skrivnost Božjega kraljestva, ki pomeni veselje in mir z vsemi dobrinami. To želimo podoživljati v adventnem pričakovanju. Zaradi tega so bile priljubljene adventne, Marijine maše, zornice. Se danes jih tako imenujemo, dasi bi jim morali reči prej večerne maše, saj jih po večini obhajamo zvečer. V tem bogoslužju nam Cerkev materinsko pričara zvesto Božjo ljubezen in modrost, utelešeno v Mariji, v njenem odprtem, zato ponižnem odnosu do Boga. Saj Marija ne govori o sebi, kakor kralj David, ki bi bil rad zidal gradove v oblake z veličastnim templjem, mogočnim potomstvom in prav takim kraljestvom. Bog sam ga strežne; gotovo se tudi David sam spomni svojih grehov prešuštva in umora nedolžnega ter pobojev sovražnikov (gl. Ps 51). Izrecno mu Bog po preroku Natanu pove, da je pobuda za večno kraljestvo njegova. On, Bog, bo povišal sina Salomona, toda v ozadju se javlja potomec Jezus: "Prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke". Saj se je Judovo kraljestvo kaj žalostno končalo s popolnim razdejanjem Jeruzalema in templja 1.586 pr. Kr. ter dokončno 1.70 po Kr. po Titu. Apostol Pavel piše dragemu Timoteju: "Spominjaj se Jezusa Kristusa, ki je bil obujen od mrtvih, Davidovega potomca... Če se mi izneverimo, on ostane zvest, kajti sebe ne more zatajiti". Prej je Pavel pisal o Jezusu: "On je bil razodet v mesu" (1 Tim 3,16); in: "Človek Kristus Jezus" (1 Tim, 2, 5). Meso pa pomeni v Sv. pismu krhkega, grešnega, umrljivega človeka... Prav tak je hotel postati naš Bog, da bi izkusil bedno življenje padlega človeka. Kot človek je namreč izšel iz rodovine, ki šteje veliko zelo grešnih prednikov. In prav zaradi tega se čudimo Jezusovi zvestobi, ki jo je celo s prisego potrdil.
Toda našel je judovsko dekle, da jo je izvolil pred vsemi veki, da postane novi človek po njegovi zamisli in celo njegova mati. Ker se je sam čudil njeni ponižnosti in nežnosti, združeni s pogumom, da spremeni ves svoj načrt zakonskega in družinskega življenja z možem Jožefom; da zaupa in se prepusti skrivnostni obljubi božjega kraljestva.
Po Marijinem zgledu vse do danes nešteto žensk in moških spreminja zavoženo zgodovino ljudi s služenjem najbolj prizadetim sestram in bratom prav zato, ker so verjeli in upali proti upanju v besedo o božjem kraljestvu, ki deluje že zdaj po ljubezni. Proti upanju, ker nebeško kraljestvo trpi silo. Skrivnost zla je namreč vedno na delu. A še več je tudi danes, kljub nasprotnemu videzu, ljudi, ki držijo dano besedo v zakonu in družini, na delovnem mestu, v družbi. Ne samo Marijine družbe, ki so tudi nas oblikovale, marveč celo družine, misleci in teologi, ljudje vseh stanov in časov so videli v Mariji novo Evo, mater vseh živih. Na Vzhodu, npr. v Rusiji, so znana tri imena, ki so povezana z otroškim in obenem globoko teološko podprtim češčenjem Božje Matere: Solovjev (16.1.1835 - 31.7.1900), Florenskij (1882-1937 izginil v sibirskih taboriščih), Bul-gakov (16. ali 28.6.1871-1944 v Parizu). Navajam Floren-skega: "Tu vidimo čudovito ikono Božje modrosti, ikono njegove najčistejše Matere" (248). "Ta ikona nam kaže nedopovedljivo čistost devištva najsvetejše Božje Matere; nad njo kraljuje Kristus, Božja Beseda, ki je ljubil to modrost in se je hotel po mesu iz nje roditi" (249). "Kdo je to veliko bitje, kraljevsko in žensko, ki ni ne Bog ne večni Božji Sin ne angel ne svetnica?" (253). "Marija je ta učlovečena modrost" (228 nss) (po T. Schipflinger "Sophia-Maria" 1988, s. 9).
Radio Vatikan je pred kratkim med drugim poročal, kako je umirajoči Hruščev stiskal v rokah ikono Bogorodice.
Lahko tudi mi utrjujemo vero in upanje v kraljestvo, ki prihaja, z vzkliki, tudi s petjem litanij Matere Božje z odpevi, s poudarkom na vzkliku "Sedež modrosti", prosi za nas in za ves svet.
USTAVITE RABLJE VSEGA SVETA!
V nedeljo, 12. t. m, je bila v Koloseju v Rimu velika mednarodna prireditev proti smrtni kazni povsod po svetu. Prireditelji so bili organizacija za 3oj proti smrtni kazni, ki nosi zgovorno ime Nihče naj se ne dotika Kajna, Amnesty International, italijansko Ministrstvo za kulturno dediščino, Skupnost sv. Egidija in seveda rimska občinska uprava, ki je dala organizaciji na voljo znameniti Kolosej.
V znamenje veselja so v Koloseju, kjer je v rimskem času našlo mučeniško smrt veliko kristjanov, prižgali 345 svetlobnih žarometov, in to zato, ker je Albanija v petek
iz svoje ustave črtala smrtno kazen. Do leta 2000 pa se bodo v Koloseju prižgale za dva dni luči vsakič, ko bodo organizatorji izvedeli, da je katerakoli država na svetu usmrtila človeka.
Sveti oče je v nedeljo pri angelskem češčenju, kot je v njegovi navadi, spregovoril zbranim vernikom pod svojim balkonom in se navezal na popoldansko prireditev v Koloseju proti smrtni kazni: "V Koloseju bo danes prireditev, ki se vključuje v svetovno kampanjo proti smrtni kazni in za moratorij vseh smrtnih obsodb. Prav veliko jubilejno leto 2000 je izjemna pri-
ložnost, da se v svetu uveljavijo vedno bolj zrele oblike spoštovanja življenja in dostojanstva vsakega posameznika. Prav zato pozivam vse odgovorne, da bi že enkrat na svetu prišlo do mednarodnega dogovora, s katerim bi odpravili smrtno kazen, kajti (in tu je papež Janez Pavel II. citiral katoliški katekizem) danes pravzaprav na svetu ni več obsojenih, za katere bi veljala »neizogibna nuja usmrtitve«; pravzaprav takih primerov niti ni."
Kot je znano, je sveti oče Janez Pavel II. od vedno odločno proti smrtni kazni, saj se predobro zaveda, da človek
nima nikakršne pravice, da streže sočloveku po življenju, pa čeprav je le-ta zagrešil še tako hude zločine. Papež vedno ponavlja, da človeka lahko sodi le Bog, "ki je pravičen sodnik". Prav zato je bilo pred leti tudi veliko polemik okrog nove izdaje katekizma, v katerem je smrtna kazen sicer obsojena, a v njem stoji zapisano, da se po smrtni kazni lahko seže le v izjemnih primerih. V nedeljo smo bili torej ponovno priče odločni obsodbi smrtne kazni in zahte-
vi	po moratoriju in po dokončni odpravi smrtne kazni povsod po svetu.
------------JUP
JANEZ PAVEL II: "HIMNA BOŽJEMU SINU"
PAPEŽ SVEČANO ODPRL RESTAVRIRANO SIKSTINSKO KAPELO
v
v:
g
"Sikstinska kapela je zrel sad svetopisemske duhovnosti," je dejal sveti oče Janez Pavel II., ko je slovesno odprl restavrirano Sikstinsko kape-
lo.	V soboto zjutraj, 11. decembra, je sveti očev spremstvu mnogih kardinalov in drugih visokih cerkvenih predstavnikov molil v Sikstin-ski kapeli, ki sojo restavratorji dokončno zapustili. Restavratorska dela v morda najbolj slavni kapeli na svetu so bila dolgotrajna, tako da se je že govorilo: 'Kako je mogoče, da je slavni Michelangelo poslikal Sikstinsko kapelo v štirih letih, restavrirali pa sojo več kot deset let?" Jasno pa je, da ta trditev v celoti ne drži, saj je poleg Michelangela v Sik-stinski kapeli svoja imenitna dela naslikala cela vrsta izjemnih, vrhunskih umetnikov, ki so nam v kapeli pustili biser umetnosti in prostor neizmerne duhovnosti.
Kot je znano, so Sikstinsko kapelo pričeli restavrirati že leta 1979; najprej so očistili Michelangelove freske in freske drugih slavnih slikarjev, ki prikazujejo Mojzesovo in Kristusovo življenje, tako da danes kapela spet žari v prvot-
nih, svežih in jasnih barvah, ki sojih stoletja in predvsem pa nekdanje sveče, ki so jih uporabljali v kapeli za razsvetljavo, popolnoma zasenčili, pomazali.
Sveti oče se je v soboto oprl prav na simbolično povezavo med Mojzesom in Jezusom, ko je v nagovoru dejal, da je to pot, ki "je nekevr-ste»lectio divina«, v kateri lahko razberemo enotnost Svetega pisma, saj povezuje Novo in Staro zavezo, če jo gledamo v zgodovinsko-odre-šenjski luči od Eksodusa pa vse do polnosti Kristusovega razodetja." Sveti oče je dejal, da je Sikstinska kapela "himna Božjemu Sinu", kajti "vse pelje k Njemu. V Njem vse najde polnost."
Seveda se je sveti oče zavedal, da ne govori samo o Michelangelovih poslikavah, ki so morda res najbolj poznane, ampak tudi o freskah, ki so jih napravili Pinturic-chio, Ghirlandaio, Perugino, Botticelli, Rosselli in Signorel-li, vsi izjemni slikarji, ki so zna-
li	v svojih slikah ujeti tako človeškost kot tudi Božjo naravo človeka in Jezusa Kristusa, Troedinega Boga. Tako Mojzes
kot Kristus sta namreč v Sik-stinski kapeli upodobljena-obdana z ljudmi, za katere je sveti oče dejal, da so "Božje ljudstvo na poti". Sveti oče je tudi poudaril, da na poslikave v Sikstinski kapeli, kjer vedno izbirajo-volijo tudi novega papeža, ne smemo gleda-| ti samo z estetskega vidika, pa čeprav gre za vrhunske u-metnine, ampak so poslikave-freske v kapeli lahko tudi dobro izhodišče za globlji premislek, ki nam lahko pomaga, da se notranje obogatimo.
Sveti oče se je z veliko "ganjenostjo", kot je sam dejal, spomnil, da se v Sikstinski kapeli izvoli Petrov naslednik in so kardinali torej prav tam iz svojega zbora izvolili za papeža tudi njega. Dejal je tudi, da je v Sikstinski kapeli iz ust svojega rektorja Maximi-liena de Fiirstenberga slišal besede: "Magister adestetvo-cat te" (Učitelj prihaja in te kliče). To so bile besede, ki so takratnemu kardinalu Karlu Wojtyli naznanile, da bo Cerkev popeljal kot Petrov naslednik v tretje tisočletje. Ravno to, kar sedaj s trudom in veliko vero tudi počenja. ------------JUP
OB 51. OBLETNICI DEKLARACIJE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH
PRVENSTVENA SKRB ZA OBRAMBO NAJŠIBKEJŠIH
Splošna deklaracija o človekovih pravicah je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov v Nevv Yorku 10. decembra 1948. Od takrat je preteklo 51 let, a še danes na področju spoštovanja človekovih pravic ni tako, kot bi moralo biti. Preveč je namreč še držav na svetu, kjer se kršijo osnovne človekove pravice in od uresničitve gesla "vse pravice za vse", ki naj bi bilo osnovno vodilo za demokratično urejene države, smo še zelo zelo daleč.
Sv. oče, ki je s svojo vsakodnevno prisotnostjo v svetovnih javnih občilih izjemen zagovornik človekovih pravic, se v svojih nastopih večkrat sklicuje na deklaracijo, ko se zave, da so kršene osnovne pravice. Zaveda se namreč, da je bilo v 51 letih podpisano in ratificirano neizmerno število sporazumov, deklaracij, izjav in dogovorov. Po podatkih, ki jih je objavil Glasnik Unesco, eno od glasil OZN, "se življenjske razmere za večino svetovnega prebivalstva slabšajo, Združeni narodi pa si že od začetka 50. let prizadevajo krepiti državno zakonodajo glede gospodarskih in družbenih pravic." Pri OZN poudarjajo, da je večina držav ratificirala veliko dokumentov, ki se tičejo človekovih pravic, in bi jih zato morala spoštovati, kar pa še zdaleč ne pomeni, da jih omenjene države tudi spoštujejo, "še zlasti zaradi tega, ker morda uveljavljajo svojo pravico do nasprotovanja nekaterim členom, medtem ko na druge pristajajo." Malo držav je pristalo na konvencije v celoti ter njihove zahteve vključilo v zakonodajo. Druge sojih podpisale s figo v žepu in izkoriščajo vse mednarodne možnosti, ki so jim na razpolago, da bi jih doma izničile in jim odvzele vsakršen pomen."
JUBILEJ SLOVENSKE MARIJINE DRUŽBE V TRSTU
STO LET OBSTOJA IN DELOVANJA
IVAN ŽERJAL
Slovenska Marijina družba Marije milostljive v tržaškem mestnem središču praznuje v letu, ki se izteka, stoletnico obstoja in delovanja. Visoki jubilej so proslavili na praznik Brezmadežne, v sredo, 8. t.m., v Marijinem domu v ul.
RisortavTrstu, in sicers slovesnim blagoslovom v kapeli, nato pa s proslavo v dvorani.
Marijina družba Marije milostljive za žene in dekleta je nastala 22. julija 1899. Ustanovil jo je tedanji tržaški škof Andrej Sterk na prošnjo takratnega kaplana pri Novem sv. Antonu, Antona Štember-gerja, ki je bil tudi prvi voditelj družbe. Za sedež je bila določena kapelica v šoli sv.
Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Tam je bil tudi pripravljalni shod, na katerem so izvolili začasno vodstvo, v katerem so bile, poleg voditelja Štembergerja, še prednica A-na Hvala, njena pomočnica Ema Pirnat in drugih osem odbornic. Svoje pobožnosti so družbenice imele v armenski cerkvi oo. mehitaristov v ul.
Giustinelli, in to do leta 1937, ko so zastavo družbe in Marijin kip preselili v Marijin dom v ul. Risorta, kjer je družba imela svoj sedež od leta 1912. Marijina družba je naglo rasla in se širila, tako da je štela preko tisoč članic. Po
njenem zgledu so na Tržaškem nastale še druge slovenske Marijine družbe. Antonu Štembergerju so načelu družbe v poznejših desetletjih sledili Franc Kosec, Franc Guštin, Ivan Omersa, Jože Prešeren in Marij Gerdol, ki jo vodi še danes. Glavna skrb je veljala seveda verski oz. duhovni rasti slovenskih žena in deklet, ki so prihajale v Trst. S tem pa je povezan tudi narodnoobrambni značaj družbe, zlasti v letih fašističnega zatiranja, ko je bil Marijin dom v ul. Risorta eden redkih krajev v tržaškem mestnem središču, kjer je človek lahko govoril in molil v slovenščini. Zaradi tega je Marijina družba, tako pred prvo svetovno vojno kot i predvsem v času fašizma, doživljala hude pritiske. Dru-
žba je svojčas imela tudi velik socialni in kulturni pomen, saj so njeni številni odseki skrbeli tudi za pomoč bolnim in brezposelnim dekletom, za abstinenco pred alkoholom, za uprizarjanje dramskih predstav in za petje.
Vse to je bilo poudarjeno na sredini proslavi v Marijinem domu. Slovesen blagoslov je vodil vodja Slovenskega pastoralnega središča in sedanji voditelj Marijine družbe (oz. Skupnosti krščanskega življenja, kot se imenuje od 2. Vatikanskega konci la dalje) Marij Gerdol. V svojem nagovoru na proslavi v dvorani Marijinega doma je g. Gerdol pohvalil delo družbe pri apostolatu za slovensko Cerkev na Tržaškem tudi v današnjem času, ko je pred kratkim
npr. bistveno pomagala pri pripravi in izvedbi ljudskega misijona za slovenske vernike v tržaškem mestu. Sedanja prednica Norma Jež pa je poudarila še vedno aktualno zvestobo idealom Marijine družbe ter požrtvovalnost družbenic, ki so vedno delale v skromnosti in tišini. Čeprav v skrčenem obsegu, je delo družbe pomembno še danes, kar je bilo navsezadnje potrjeno tudi v pozdravih številnih uglednih gostov.
Blagoslov in proslavo v Marijinem domu v ul. Risorta je obogatilo tudi petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski in klavirski spremljavi Tomaža Simčiča najprej sodeloval pri obredu v kapeli, nato pajevdvorani imel krajši koncert Marijinih in Slomškovih pesmi (spored je povezovala Matejka Peterlin).
Povedati je treba, daje bila slovesnost v Marijinem domu prisrčna in se je je udeležilo veliko število ljudi. To je nedvomno dokaz, da je Marijina družba v stoletju svojega življenja opravila veliko poslanstvo, ki je aktualno še danes, čeprav takratne oblike delovanja v današnjem času niso več priporočljive. Treba je, kot je bilo povedano na proslavi, pomisliti na nove oblike apostolata. K temu je treba dodati, da se potreba po tem čuti ravno v današnjem času, ko moderna družba doživlja globoko krizo vrednot, iz dneva v dan pa se slabša tudi socialni položaj.
REVIJA COMMUNIO NAMENJENA SVETEMU LETU 2000
NADŠKOF FRANC RODE O SLOVENSKI VERNOSTI
Nova številka mednarodne katoliške revije Commu-nio je namenjena svetemu letu 2000. Obletnico obravnava tudi večina prispevkov. Uvodoma je objavljen intervju, ki ga je z ljubljanskim nadškofom dr. Francem Rodetom pripravil prof. Alojz Rebula. Visoki cerkveni dostojanstvenik razmišlja v njem in ocenjuje mnoga vprašanja Cerkve in vere, pa tudi sedanje stanje v slovenski državi in družbi.
Na vprašanje o morebitnih svojskih potezah, ki označujejo na primer slovensko ljudsko vernost in slovenski duhovniški lik, je dr. Rode odgovoril naslednje: "Nedvoumno ima slovenski katolicizem svojske poteze, ki jih opažajo ludi tujci, ki nas poznajo. Pred meseci sem se srečal z novim innsbruškim škofom Koth-' gasserjem, ki je doma iz Lipnice na Štajerskem, 30 kilometrov od slovenske meje, in je bil torej pogosto v stiku s slovenskimi verniki. Navdušeno mi je pripovedoval o slovenski vernosti, ki da je zelo globoka, prisrčna, neposredna, intimna in se izraža pred-
vsem v osupljivo lepih cerkvenih pesmih, kot jih nima noben narod. Po njegovem je slovenski narod prav religiozno nadarjen, mističen narod. Nekaj podobnega mi je pripovedoval neki italijanski frančiškan, ki že dolgo deluje v Sveti deželi in pozna številne skupine romarjev iz vseh koncev sveta. Slovenski romarji ga vedno presenečajo zaradi globoke, resne pobožnosti, zaradi olikanega in discipliniranega vedenja in zaradi prelepih pesmi, ki kar vrejo iz njihovih src in so izraz njihove močne vere.
Tako nas vidijo tujci. Sam se precej strinjam s temi pogledi. Slovenska vernost - nasprotno od tega, kar nam hočejo dopovedati naši anti klerikalni liberalci - je globoka, pristna, v neki naravni skladnosti z našim najpristnejšim zgodovinskim spominom, ki dojema Cerkev kot najbolj svojo, kot najbolj slovensko, v srečnem sozvočju tudi z našo milo pokrajino, ki nosi neizbrisen pečat katolištva. Zato se mi zdi vse tisto miselno nategovanje s protestantizmom kot izrazom pristnej-
šega slovenstva, ali celo z neko samopašno skepso, da ne govorim o liberalističnem, postmodernem nihilizmu, tuje mehanično, plod abstrakcije brez temeljev.
In kaj reči o slovenskem duhovniku? Tu govorim o duhovniku ljubljanske nadškofije, ki sem ga spoznal pobliže v teh dveh letih in o nekaterih prijateljih iz redovniških vrst. V čem se ta duhovnik razlikuje od svojih romanskih sobratov? Kakšne kreposti ga oblikujejo in kakšne omejenosti je zaznati pri njem? Naj povem, da je lik katoliškega duhovnika, kot seje uveljavil v naši zahodni latinski Cerkvi, v bistvu zelo podoben. Če je tu kakšna slovenska posebnost, bi to videl najprej v izjemni delavnosti slovenskega duhovnika. Naši duhovniki so pogosto garači, kot jih težko najdeš v takem številu v drugih državah. Med njimi vidim tudi veliko praktičnih, gospodarsko sposobnih ljudi. To so veliki realisti, blizu stvarnosti, z obširnim znanjem za reševanje konkretnih problemov, močno pritrjeni na zemljo, preudarni in izku-
šeni. Verjetno imajo te lastnosti iz svojega kmečkega izvora, posrednega ali neposrednega. Njihova vera in pobožnost sta tudi zelo blizu korenin, iz katerih izhajajo. Naj povem, da se Bogu vsak dan zahvaljujem za tako zgledne duhovnike. Mnogi med njimi so pravi svetniki."
V novi številki mednarodne katoliške revije Commu-nio, ki jo izdaja Svet te revije pri Slovenski škofovski konferenci, so objavljeni še drugi pomembni prispevki. Sestavek z naslovom Veselo pričujemo za "evangelij upanja" v Evropi obravnava drugo posebno zborovanje škofovske sinode za Evropo, ki je bilo v Rimu od 1. do 23. oktobra; o svetem letu 2000 pa so objavili svoja razmišljanja škof Jožef Smej, Marko Kremžar, Edi Gobec, Andrej Misson in Hans von Balthasar. Anton Štrukelj piše o molitvi, "ki je polet srca, to je preprost pogled, naravnan k nebesom, molitev je klic hvaležnosti in ljubezni sredi preizkušnje in sredi veselja." Anton Štrukelj je objavil tudi oceno knjige z naslovom Zlati očenaš, ki jo je napisala dr. Zmaga Kumer. Avtorica je objavila sto primerov zlatega očenaša na Slovenskem, izbrana besedila pa so večinoma vzeta iz doslej neobjavljenega izročila.
M.
SVETNIK TEDNA
21. DECEMBER
SILVESTER CUK . pEJER KAN|Z,J,
CERKVENI UČITELJ
Široko razgledani in v Bogu trdno zasidrani jezuitski redovnik Peter Kanizij, čigar god slavi danes katoliška Cerkev, je bil duša prenovitvenega dela na Nemškem v drugi polovici 16. stoletja. Bil je svetovalec katoliških knezov, pomočnik škofov, ustanovitelj vzgojnih zavodov in semenišč, neutrudljiv pridigar in pisatelj. Naslov cerkvenega učitelja, ki mu ga je Cerkev priznala leta 1925, ko je bil razglašen za svetnika, si je Peter Kanizij zaslužil predvsem s svojimi katekizmi, knjigami oz. knjižicami, v katerih je na vsem umljiv način povzet katoliški verski nauk, navadno v obliki vprašanj in odgovorov. Njegov mali in srednji katekizem sta bila večkrat posloven jem; mali po zaslugi jezuita Janeza Candeka žel. 1615.
Ta izredni apostol je bil doma na Nizozemskem, kjer se je rodil 8. maja 1521 v mestu Nimvegen. Kot študent filozofije v Kolnu je svoj priimek Kanijs polatinil v Canisius. Leta 1543 ga je Peter Faber sprejel v novoustanovljeno Družbo Jezusovo. Študiral je na raznih evropskih univerzah, dokler ga ni Ignacij Lojolski leta 1547 poklical v Rim, kjer je pod njegovim vod- j, mr- , stvom opravil	*
duhovne vaje, po njih pa mu je Ignacij za področje njegovega apostolskega delovanja določil Nemčijo. V tisti uri se je Peter Kanizij zavedel, da je to njegova življenjska naloga.
Opravil jo je tako odlično, da ga je papež Leon XIII. imenoval "drugega a-postola Nemčije za svetim Bonifacijem". Slovel je predvsem kot izreden pridigar, ki je privlačil velikanske množice. Dejansko je pridigal za vse stanove. Pridigal je v domala vseh večjih mestih tedanje zahodne in srednje Evrope. Leta in leta je imel tedensko več pridig, ki so včasih trajale več ur. Ohranilo se je več kot 12.000 velikih pol njegovih zapisanih pridig. Govoril je živo, nazorno, prepričevalno, da so ga radi poslušali preprosti ljudje in izobraženci. Ogromno je pridigal, vzel pa si je tudi čas za poučevanje krščanskega nauka, veliko je tudi spovedoval.
Na poti v Nemčijo je na univerzi v Bologni dosegel doktorski naslov in bil nato profesor bogoslovja v Ingolstadtu. Od tam je šel po naročilu papeža Julija III. na Dunaj za profesorja in stolnega pridigarja, zatem je dve leti deloval v Pragi. Po letu 1556 je bil 13 let provincial gornjenemške jezuitske province in kot tak je veliko potoval. Ko se je leta 1569 te službe rešil, se je nekaj let posvetil le pridiganju v Innsbrucku in nato na bavarskem dvom. Od leta 15SO dalje je živel v Freiburgu v Švici, kjer je ustanovil kolegij, pridigal in neutrudno pisal. Dopisoval se je z dvema velikima reformatorjema tedanje dobe: z milanskim nadškofom sv. Karlom Boromejskim in z ženevskim škofom sv. Frančiškom Šaleškim. Zadnja leta so mu opešale moči. Težave bolezni je prenašal s svetniško vdanostjo. Umrl je 21. decembra 1597. Papež Pij IX. ga je leta 1864 prištel med blažene, papež Pij XI. pa leta 1925 med svetnike, obenem pa ga je tudi razglasil za cerkvenega učitelja.
TUDI NA PRIMORSKEM PRIPRAVE NA SVETO LETO
Proslavljanje svetega leta 2000 bo dalo svojskost in posebne značilnosti tudi krajem na Goriškem oz. Primorskem. Večja romanja v Rim, Jeruzalem, Betlehem in druga prizorišča dogodkov ob rojstvu Jezusa pred dva tisoč leti bodo iz Kopra, Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Vipave in od drugod. Stolnica v Kopru, bazilika in Marijino romarsko središče na Sveti gori, romarska cerkev Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi in cerkev Srca Jezusovega v Drežnici pa pripravljajo večja romanja vernikov v počastitev svetega leta. Jeseni naslednjega leta, torej v svetem letu 2000, bo v Kopru tudi dvodnevna mednarodna konferenca ob 1400-letnici ustanovitve koprske škofije in prve omembe Slovencev v Istri. (M.)
5
ČETRTEK
16. DECEMBRA
1999
R
6
ČETRTEK 16. DECEMBRA 1999
POSVET V TRSTU
ČEZMEJNA TELEVIZIJA KOT IZRAZ PISANE STVARNOSTI
Prejšnji petek, 10. t.m., je na Pomorski postaji vTrstu potekal posvet o čezmejni televiziji z naslovom Čezmejna televizija, sanje, ki postajajo resničnost. Priredil ga je deželni odbor za nadzor nad radiotelevizijskimi službami (CORERAT) Furlanije-Julijske krajine. Na njem so spregovorili Ste-fano Balassone, član upravnega sveta italijanske radiotelevizije RAI, Giuseppe Gnagnarella, odgovorni RAI-a za krajevne uprave, Roberto Collini, direktor deželnega sedeža RAI-a za F-Jk, Beno Hwala, koordinacijski svetovalec RTV Slovenija, in Antonio Roc-co, odgovorni za italijanske programe pri RTV Koper. Vodil je predsednik CORERAT-a za F-Jk Daniele Dame-le. Na posvetu je bila potrjena potreba po resničnem čezmejnem televizijskem kanalu, ki bi oddajal v jezikih narodov, ki živijo na področju Srednje Evrope, in bi bil odraz pisane stvarnosti tega področja. Trenutno smo še v poskusni fazi, z novim letom pa bi moralo priti do konkretnejšega delovanja z izvirno produkcijo. Velik poudarek je bil dan informativnim programom take televizije, ki bi morali biti pozorni na velike svetovne dogodke, a hkrati tudi na krajevne stvarnosti. Čezmejna televizija pa bi morala obogatiti že obstoječe programe za narodne manjšine, ne pa jih zamenjati. Vsekakor mora to biti celodnevni in kakovostni televizijski program, ki ga bo mogoče oddajati ne le preko tradicionalnih oddajnikov, ampak tudi preko kabla in satelita. Tako televizijo bi morale podpirati tudi evropske institucije. V tem smislu obstajajo npr. težave pri italijanskem radiotelevizijskem sistemu, kije po besedah nekaterih govornikov zastarel in brez strategije. Poudarili pa so tudi, da je treba vidljivost slovenskih programov tretje mreže RAI-a razširiti na vse območje, kjer manjšina živi, pa še na celotno območje dežele F-Jk. Isto velja za oddaje TV Koper.
"     IŽ
S 3. STRANI
O PRIMORSKIH PADALCIH JE TREBA ŠE VELIKO RAZKRITI
•••••••••••••••••••••••••c«
V	resnici sta bili dve skupini padalcev, ki sta ju ločeno vežbali dve različni britanski službi na Bližnjem Vzhodu: SOE in ISLD. S slednjo je sodeloval Rudolf. Preživela padalca iz te skupine, Kobal in Ferjančič, pa tudi drugi pričevalci govorijo o prof. Rudolfu z velikim spoštovanjem. Njegovo zapuščino pregleduje mlajši tržaški zgodovinar Gorazd Bajc, ki je tudi podrobno pregledal list Bazovica, ki ga je izdajal v Kairu, podatke o padalcih pa iskal še v državnem arhivu v Londonu. Od njega si lahko obetamo zanimive nove podatke o samem rojstvu in namenu zamisli o slovenskih padalcih. Obetamo pa si jih lahko tudi od angleškega časnikarja in bivšega častnika SOE Johna Earla, torej pobudnika proslave v Škrbini. Ob objavah v Mladiki ga je zgodba primorskih fantov tako "zagrabila", da jo je začel še sam preučevati, zlasti v stiku s preživelimi in v londonskem arhivu. O njej je predaval v italijanščini, o angleških misijah na Primorskem in o slovenskih fantih, ki so jim pripravljali pot oz. so se z njimi spuščali s padali na primorska tla, pa sestavlja daljšo študijo v angleščini.
PREDSTAVITEV NA VIDEMSKI UNIVERZI	V ZBIRKI GMD / SLAVKO TUTA: CENA ZA SVOBODO
ITALIJANSKO-NADIŠKI BOGATA SNOV ZA SLOVAR	RAZMIŠLJANJE
Na Oddelku za jezike in kulturo srednje in vzhodno-evropskih držav so v petek, 26. novembra, kot gostje stolic za slovenski in poljski jezik in književnosti pri Fakulteti za tuje jezike in književnosti videmske univerze filolog in polonist prof. Anton Maria Raffo in diplomantki na univerzi v Firencah Simona Rigoni in Stefania Salvino kot avtorji govorili o italijan-sko-nadiškem slovarju, kije pred kratkim izšel. Za delo je dal pobudo in ga izdal Comitato "Pro Clastra", San Leonardo (UD), njegovih predstavnikov pa ni bilo na predstavitvi. Pisca uvoda in avtorici slovarskega dela je slušatelje in zelo številne goste ne samo z videmske, marveč tudi s padovan-ske univerze in univerze v Benetkah ter zastopnike beneških Slovencev pozdravil predstojnik Oddelka prof. Remo Faccani.
Prof. Nikolaj Mikhailov, predstojnik katedre za slovenski jezik in književnost, pa je spregovoril o knjigi (184 strani), ki je prvo delo te vrste o nadi-škem narečju, predvsem pa seje pomudil pri uvodu in tistih odlomkih, ko prof. Raffo na osnovi zbranega gradiva brez vsakega ovinkarjenja zatrjuje, da sodijo beneško-nadiški govori v slovensko dialektično bazo, in s tem ovrgel vse tiste, ki so doslej to narečje iz takšnih ali drugačnih razlogov uvrščali v slovenščini zelo oddaljene ali celo tuje narečne skupine. Nekaj pripomb pa je med drugim i-mel le zaradi transkripcije narečno zapisanih besed in naglaševanja; ta bi bila lahko drugačna, popolnejša, predvsem pa manjka prevod narečno zapisanih besedi v slovenski knjižni jezik; tonemski naglas pa je po mnenju prof. Merkuja, ki je med drugim opozoril na marsikatero značilnost slovenskih beneških govorov, prav posebej značilen za nadiške govore.
So se za vašo raziskavo zanimali tudi slovenski zgodovinarji?
O padalcih sta že pred dolgimi leti, vendar brez omenjanja njihovega tragičnega konca, pisala zgodovinarja Pavel Dobrila (1973) in France Škerl (1978), kasneje Dušan Biber in zdaj Ljuba Dornik Subelj. Vem, da nekateri zgodovinarji redno prebirajo članke v Mladiki. Vendar je treba tu upoštevati dva vidika. Prvič: če članek o zgodovinskih zadevah ne izide v "akademskih" revijah (Zgodovinski časopis, Prispevki za novejšo zgodovino itd.), ga stroka le s težavo izsledi in upošteva. Drugič: v omenjenih objavah iščem, kot rečeno, predvsem človeške usode. Zanje se mi zdi Mladika čisto primerna, ker je bolj dostopna. Za zgodovinopisje pa mora biti tudi sicer zanimiva "mikrozgodovina" bolj uokvirjena, opremljena tudi z določenimi zaključki.
V	razpravo, kije bila mestoma zelo razgibana in strokovno poglobljena, je posegel marsikdo izmed prisotnih, ki so hoteli še marsikaj zvedeti o delu samem, o pobudi zanj in morebitnih težavah, na katere sta naleteli sestavljalki. Nekdo iz nadiških dolin je kljub povedanemu vztrajal pri domnevi, da po njegovem nadiški govori niso slovenski, marveč čakavskega ali celo ruskega izvora, in navajal razne znanstveno neutemeljene teorije. Seveda je v odgovor prejel primeren poduk in celo vabilo, naj bi svoje trditve v primerni študiji znanstveno dokazal.
Tudi o nastajanju tega dela smo ob zaključku razprave zvedeli marsikaj zanimivega, saj so se tisti, ki bi radi dokazali (na predstavitvi jih ni bilo), da to narečje ne spada v slovenski jezikovni sklop, zatekli v Firence, z namenom da bi ondotni strokovnjaki nevtralno dokazali, da "imajo oni prav" in jie ves znanstveni slavistični svet. Šušljalo se je tudi, da je baje dežela finančno podprla pripravo in izdajo tega dela.
-----------------(S	+	R)
SLOVENSKE KOLEDNICE OD ZILJE IN PODJUNE
Koroška Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta konec meseca novembra predstavili zgoščenkofno pesem peti - koledovanje na Koroškem. Pesmi je zbral in uredil Lajko Milisavlje-vič; na zgoščenki sodeluje 42 skupin, vseh nastopajočih pa je kar 284. Gre za različne primere koledniških zvrsti s celotnega dvojezičnega ozemlja od Zilje do Podjune. Zbrane kolednice so večinoma posnete ob koledovanju v živo.
Ali je to poglavje naše polpretekle zgodovine že popolnoma obelodanjeno? Boste nadaljevali s prispevki v Mladiki? Ali jih mislite zbrati in objaviti v knjigi?
V	Mladiki bom objavil še nekaj prispevkov, ki so že zbrani, a še niso prišli na vrsto. Upam le, da se bralci ne bodo naveličali tega obdobja... Razkriti je treba še veliko stvari, začenši s točnim odgovorom na vprašanje, kdo in zakaj je odredil povojni poboj padalcev. Pregledati bi bilo treba še veliko map v slovenskih, a tudi angleških arhivih. V duhu pre-moščanja preteklosti bi sicer lahko tudi kdo spregovoril, saj je po mojem mnenju kar nekaj ljudi v Sloveniji, ki točno vedo, kako se je zgodba iztekla. Misel o knjigi je torej vabljiva, a zahtevna.
DRAGO LEGIŠA
Goriška Mohorjeva družba je v letošnji zbirki Naše korenine izdala knjigo s pomenljivim naslovom Cena za svobodo. Igor Tuta je, kot sam piše, "po radijskih pričevanjih in družinskih dokumentih prepisal, uredil in dopolnil" pot svojega očeta dr. Slavka. Gre za tisti del njegove življenjske poti, ki ga je kot mladega fanta in mladeniča vodila po zaporih in konfina-cijah najprej fašistične Italije in nato več kot leto dni po zaporih in samicah komunistične Slovenije oziroma Jugoslavije. To se sicer res sliši kot paradoks, a žal ustreza resnici.
Uvodno besedo je napisala hči, prof. Vera Tuta, ki med drugim poudarja, zakaj je po njenem knjiga pomembna in komu naj bi bila predvsem namenjena. V tej zvezi takole pravi: "Žrtve in izgube Primorcev za časa predvojne in medvojne okupacije bi morale biti danes adut v slovenskih rokah pri notranjepolitičnih in pri meddržavnih pogajalskih mizah. A na žalost ni tako, kar vpliva negativno tudi na mlade generacije, na njihov nacionalni ponos in na njihovo zavest. Namesto da bi bili ponosni na moralno moč svojih dedov, ki so se tako rekoč brez sredstev prvi v Evropi uprli mogočnemu valjarju diktature, opažamo med mladimi neznanje, poceni kritiko in površne sodbe: štirje ustreljeni na bazovski gmajni so bili heroji ali so bili teroristi?; eksekucije so bile pravno opravičljive?; nacionalni spopadi so bili zgrešeni v osnovi ali pa so v resnici vredni skrajnih žrtev?"
Verine trpke besede gotovo niso le posledica očetovega križevega pota, temveč tudi izkustev, ki sijih je nabrala kot šolnik in javni delavec. Njenim izvajanjem bo gotovo pritrdil, kdor pobliže pozna današnjo stvarnost pri nas.
Zdaj pa nekaj misli, ki so se mi porodile ob branju te vsekakor pomembne knjige. Najprej bi omenil, da tako jasnega in natančnega opisa zloglasnega drugega tržaškega procesa (december 1941) še nisem nikjer bral. Slavko Tuta tudi zelo lepo in nazorno opisuje čas, ki ga je prebil v konfinaciji, kjer je prišel v stik z nekaterimi vodilnimi italijanskimi protifa-šisti, ki so v povojni italijanski republiki zavzemali vodilna mesta v vladi. Naj v tej zvezi omenim le Ferruccia Parrija, ki je bil predsednik prve povojne italijanske vlade.
Slavko Tuta je dalje eden redkih primorskih Slovencev, ki je dokaj obširno opisal svojo trnovo pot pod slovensko oziroma jugoslovansko komunistično oblastjo. Dejal sem že, kako se sliši paradoksalno, da je ta o-blast naravnost zločinsko ravnala s človekom, ki je dolgih deset let svojega mladega življenja preživel v fašističnih zaporih, in si ga je celo upala psovati z "barabo". Najhujše pa je to, da se mu za takšno nesramno, nečloveško ravnanje nihče in nikdar ni opravičil, ali da bi se opravičil kdo od še živih tedanjih oblastnikov ali njihovih pravnih naslednikov njegovima otrokoma.
Dr. Slavko Tuta je žal moral popiti vrhan kelih pelina tudi od naslednikov tistih oblastnikov, ki so ga bili obsodili na več kot 30 let ječe, da kon-finacije in vsega drugega trpljenja niti ne omenjam. Prehitro je namreč pri nas šlo v pozabo dejstvo, da je pristojna oblast Republike Italije smatrala za pravomočne obsodbe, ki jih je bilo izreklo fašistično Posebno sodišče zoper primorske protifašistične bojevnike, in tudi ustrezno ravnala. Odvetnika dr. Avgusta Sfiligoja iz Gorice so npr. orožniki aretirali leta
j 1951, češ da mora odsedeti zaporno kazen, ki mu jo je odredilo fašistično Posebno sodišče decembra leta 1941. Enako bi ravnali z dr. Slavkom Tuto, ko bi namesto v Trstu živel na ozemlju Republike Italije.
Poteči je moralo celih 20 (!) let, preden je dr. Tuta leta 1965 dosegel to, kar bi morala "demokratična država
-	kot pravilno poudarja sin Igor - z resno zakonodajo sama od sebe urediti takoj po padcu fašističnega režima". Šele dvajset let po osvoboditvi je namreč dr. Slavko Tuta lahko dobil
v	roke kazenski list, kakor se spodobi vsakemu poštenemu državljanu!
Z ženo Marico, ki je bila tudi sama zelo aktivna v protifašističnem in narodnem gibanju in je izhajala iz znane Šorlijeve družine iz Tolmina, sta si po vojni uredila lep dom v Sesljanu, kjer sta živela do svoje smrti. Oba sta bila prijetna sogovornika, a nista rada govorila o prestanem trpljenju, iz česar upravičeno sklepamo, kako sta bila globoko prepričana, da sta v za naše ljudstvo najhujših časih naredila le svojo narodno in krščansko dolžnost. Tudi zato je treba založbi čestitati, da je knjigo uvrstila v zbirko z naslovom Naše korenine.
OB 80-LETNIC1 UNIVERZE V LJUBLJANI
V	Ljubljani so bile v soboto, 11. t.m., razne slovesnosti ob 80-letnici ustanovitve univerze. Prvo predavanje na tej najvišji visokošolski ustano-
vi	je bilo 3. decembra leta 1919, vendar je bila univerza ustanovljena že nekaj mesecev prej. Za to ustanovo so se že v obdobju pred prvo svetovno vojno zavzemali politični, javni in kulturni delavci, ki so delovali v Ljubljani in na Dunaju. V okviru slovesnosti so se slovenski rektorji in rektorji iz petnajstih univerz iz drugih držav srečali na razgovoru ob okrogli mizi na temo o avtonomiji univerz v Evropi. Zvečer pa je bila v Cankarjevem domu slavnostna akademija. O jubileju ljubljanske univerze so govorili predsednik države Milan Kučan, rektor dr. Jože Mencinger in predsednik študentskega sveta visokošolskega zavoda Andrej Pučnik.
Na fakultetah univerze v Ljubljani v tem šolskem letu študira okoli 40 tisoč študentov iz Slovenije in tujine. Med njimi so tudi posamezni študenti slovenske narodnosti iz tržaške in goriške pokrajine. Na osrednji slovenski visokošolski ustanovi je zaposlenih 3.274 profesorjev in drugih pedagoških delavcev ter upravnega in tehničnega osebja. M.
Časnikar John Earl govori v slovenščini na komemoraciji v Škrbini 9. novembra letos, za njim je spominska plošča za padle in pobite padalce na rojstni hiši pogrešanega padalca Miloša Adamiča, zraven pa so častna vojaška straža in praporji (Foto Alessandro Fegec).
"je, kar je"
NEVARNOSTI ODVETNIŠTVA
Potrošniško razmišljanje nas lahko zapelje v nevarni svet odvetništva. Stvari postanejo tako podrobne in natančne, da se počasi sprevržejo v svoje nasprotje. Točnost je izrednega pomena v svetu odvetništva. Če je bil človek umorjen pet minut pred osmo ali pet minut po osmi, je lahko odločilnega pomena za obdolženca. Če pomislimo na zakonsko izrazoslovje, se bomo zavedeli, da so stvari izredno zapletene in je točnost najpomembnejša. Človek je v slovenskem pravnem sistemu lahko osumljenec, obdolženec, obtoženec in obsojenec. In vsaka beseda ima drug pomen. Prav tu je igra odvetnikov.
V	Sloveniji je pomembna točnost, saj skuša pravni sistem ugotoviti objektivno resnico. V ZDA pa gre za dokazovanje in izpodbijanje. Objektivna resnica ni zanimiva, pomembna je dokazljiva resnica. In če odvetnik zna pravilno obračati besede, jim dajati prave pomene, se bo pač porota drugače odločila in obdolženca obtožila ali pa ga oprostila. Priznala ga bo za krivega ali nedolžnega, l/se je odvisno od odvetnikove jasnosti, točnosti in seveda prepričljivosti. In seveda je treba vprašanja pravilno postavljati, da bi bili odgovori jasni in prav nič dvoumni. Odgovori morajo biti takšni, da vsi točno vedo, za kaj gre. Če je treba, morajo odgovori trikrat poudariti isto dejstvo, čeprav je že vsem samo po sebi očitno.
Nekdo se je pošalil in zbral najlepše cvetke iz različnih sodnih obravnav na ameriških sodiščih. Poudarjanje dejstev in ponavljanje znanih stvari je lahko včasih res pretirano. Kaj bi rekli na vprašanje, kise glasi: "Ste bili prisotni, ko so vas slikali?" Ali pa: "Kako se je končal vaš prvi zakon?" "S smrtjo." "In čigavo smrtjo?" Včasih morda odvetniki pomislijo, da jih zaslišanci ne razumejo prav najbolje, zato jim dajo podrobna navodila: "Na vsa vprašanja mi morate odgovoriti ustno. Torej, v katero šolo ste hodili?" "Ustno." Velika ovira pa je lahko šibek spomin: "In ta miastenia gra-vis škoduje vašemu spominu?" “Da." "Kako?" "Ne spominjam se več stvari." "In česa točno se ne spominjate?"
In tu smo prišli do najbolj zanimivega dela. Do posredovanja izvedencev. Ti so namreč poklicani v sodne dvorane, da podajo svoje profesionalno mnenje in s tem podprejo odvetnikovo obrambno ali tožbeno strategijo. In včasih se tudi njihovo izpraševanje sprevrže v nasprotje jasnosti in točnosti. Ali pa gre preprosto za vprašanja, ki so v sodni dvorani izredno jasna in logična, vendar se izven nje izkažejo za prave parodije resnosti in izvedenskih mnenj. Morda je treba vprašanje postaviti, da bi se razjasnil kak dvom, ki kroži po dvorani: “Gospod zdravnik, je res, da, če človek umre v spancu, se tega ne zave do jutra?" Lahko pa se zgodi, da je treba priti stvari do dna in dokončno ugotoviti nekatera dejstva: “Kdaj ste začeli obdukcijo trupla?" "Obdukcija se je pričela ob 8.30." “In je bil gospod Doe že mrtev ob tisti uri?" "Ne. Sedel je na mizi in se spraševal, zakaj opravljam obdukcijo na njem."
Gre za trčenje dveh logik: sodne miselnosti, ki je svojevrstna, in miselnosti kakega izvedenca, ki spet stvari vidi s svojega zornega kota. To pa lahko privede do bolj ali manj finih žalitev: "Preden ste začeli obdukcijo, ste preverili srčni utrip?" "A/e." "Kaj pa krvni tlak?" "Ne." "Torejje možno, da je bil pacient še živ?" Ne." “Kako lahko to z gotovostjo zatrdite, gospod zdravnik?" “Ker so njegovi možgani bili na pladnju na moji mizi." "In torej ni možno, da bi bil kljub temu pacient še živ?" "Ja. Možno je, da bi bil kje drugje še živ in bil odvetnik."
PETER SZABO
GLEDALIŠKA ABONMAJSKA SEZONA 1999/2000
TETA MAGDA IN NJENA IRONIJA
3. SREČANJE SLOVENSKIH CERKVENIH GLASBENIKOV
OD ORGEL DO ZBOROV
IVA KORSIC
Konec prejšnjega in v začetku tega tedna je bilo Prešernovo gledališče Kranj pet dni gost letošnje abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča. Teta Magda Svetlane Makarovič v režijski zamisli Dušana Mlakarja in dramaturškem posegu Janeza Venclja je najprej pripovedovala svoje neverjetne "štorije" tržaškim gledalcem v Kulturnem domu v Trstu, v ponedeljek, 13., in v torek, 14., t.m., pa v goriškem Kulturnem domu.
Literarno in tudi igralsko umetnico Svetlano Makarovič zelo dobro poznajo naši otroci, saj izredno radi prebirajo njene pravljice in pesmice, poslušajo njene posnetke in večkrat so se že poveselili pri (predvsem lutkovnih) uprizoritvah njenih najbolj priljubljenih pravljic pa tudi ob njenih samostojnih nastopih. Marsikak mladinski amaterski oder je preizkusil svoje igralske sposobnosti prav v njenih pravljičnih igricah.
Tokrat pa je njeno delo, izdano kot izvirni prozni tekst leta 1978, namenjeno bolj zreli "samoironični" publiki, saj ironija kar kipi iz njega.
Teta Magda ali bolje Madeleine 0-rehek pr. mr. (kaj te kratice pomenijo, nihče ne vel), kot se rada imenuje v svoji nečimrni vsevednosti, je nenavaden lik gospe oz. ponosne gospodične, ki ji seveda nihče ne more pripisati realne starosti, niti nečakinja Punči, ki jo sicer sprejema takšno, kakršna je, in tudi nekako razume vse njeno čudaško početje. Teta Magda je zaverovana v svoje "poslanstvo", v skrivnostne zvarke, maže in nasvete, ki jih je prejela od kdove kakega o-rientalskega meniha. Spozna se seveda tudi na umetnost, glasbo, zgodovino, etnografijo, še posebno na značilnosti ne ravno dobro razpoznavnih plemen, na medicino, kemijo... Ljudje, ki jo obkrožajo, sprejemajo pač na različne načine te njene "ne-
številne vrline" in "neskončno znanje". Nekateri slepo sledijo njenim nasvetom, drugi jih pač odkrito odklanjajo in zavračajo.
Izvirna vsebina je nekak kolaž raznih pripovedi in taka se nam kaže tudi v odrski predelavi, v kateri skupek posameznih prizorov zastira in odstira zavesa. Le-ta nam odkriva prizorišče
-	posrečeno natrpan odrski prostor v scenografski zasnovi Jožeta Logarja -, stanovanje Tete Magde, v katerem so razmeščene stare omare, omarice, najrazličnejša psevdo-fina posoda, stari fotelji, čipkasti prtič na mizici..., ki seveda odražajo Magdin značaj in življenjsko filozofijo.
Svojevrstna čudaška osebnost Tete Magde je nedvomno še ostreje podčrtana in se zliva v pravo karikaturo, ker je to žensko vlogo zasedel moški, in sicer igralec Ivo Godnič. Njegova interpretacija še močneje poudarja svojsko komičnost in piker humor predstavljenega lika. Kičasti kostumi Jerneje Jambrek so dodatek k temu.
Mestoma je igralec (na goriški ponovitvi) besedilu pridal kako svojo repliko, pravzaprav že skoraj dialog z gledalci, tako da je iz le-teh izvabil še bolj spontan smeh. Živahno in razigrano Punči je povsem naravno odigrala Vesna Slapar, ostale posrečene figure so poosebili Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Tine Oman, Matjaž Višnar in Robert Kavčič.
Ob raznih domiselnih strelicah, naperjenih proti majhnosti in plitvosti "slovencljevskih" meščanskih krogov, pa so bile nekatere, izstreljene na račun preminulega hrvaškega predsednika Tudjmana, in to ravno na dan njegovega pogreba, povsem neumestne in neokusne. Mimo teh neopravičljivih spodrsljajev je uprizoritev bila prijetno razvedrilo in predah v letošnji dokaj zahtevni abonmajski ponudbi.
HUMBERT MAMOLO
Dne 4. t.m. je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani potekalo 3. Srečanje slovenskih cerkvenih glasbenikov. Kulturni glasbeno-didaktični spored je organiziralo Slovensko Cecilijino društvo. Intonator novih frančiškanskih orgel Tomaž Močnik je ob 14. uri predstavil ob sodelovanju mladega in nadarjenega organista Rudija Cerca vse izrazne možnosti mogočnega instrumenta, ki ima tri ma-nuale, pedal in 58 registrov, od katerih še 20 Goršičevih. Sledila je v frančiškanski dvorani zborovodska delavnica s predstavitvijo bogoslužnih skladb 2. in 3. natečaja, ki ju je Slovensko Cecilijino društvo razpisalo v letih 1998 in 1999. Delavnico sta vodila prof. Tomaž Faganel in prof. Damijan Močnik. Pri večerni maši je Komorni zbor Slovenicum pod vodstvom Tomaža Faganela in ob spremljavi organista Dalibora Miklavčiča prvič izvajal Damijana Močnika Missa in organi benedictio, ki jo je mladi skladatelj napisal ob blagoslovitvi novih frančiškanskih orgel. Izredno okusno, posrečeno in mestoma zelo svojevrstno prepletanje razpoložljivih registrov: od izkrivljenega roga iz 1. manuala, cevne flavte iz 2. manuala, ljubkega bor-dona iz 3. manuala pa do povezanih mikstur in mogočnih "ripienov". Komorni zbor Slovenicum je dokazal lepo zborovsko zvočnost, visoko stopnjo interpretacijske sposobnosti ter solidno intonančnost. Tekst v latinščini nam zveni nekoliko anahronistično; morda je skladatelj računal na predstavitev skladbe na mednarodnih natečajih. Vsekakor je kompozicija z glasbeno-umetniško tehničnega vidika navdušila in globoko prevzela poslušalce. Organist Rudi Cere je na koncu maše podal orgelsko improvizacijo na nekatere slovenske adventne pesmi.
Srečanje slovenskih cerkvenih glasbenikov, ki se ga je udeležilo pri-
DEŠKI ZBOR GLINKA V KULTURNEM CENTRU BRATUŽ
BOŽIČNO IN NOVOLETNO VOŠČILO Z VZHODA
i f i i i
S Sk I	Juhi
n	|
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici bo letos izrazil z decembrskim koncertom svoje sezone vsem ljubiteljem žlahtne glasbe posebno božično in novoletno voščilo z Vzhoda. V torek, 21. t.m., bo namreč nastopil ob 20.30 v veliki dvorani centra na Drevoredu 20. septembra znameniti Deški zbor Zborovske šole M.l, Glinka iz St. Pe-tersburga, ki ga vodi Vladimir Beglet-zov. Predstavil bo nekaj biserov sakralne glasbe zlasti povečini ruskih skladateljev (Česnokov, Grečaninov, Ippolitov-lvanov, Rahmaninov, Bort-njanski, Brahms.
Deški zbor Zborovske šole M.l. Glinka kot del Državne, nekdaj Carske akademije pevske kapele, je ena izmed najstarejših profesionalnih glasbenih skupin v Rusiji. Njene začetke najdemo že leta 1479, ko je bil po ukazu velikega princa Ivana III. Zbor mladih pevcev pripojen Zboru carskih pojočih menihov, ustanovljen tri leta prej. Leta 1703 je zbor sodeloval pri praznovanjih ob proglasitvi St. Peter-sburga za novo rusko prestolnico in od takrat dalje je tesno povezan z zgodovino tega velikega mesta. Svojo glasbeno izobrazbo so kot člani
zbora pridobivali tako znani glasbeniki, kot so Bortnjanski, Beresovski, Davidov, Paškevič idr. Z zgodovino in delom zbora so bili tesno povezani Glinka, Aljabjev, Balakirev, Ljadov, Rimski-Korsakov, Arenski in mnogi drugi. Osnove strokovnega glasbenega izobraževanja, ki so ga postavili ti veliki možje, se čutijo še danes. Umetniški vodje zbora so bili tudi slavni dirigenti, kot so Svečnikov, Bogdanov in Kozlov. Leta 1991 je umetniško vodstvo prevzel Vladimir Beglet-zov, dirigent Državne akademske kapele. Kljub temu daje razmeroma zelo mlad (rodil se je leta 1964 v družini poklicnih glasbenikov), je zboru že vdahnil neprecenljiva nova spoznanja, obogatil njegov repertoar in izpilil njegov zven.
Deški zbor Zborovske šole Glinka nastopa v domači Rusiji (vsakokrat nastopa na znanem Velikonočnem festivalu v St. Petersburgu) in na dolgih turnejah po Veliki Britaniji, Nemčiji, na Danskem, v ZDA, Švici, Avstriji, na Nizozemskem... Povsod preseneča poslušalce z glasbeno zrelostjo, bogatim zvokom, domiselno oblikovanim programom in čustvenim nabojem.
Vsi člani zbora se šolajo v Zborovski šoli Glinka. Šolanje traja enajst let. Poleg splošnih srednješolskih predmetov poslušajo učenci tudi posebne predmete: zborovsko petje, dirigiranje, vokalno tehniko, solfeggio, glasbeno literaturo, zborovsko literaturo, harmonijo, polifonijo, kompozicijo; učijo se klavirja in še enega instrumenta po izbiri.
bližno 70 pretežno mladih organistov in dirigentov, se je končalo s koncertom, ki so ga izoblikovali naslednji cerkveni zbori: Ženski zbor Andrej Vavken, moški zbor Ignacij Hladnik, župnijski zbor sv. Lenarta in akademski zbor Alojzij Mav. Predstavili so prve izvedbe pesmi z 2. natečaja za cerkveno bogoslužno skladbo, ki ga je Slovensko Cecilijino društvo razpisalo leta 1998.
REVIJA PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST
SONETI
PRIMORSKIH
PESNIKOV
Na začetku letošnjega akademskega leta je v Ljubljani izšla prva letošnja številka 22. letnika revije Primerjalna književnost, ki jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost, ureja pa dr. Tomo Virk. Tokrat oblikujejo vsebino pretežno razprave, ki so jih napisali razni profesorji ali diplomiranci iz komparativistike. Ali - Ali? Ideologija in estetska kakovost v književni kanonizaciji je naslov prve študije, ki je jo je napisal Willie van Peer z Instituta za nemščino kot tuj jezik (Institut fur Deutsch als Fremdsprache) iz Miinchna. Razprava poseže v debate o literarnem kanonu, o njegovem pojmovanju v neomarksizmu in poststrukturalizmu ter o instanci ideološkega in estetskega v literaturi. Trditve dodatno podpirata analiza Shakespearovega Romea in Julije in primerjava z istoimensko zgodbo Arthurja Brookesa.
Vid Snoj, asistent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, piše o Etičnem konfliktu s krščanstvom v pesništvu Boža Voduška. Njegova študija skuša opredeliti izvorni kraj tega konflikta, spremlja njegovo zaostritev v sonetih, ki so spesnjeni na novozavezne motive Judeža, njegovega izdajstva in Jezusovega smrtnega boja. Jana Zemljarič Miklavčič, diplomantka iz komparativistike na filozofski fakulteti, objavlja izsledek iz diplomske naloge z na-slovomZaprta in odprta dramska forma pri Cankarju; s pomočjo Klotzo-ve teorije o odprti in zaprti formi drame analizira kategorije, prostor, čas, osebe in dejanje v Cankarjevih dramah Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Lepa Vida. Sledi še poslednja razprava z naslovom Iz zgodovine komparativistike na Slovenskem izpod peresa Darka Dolinarja z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Vsebino revije skl ene Bibliografija pomembnejših slovenskih sonetnih pesniških zbirk, ki jo objavlja Marjan Dolgan in zajema zgodovino slovenskega soneta od 1678 do 1998. Za nas je ta posebno zanimiva, ker avtor prišteva med najpomembnejše sonetiste iz slovenske književnosti tudi zamejske avtorje Andreja Budala z zbirko Pesmi, Milko Hartman z zbirko Moje grede, Vinka Beličiča z zbirkami Češminov grm, Bližine in daljave ter Pesem je spomin in Ljubko Šorli z zbirkami Venec spominčič možu na grob, Izbrane pesmi, Rumeni ko zlato so kostanji in Pod obokom čarobnim. Razvidno je torej, da se matična država odpira tudi slovenski zamejski književnosti in jo vrednoti.
Revija, katere eden izmed ciljev je tudi obravnavanje slovenske književnosti tudi izven meja oz. nad mejami, pa je dober zgled tudi za ostala področja človekovega izražanja, ki zamejskega življa enostavno ne priznavajo.
DAVID BANDELLI
7
ČETRTEK 16. DECEMBR 1999	:
R
8
ČETRTEK 6. DECEMBRA 1999
IZREDNI OBČNI ZBOR SSŠ	DEBATNI	VEČER	DRUZBENO-POLITIČNEGA	DRUŠTVA	EDINOST
SPREMEMBE V STATUTU SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
INTERNACIONALIZACIJA MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA
V	torek, 14. t.m., je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah potekal izredni občni zbor tržaškega dela Sindikata slovenske šole. Tržaški šolniki - resnici na ljubo jih je bilo zelo malo, ker potekajo vtem času habilitacijski izpiti in izpopolnjevalna predavanja - so sklicali občni zbor, da bi prilagodili besedilo statuta sindikata novim normam o nepridobitniških ustanovah. Nov statut je sindikat dobil že januarja lani, a je bil zaradi napačnih nasvetov strokovnjaka že na začetku zastarel in ne v skladu z zakonom, torej neuporaben. Zato je bilo treba oblikovati - in odobriti pred koncem starega leta -novega; to pa so tržaški - in goriški - šolniki naredili skupaj s strokovnjakom ekonomistom s Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice. Na torkovem občnem zboru je popravke k statutarnemu besedilu orisala tajnica SSŠ Vesna Danieli (delovno predsedstvo so sestavljale Lučka Susič, Silvana Glavič in Marija Lozej), zatem so jih člani sindikata po razpravi in raznih dodatkih sprejeli.
Novi statut jamči neprido-bitniški značaj sindikata, kar je izrecno napisano na začetku 4. člena. Sindikat se po statutu torej zavzema za obrambo sindikalnih interesov svojih članov, za obrambo inte-
ZANIMIV POSVET
MLADI IN
JAVNA
OBČILA
To je bil naslov posveta, ki je potekal prejšnji teden v Trstu in ki sta ga priredila deželni odbor garantov F-Jk za javno obveščanje o mladoletnih in šibkejših ter varuh za mladoletne v sodelovanju z deželnim šolskim nadzorstvom in deželnim odborom za nadzor nad radiotelevizijskimi službami CORERAT.
Na posvetu, ki se ga je u-deležil tudi predsednik deželnega sveta F-Jk Antonio Martini, so spregovorili predsednik odbora garantov Silvano Di Varmo, varuh za mladoletne Francesco Milanese, predsednikCORERAT-a Daniele Damele, predsednica deželne koordinacije za varstvo mladoletnih Marisa Semera-ro in sociologinja Annamaria Boileau. Govorniki so od deželne uprave zahtevali, da se nadaljuje podpiranje po-budeMonitorminori, saj je leta po njihovih besedah edino sredstvo za razumevanje konkretnega zadržanja javnih občil v zvezi s tematiko mladoletnih. Pobuda Moni-torminori predstavlja namreč prvi poskus pregleda, na deželni ravni, "obnašanja" tiska, radia, televizije in novih medijev do otrok in mladoletnih.
resov slovenske šole, za analizo in sodelovanje pri razvijanju tematik, povezanih s šolskim vprašanjem, za poklicno izpopolnjevanje svojih članov, za promocijo socialne solidarnosti, za promocijo in podpiranje dejavnosti članov na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju ter za promocijo izdaj strokovnega in kulturnega značaja.
Ce nekoliko prelistamo statutarno besedilo, vidimo -in to so tudi potrdili pri sindikatu -, da so novosti tudi pri sistemu oblikovanja deželnih organov SSŠ. Tako deželni svet ne sestavljata več združena pokrajinska sveta tržaškega in goriškega sindikata, ampak delegati, izvoljeni na pokrajinskih občnih zborih. Člani deželnega sveta potem izvolijo deželni izvršni odbor, deželni nadzorni odbor in deželno razsodišče. Med pristojnosti deželnega sveta pa spada tudi določanje splošnih smernic delovanja sindikata.
Med tem časom pa je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu prišlo do zasedbe oz. poskusa zasedbe. To se je zgodilo v ponedeljek, 13. t.m., ko so dijaki zasedli liceja Prešeren in Slomšek ter strokovni zavod Stefan, da bi pro-testirali proti državnemu financiranju zasebnih šol in za zaščitni zakon.
POLOVICA
SEZONE
GLEDALIŠKEGA
VRTILJAKA
V	Marijinem domu pri Sv. Ivanu se uspešno nadaljujejo pobude Gledališkega vrtiljaka, ki jih v sodelovanju s Slovensko prosveto in PDG iz Nove Gorice pripravlja Radijski oder. V okviru otroškega abonmaja je bila prejšnjo nedeljo na sporedu že tretja predstava, to je otroška igra s petjem Cipek in Capek, ki so jo pod vodstvom Emila Aberška naštudirali mladi amaterski igralci društva Svoboda iz De-skel. Kot že dvakrat prej se je tudi tokrat dvorana napolnila do zadnjega kotička. Otroci so z zanimanjem sledili lumparijam, ki sta jih pripravljala poredneža Cipek in Capek, in napeto čakali, kdaj ju bo doletela zaslužena kazen. Ko se je to zgodilo, so pa soglašali z dobrim stricem Maticem, da sta bila fantka dovolj kaznovana, in so skoraj soglasno prosili, naj ju pek Štruca izpusti.
Da je bilo veselje popolno, so nazadnje otroci, ki so vsi vprek o sebi trdili, da niso poredni kot Cipek in Capek, še prejeli vsak po eno darilce, ki so ga zadeli na srečolovu, darovali pa so jih Foto Segulin, Foto Metromarket in Radijski oder.
BREDA SUSIČ
MATJAŽ RUSTJA
Družbeno politično društvo Edinost je v petek, 10.de-cembra, priredilo v prostorih Peterlinove dvorane v Trstu debatni večer, ki je nosil izzivalen in vabljiv naslov Internacionalizacija vprašanja varstva slovenske manjšine v italijanski republiki brez Repu-olike Slovenije. Društvo Edinost namreč meni, daje politika Slovenije do naše manjšine nezadostna in da moramo 5 iskati temeljne človekove pra- g vice v mednarodnih krogih, o Tako Samo Pahor: "V Repub- S iki Sloveniji očitno danes ni državnikov, ki bi bili sposobni in/ali voljni zavzeti se za svoje človeško dostojanstvo in za spoštovanje temeljnega načela mednarodnih odnosov. Včasih smo se hudovali nad Beogradom, danes pa bi ne bilo primerno, ko bi izgubljali čas s hudovanjem nad Ljubljano. Nismo sicer še izgubili upanja, da bo Slovenija nekoč imela državnike, ki ne bodo delali sramote svoji državi, svojim državljanom in človeštvu, vendar ne moremo čakati na tisti čas." Stališču Edinosti je botrovala tudi nedavna izjava državne sekretarke
IVAN ŽERJAL
Tudi Društvo slovenskih izobražencev se poslavlja od starega leta. V tem času smo priče še zadnjim ponedeljkovim večerom v letu 1999, ki vsekakor potekajo v znamenju zanimivih tem.
Tako je bil prejšnji ponedeljek, 6. t.m., gost DSI znani publicist, esejist in bivši politični preganjanec Viktor Blažič. Ob s tej priložnosti je bil razgovor g
o	njegovi drugi knjigi, ki je iz- g šla pred kratkim pri Mladin- “■ ski knjigi v Ljubljani in ki nosi naslov Svinčena leta. V knjigi si lahko preberemo osebne spomine, razmišljanja in analizo t.i. "svinčenih let". Gre za obdobje, ki se začenja konec oktobra 1972. leta, ko so odstranili liberalnejše politike v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Po Blažičevih besedah je šlozla-sti za generacijski spor med starejšimi komunisti oz. "očeti ustanovitelji" druge Jugoslavije in ljudmi iz generacije, ki je prišla neposredno za njimi. Ta nova generacija komunistov je na stvari gledala drugače in se je zavzemala za reforme, zlasti na področju gospodarstva in državne ureditve. Takratna njihova odstranitev je predstavljala po Blažičevih besedah tudi začetek konca Jugoslavije, sicer pa je v družbi prišlo do prevlade miselnosti, po kateri je bilo
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mihaele Logarjeve, da bi bila internacionalizacija slovenske manjšine v Italiji preuranjena.
Slovenija je od leta 1992 članica Organizacije združenih narodov, je naslednica O-simskega sporazuma (1975) in tudi Posebnega statuta (1954) in ima zato pravice in dolžnosti mednarodnih razsežnosti. Grotiusovo načelo Pada sunt servanda pa velja seveda tudi za Italijo, saj imamo "naravnost šolske primere kršitve tega načela". V zadnjih časih pa smo v italijanski
npr. laganje ali zavajanje nekaj normalnega. Ta način mišljenja je danes največja ovira na poti v demokracijo.
V	ponedeljek, 13. t.m., pa je bil gost DSI mag. Vladimir Žumer (na sliki), ravnatelj Arhiva Republike Slovenije. To je bila tudi priložnost za predstavitev obsežnega Vodnika po slovenskih arhivih, ki je na razpolago bodisi v knjižni obliki kakor tudi po internetu (http://www.gov.si/ars), kmalu pa bo tudi na CD-romu. Mag. Žumer je orisal arhivsko dejavnost v Sloveniji zlasti po demokratizaciji. Zgoščeno je spregovoril o glavnih slovenskih javnih in zasebnih arhivih in o njihovi dostopnosti (skoraj vse arhivsko gradivo je javno dostopno). Arhivsko gradivo pa so vse mogoče vrste dokumentov, zapisov, fo-
politiki priča 'nadaljnjemu u-kinjanju notranjih ukrepov, ki so bili že sprejeti za izvajanje Posebnega statuta, in to ob popolni kršitvi obveze o o-hranitvi teh ukrepov, ki stajo obe državi pogodbenici sprejeli z 8. členom Osimske pogodbe."
Nam najbližji problem internacionalizacije lahko zasledimo v južnotirolskem vprašanju ali vprašanju spoštovanja dogovora Gruber-De Gasperi iz leta 1946. Potem ko Italija ni spoštovala podpisa, so v letu 1957 Južni Tirolci priredili veliko protest-
tografij idr., ki imajo pomen za zgodovino, znanost, kulturo ter za državo in državljane. Tako med predavanjem kot med razpravo je prišlo na dan veliko zanimivih podatkov predvsem o tistem delu slovenskih arhivov, ki se nanašajo na polpreteklo zgodovino. Gre zlasti za arhiv notranjega ministrstva in tajne policije, ki so ju priključili osrednjemu državnemu arhivu. Gradivo je torej dostopno (čeprav je še veliko lukenj), zavarovani so le osebni podatki.
Društvo slovenskih izobražencev se bo od starega leta dokončno poslovilo z zadnjim srečanjem, ki bo v ponedeljek, 20. t.m., ko bo gost tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, ki bo prisotnim posredoval božično misel.
no zborovanje in dosegli, da se je Avstrija začela pogajati z Italijo. Akcija je nato segla v mednarodne kroge Organizacije združenih narodov in je po dveh resolucijah generalne skupščine OZN (oktobra 1960 in novembra 1961) končno dosegla, da se je Italija začela resneje ukvarjati z južnotirolskim vprašanjem. Novembra 1969 so s soglasjem vseh akterjev sestavili "paket" in Italija ga je odobrila z ustavnim zakonom leta 1971. Sprejemanje izvršilnih predpisov pa se je zavleklo kar za20 let. Avstrijsko in italijansko zunanje ministrstvo sta tako 19. septembra 1992 sporočili generalnemu tajniku OZN, da je vprašanje rešeno. Po triintridesetih letih.
Ker se v sklopu italijanskega političnega sistema ne da dostojno rešiti vprašanje naše zaščite, moramo trkati in iskati nova vrata po Evropi, v svetu in v organih svetovnega reda. Pri internacionalizaciji pa gre upoštevati vse možne poti, ki bi informirale države ter evropske in mednarodne organizacije o našem stanju v Italiji. "Na prvo mesto v prizadevanju za varstvo človekovih pravic, ki so obenem naše manjšinske pravice, spada brez dvoma obveščanje mednarodne javnosti
o	kršitvah teh pravic, ki jih prenašamo na svoji koži." Pošiljanje občasnih poročil v svet pa ima vsaj tri pozitivne učinke: prvič, nihče ne bo mogel reči, da ni vedel, kaj se dogaja. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem manjšin v Evropi in po svetu, so tako, drugi učinek, bolje informirani; tretji ali dolgoročni učinek pa je obveščanje držav, ki vodijo svetovno politiko in nekatere (Velika Britanija in ZDA) so sodelovale tudi pri pogodbi leta 1954.
Možnosti uveljavljanja lastnih pravic je v demokratičnem svetu kar precej. Prof. Pahor je orisal marsikatero pot, prav na vsako pa se moramo podati s prepričanjem, da niso države nepremagljivi Goljati in da veljata le kakovost ter moč argumentov. "Pritožbe, ki so že danes institucionalno možne, in tiste, ki se danes zdijo vložene v prazno, bodo prej ali slej obrodile sadove."
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
ZANIMIVI VEČERI OB KONCU STAREGA LETA
j
TRZASICA
9. ZBOROVSKA BOŽIČNA REVIJA
SLOVO ZBORA GALLUS OD STAREGA TISOČLETJA
Z nadvse uspelo 9. Zborovsko božično revijo, ki je bila v nedeljo, 12. t.m., v župnijski cerkvi sv. Urha v Dolini, je zbor Jacobus Gallus zaključil prvi del sezone 1999-2000 in se tako tudi primerno poslovil od tisočletja, ki gre h koncu. Revija je potekala v sodelovanju z dolinsko župnijo in Mladinskim krožkom.
Zborovska božična revija je v teh letih postala že tradicionalno in priljubljeno srečanje pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije, ki venomer privablja lepo število ljubiteljev zborovskega petja. Tako je bilo tudi letos, ko je dolinsko cerkev napolnila do zadnjega kotička množica poslušalcev; pozorno je prisluhnila sporedu revije, ki ga je povezovala Neva Zaghet. Kot običajno je kot prvi nastopil zbor Jacobus Gallus. Zato
priložnost je zborovodja Janko Ban izbral pet skladb, in sicer Gallusov božični motet Facta est cum angelo mul-titudo, nato pa še štiri priredbe kolednic s slovenskega in širšega področja: Svet Jožef in Marija v učinkoviti priredbi Janeza Močnika, furlanskoLusive la lune v priredbi Orlanda Dipiazze, angleško /\ Merry Christmas v VVarrellovi priredbi in Možem za nov/ let' talamo v priredbi Ubalda Vrabca.
Kvintet Ventus iz Vipavske doline je sicer nov pevski sestav (ustanovljen je bil leta 1997), v katerem pa pojejo izkušeni pevci, ki so v tej kratki dobi imeli že celo vrsto nastopov doma in v tujini. Pod umetniškim vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič so svoj nastop na nedeljski reviji začeli s štirimi skladbami iz svetovne zakladnice: Brucknerjevo Ave Mario, Beethovnovo D/e Vesper ter z Otče našem Rl. Čajkovskega in Blagoslovite
duše moga Gospoda Ippolito-va-lvanova. Drugi del njihovega nastopa pa je bil osredotočen na slovensko zboro-vstvo. Tako smo slišali To staro božično pesem, ki jo je po napevu Primoža Trubarja har-moniziral Janez Močnik, nato priljubljeno ljudsko Glej zvezdice božje v Puševi harmonizaciji, Vodopivčevo Blaženo noč in BratuževoNoč najjasnejša, najlepša.
Mešani pevski zbor Postojna, ki je nastopil kot zadnji, pa je eden od temeljev primorskega zborovstva. Vrsto let gaje vodil Ivojelerčič, od leta 1997 pa ga vodi mladi dirigent Matej Penko, ki je za to priložnost pripravil spored skladb skladateljev iz prejšnjega stoletja in sodobnih avtorjev. Najprej smo slišali dva psalma, in sicer Lutzlov Herr, mein Gott, ich traueauf dich in Mendelssohnov Jau-chzet dem Herrn alle Welt, ostale štiri skladbe pa so spadale v današnji čas. Slišali smo tako Ave Mario Jarija Busta, Sanctus Mikolasa Čurionisa ter še dve skladbi sodobnih slovenskih skladateljev: Pie Jesu Ambroža Čopija in Alelujo Roka Goloba.
Šlo je za res lep in doživet pevski večer, ki je navdušil številno občinstvo, kar je pokazalo tudi močno ploskanje ob koncu izvajanj vsake pesmi. GruberjevaSveta noč, ki sojo na koncu združeni zbori skupaj zapeli, pa je izzvenela v pozdrav in voščilo.
1	iz
ZIV SPOMIN NA POSEBNO DRAGO OSEBO
ZADNJE SLOVO DRAGEMU NONOTU
IZTOK CERGOL
Po dolgem potovanju v južno Italijo sem se prejšnji teden vrnil domov, a svoje potovanje sem moral prekiniti za nekaj dni, saj je moje življenje pretresla velika izguba. Dne 28. novembra je v svoji rojstni hiši na Proseku umrl naš dragi nono Milko Cibic. Zelo sem bil navezan nanj, saj me je od mladih nog učil glasbe in me kot prvi učitelj privedel v svet not. Že kot otrok sem se z njim učil igranja na klavir, kmalu zatem me je prvič peljal v proseško cerkev, kjer je bil več desetletij orglar. Skupaj sva se usedla za orgle in začela počasi igrati razne mašne in druge pesmi. Jaz sem igral na manual, on pa me je spremljal s pedali. Spominjam se, da je bila prva pesem, ki sem jo na orgle zaigral s svojim nonotom, O srce božje Ja pe-
sem je še danes moja najbolj priljubljena pesem.
Moj nono pa ni bil le moj prvi učitelj. Kot otroka je mene in sestro večkrat spremljal na večurne kolesarske izlete po kraških vaseh. Se posebno dobro se spominjam našega izleta v Repnič, ko sva s sestro komaj prilazila v tamkajšnjo osmico, nono pa je naročil "en pjat pršuta in glažek vina", za naju pa še "malo arančate". Nono se ni nikoli vozil z gorskimi kolesi, raje je imel ženska kolesa, in prav s takim kolesom je prevozil pot od Proseka do Repniča in nazaj.
Spomin na nonota me nato še pelje do vsakoletne trgatve, ki smo jo imeli na Proseku, ko me je naučil mleti grozdje in me imenoval za glavnega odgovornega v kleti, saj so vsi ostali trgali grozdje, jaz pa sem ga mlel. Podobno se spominjam kopanja krompirja, ko
"CK
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
ZA VASA BOŽIČNA DARILA IZDELKI DOMAČE IN UMETNIŠKE OBRTI, SLIKE IN GRAFIKE.
V DECEMBRU PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE
Trst, ul. sv. Frančiška 20, tel. 040 635954, fax 040 635969, e-mail: tklibris@tin.it
me je nono vedno opozarjal, naj se mu ne preveč približam, ko koplje krompir, saj se mu je nekoč zgodilo, da je na tak način nekomu skoraj razbil lobanjo.
Po večerji smo se z nonotom, nono in sestro večkrat igrali na karte, včasih tudi na tombolo. Vsakdo si je želel igrati briškolo v dvojici z nonotom, saj je on vedno zmagal. Kdaj pa kdaj je začel pripovedovati o svojih izkušnjah med drugo svetovno vojno, kot večkrat počenjajo starejši ljudje, ali pa je obujal spomine na staro Avstrijo, ko se je v šoli učil nemščine in zaradi tega jeoče-naš molil vedno v tem jeziku. Zelo je bil navezan na Franca Jožefa in na nemški jezik.
Ta dobri človek pa je na koncu novembra v miru in tišini neopazno odšel, blaženo je zaspal v svoji postelji, od katere se že več dni pred smrtjo ni ločil. V spominu imam njegovo mirno telo, ki v krsti kot svetnik počiva, v roki drži rožni venec, okoli njega pa ga v dnevni sobi obiskujejo vsi sorodniki, sodelavci, prijatelji. Ob krsti sedi žalostna nona, ki mu je bila celo življenje ob strani in je v zadnjih časih skrbela zanj kot mati za bolnega otroka. Bil je utrujen, celo življenje je delal, garal za svojo zemljo, za svoj jezik, za svojo
vero, za svojo ljubezen do glasbe. Temu človeku lahko samo iz srca izrečem: Hvala! Hvala za vse to, kar si mene in moji dve sestri naučil, za vse to, kar si nam dal, za vse veselje in mladost, ki sem ga mogel zapaziti na tvojem obličju do zadnjega dne, ko si govoril z mano, ko si me vprašal, kdaj odpotujem in kdaj se vrnem, in mi voščil dobro potovanje. Hvala za vse dobre besede, za vse nauke, ki naj bodo nam in vsem v življenju steber in opora.
Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti, naj počiva v miru.
OBVESTILA
PRI UPRAVI Novega glasa v Trstu, ul. Donizetti 3,4. nadstropje, tel. 040 365473, so na razpolago programi potovanja v Egipt. Čas za vpis je do 30. decembra letos.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca toplo vabi k duhovni pripravi na Božič in na prihod jubilejnega leta 2000, ki bo v petek, 17. decembra, ob 16. uri pri šolskih sestrah v ul. Delle Doccie 34 pri Sv. Ivanu v Trstu.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST v Mavhinjah prireja v sodelovanju s SKD Cerovije-Mavhi-nje predbožični koncert, ki bo
v	nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri
v	cerkvi sv. Nikolaja v Mavhinjah. Nastopala bosta Vasja Legiša - violončelo in Andrej Pegan - orgle. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 20. decembra, na tradicionalno božično srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
DAROVI
ZA CERKVENI pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu: v spomin na mamo Nadjo daruje Peter Žerjal 50.000 lir.
OB SMRTI dragega očeta Milka Cibica daruje družina Cibic 300.000 lir za ZCPZ.
ZA CERKEV v Ricmanjih: Marcela Vatovac, Ricmanje, 60.000; M.B., Trst, 100.000 lir.
ZA KAPELO p. Leopolda pri Domju: Marija Božič, Trst,
20.000	lir; V.T., Trst, 200.000 lir; M.B., Trst, 50.000 lir.
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: Gioiana 100.000 lir; N.N. daruje v spomin na gospoda Lojzeta Zupančiča ob šesti obletnici smrti 100.000 lir.
ČESTITKE
Veseli glas je prišel tudi do nas, da je Margi Igorju sinka povila. Zbrani pri slovenski maši na Miklavžev predvečer prisrčno čestitamo srečnim staršem, malemu
PRIMOŽU
pa želimo, da bi mu bila sreča mila ter da bi nas prišel kdaj obiskat.
SLOVENSKA SRENJA ERLANGEN-NUERENBERG
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostovanje izven abonmaja Rade Šerbedžija
DO ZADNJEGA DIHA
VEČER ŠANSONOV IN POEZIJ V HRVAŠKEM, SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM JEZIKU enega izmed najbolj reprezentativnih gledaliških in filmskih igralcev bivše Jugoslavije, najboljšega igralca na filmskem festivalu v Benetkah (1994) in kandidata za Oskarja s filmom Before the rain M. Manchevskega, oblikovalca c vloge v zadnjem Kubrickovem filmu Eyes wide shut, v .. terem nastopa tudi Tom Cruise, eden izmed protagonistov v filmu Premirje Francesca Rosija.
V torek, 21., in v sredo, 22. decembra, ob 20.30. rezervacija in prodna vstopnic: vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, tel. 040 362542, in pri blagajni UTAT, Galleria Protti 2, tel. 040 638311.
V DOMAČI CERKVI
PREDBOŽIČNI KONCERT V MAVHINJAH
Mavhinjska župnijska skupnost se je odločila, da se na prihajajoči božični čas pripra-
vi	tudi s kakovostnim kulturnim dogodkom, ki naj to pripravo obogati. V sodelovanju s Športno-kulturnim društvom Cerovlje-Mavhinje namreč pripravlja v nedeljo, 19. t.m., v domači cerkvi sv. Nikolaja z začetkom ob 16. uri zanimiv koncert, ki ga bosta oblikovala znana zamejska izvajalca. Nastopila bosta namreč domačin, čelist Vasja Legiša, ki seje že močno uveljavil doma in v svetu, ter organist Andrej Pegan.
Za to priložnost sta umetnika pripravila sporpd, ki bo
obsegal skladbe svetovno znanih mojstrov iz preteklih stoletij, in sicer Johanna Se-bastiana Bacha, Nicolausa Bruhnsa, Wolfganga Amade-usa Mozarta, Antonia Vivaldija, Julesa Masseneta in G. Goltermana. Poleg le-teh pa bo na sporedu še vrsta slovenskih božičnih pesmi v priredbi oz. uglasbitvi Leopolda Belarja, Matije Tomca, Ubalda Vrabca in Valentina Štol-cerja. Poleg tega je predvideno, da se £>o koncert zaključil z izvedbo Gruberjeve Svete noči, ki naj izzveni kot voščilo domačinom ob bližajočem se Božiču.
9
ČETRTEK
16. DECEMBRA
1999
GORIŠKA KRONIKA
10
SLAVJE V MESTNI STOLNICI
NADŠKOF BOMMARCO ZLATOMAŠNIK
• • M
ČETRTEK 1f>. DECEMBRA 1999
V	goriški stolnici je bila na praznik Brezmadežne velika slovesnost za celo goriško nadškofijo. Nadškof v pokoju p. Anton Vital Bommarco je namreč obhajal svojo zlato mašo. Pred petdesetimi leti, in sicer v letu 1949, ga je v Padovi posvetil v mašnika tamkajšnji škof msgr. Borti-gnon. Novo mašo pa je bodoči goriški nadškof in frančiškan pel istega leta v Gorici pri sestrah vVili sv. Vincenca (Villa verde).
Za to slavnost, ki je potekala tudi kot slovo prejšnjega nadškofa od goriških vernikov, se je zbralo veliko duhovnikov in vernikov iz nadškofije. Udeležili so se je tudi nekateri bližnji škofje (na sliki), tako videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti in koprski škof msgr. Metod Pirih. Tržaški škof msgr. Eugenio Ravignani je bil odsoten zaradi misijonskega obiska v Afriki. V goriški stolnici je bilo vsekakor zelo slovesno. Združen škofijski zbor je pel latinsko mašo, povezano z odlomki v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku. Ta zbor je vodil dirigent Fragia-como. Slovenski pevci pa so med obhajilom zapeli znano pesem Hostija ti najsvetejša. Pri orglah je bila Lojzka Bratuž, dirigirala pa je Franka Žgavec. V slovenščini sta bila tudi eno berilo in prošnja.
Slavljenca je najprej pozdravil generalni vikar msgr. Adelchi Cabass, nato pa je sledilo slovesno somaševanje. Pridigal pa je goriški nad-
škof msgr. Dino De Antoni, ki je v svojem nagovoru poudaril nekatere značilne poteze Bommarcovega škofovanja. Sinoda, misijonska zavzetost, delovanje v smislu dialoga in obmejnega sodelovanja v duhu Svete gore - vse to so značilne točke vodenja naše škofije s strani njegovega predhodnika. Ob koncu slovesne maše pa je spregovoril nadškof Bommarco sam. Zahvalil se je Bogu za vse darove duhovništva, škofovstva ter re-dovništva, ki jih je v svojem življenju prejel. Spomnil seje nato na prehojeno pot, ki ga je preko frančiškanskega reda in duha vodila vse do škofovanja v našem mestu. Nato se je nekdanji nadpastir zahvalil tudi oblastem, vernikom in duhovnikom, ki so se ga spomnili ob tem lepem jubileju. Zlasti seje p. Bommarco še navezal na dva velika svetnika, namreč sv. Frančiška in sv. Maksimiljana Kol-beja, h katerega kanonizaciji je sam pripomogel. R Bommarco je tudi z veseljem spomnil na dejstvo, da je v svojem nadpastirskem delovanju posvetil kar petdeset novih duhovnikov.
Pred koncem maše je zadonel slovesni Te Deum, ob izhodu iz stolnice pa Magni-ficat. Pri orglanju so slovesnost lepo podčrtale fanfare.
Nadškofu p. Antonu Vita-lu Bommarcu k zlatemu jubileju prav iskreno čestitamo in želimo, naj mu Bog da še mnogo zdravih let!
MALA CECILIJANKA / REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
GLASBA V SRCIH NAJ ŽIVI!
IN MEMORIAM
' AB
IVA KORSIC
Približno tristo zvonkih rosnih grl je zazvenelo iz trinajstih otroških in mladinskih zborov, ki so v sredo, 8. decembra, nastopili v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž na tradicionalni reviji otroških in mladinskih zborov Mala Cecilijanka, ki jo že vrsto let prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica.
V	prepolni dvorani je bilo zaslutiti veselo vzdušje, pomešano z občutki ganjenosti, ki prevzamejo poslušalce -seveda v večini mamice, očke, nonote, sorodnike nastopajočih -, ko se na oder zgrnejo naši mladi in najmlajši in ko se utrne sladko upanje, da slovenska pesem ne bo še ta-
vito osebnost, ki bo znala živeti v sozvočju z drugimi.
Kratke uvodne misli so prepustile besedo petju in na odru so si v dveh delih s kratkim vmesnim premorom sledili mladi pevci. Vsak zbor je zapel tri pesmi; večji del je bi-
lo	igrivih umetnih otroških pesmi, nekaj jih je bilo iz ljudske skrinjice, nekatere pa so bile posvečene Božji Materi, saj je bil to njen praznik, in pa našemu Stvarniku.
Nekateri zborčki so svoj program izvedli povsem čisto in ubrano, drugi pa bodo morali svoje glasilke še nekoliko izoblikovati in opiliti ostrine. Vsem pa je bil skupen navdušen pristop k pevski govorici; to pa je seveda zelo spodbudno in pozitivno. Prvi je na oder stopil otroški zbor
ko kmalu usahnila v našem prevečkrat teptanem zamejstvu. Srčne, spodbudne besede, naj otroci radi gojijo petje, predvsem narodne pesmi, ki lahko kaj kmalu gredo v pozabo, je izrekel tudi predsednik Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Martin Srebrnič. V nagovoru je tako ubral narodno struno, a spregovoril je še o koristnosti petja, seveda tudi zborovskega, ki otroka razvedri, podpira njegovo izžarevajočo svobodno radoživost, spontanost, a obenem ob svojih neobhodno potrebnih pravilih tudi vzgaja in pomaga otroku se razvijati v celo-
Veseljaki iz Doberdoba pod vodstvom Lucije Lavrenčič, spremljali so ga ob klavirju Zulejka Devetak in gojenci SCGV E. Komel z orff instrumenti; za njim seje prvič predstavil na reviji otroški pevski zbor OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine pod vodstvom Mirjam Bolčina; sledili so: otroški pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana z zborovodjo Valentino Humar in s klavirsko spremljavo Barbare Per-šič; mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Marje Feinigob klavirski spre-mlja-
vi	Sare Devetak in flavt Damijana Fantina in Tadeja Devetaka; otroški pevski zbor
Kraški cvet iz Trebč, ki je letos drugič obiskal goriško revijo, z zborovodjo s. Karmen Koren, pri klavirju je bila Jana Drašič; letos se je prvič priglasil Mladinski pevski zbor Dijaškega doma S. Gregorčič iz Gorice, ki ga vodi Irena Pahor, ob klavirju ga spremlja Dina Slama; otroški pevski zbor Rupa-Peč z zborovodjo Tanjo Kovic in s klavirsko spremljavo Majde Klemše; otroški zbor Plešivo pod vodstvom Damjane Čev-dek, ob klavirju pa je bila Barbara Corbatto; prvič je na Ma-| li Cecilijanki zapel otroški pevski zbor župnij Prosek in Sv. Križ z zborovodjo s. Angelino Šterbenc in s klavirsko spremljavo Beatrice Zonta; izredno številni otroški pevski zbor Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic ob klavirski spremljavi Eliane Humar; otroški pevski zbor Ladjica iz Devina z zborovodjo Olgo Tavčar in s klavirsko spremljavo Barbare Corbatto; mladinski pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine pod vodstvom Alenke Radetič ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Na reviji je kot zadnji po dolgi odsotnosti spet zapel, nekoč zelo številni in na raznih mladinskih tekmovanjih izredno uspešni mladinski pevski zbor srednje šole Trinko iz Gorice, ki ga zadnja leta vodi prof. Rosanda Kralj; na kitaro in klavir sta ga spremljali dijakinji Maja Pahor in Tanja Zorzut.
Posamezne nastope je napovedovala Irena Špacapan z branjem veznega besedila, ki ga je spisala prof. Lojzka Bratuž, predsednica ZCPZ. Ob svojem profesorskem in raziskovalnem delu vsako leto posveča tudi nekaj svojega dragocenega časa pripravi priljubljene otroške revije, kateri je letos ljubek grafični pečat dal dobro znani oblikovalec VValter Grudina.
Vsak zborovodja je prejel spominski knjižni dar. Otroški pevski popoldan je v celoti posnela radijska in televizijska ekipa slovenskega oddelka deželnega sedeža RAL
V SKLADU S PRIZADEVANJI T.l. ČEZMEJNE ZAVEZE
ŽUPAN VALENTI ZA SLOVENŠČINO V ITALIJANSKIH ŠOLAH
V	Novi Gorici je bil 10. t.m. sestanek predstavnikov t.i. Čezmejne zaveze, organizacije krajevnih uprav, podjetij, združenj in drugih ustanov s slovenskih in italijanskih obmejnih območij na Goriškem. Namen zaveze, ki je bila ustanovljena 18. decembra
1998,	je pospešiti stike in poglobiti sodelovanje med območjema, to je Novo Gorico in sosednjimi občinami v Brdih, Vipavski dolini in v Posočju, ter goriško pokrajino, da bi to v zemljepisnem pogledu enotno ozemlje bilo pri-
pravljeno na nove možnosti, ki bodo nastale z vključitvijo Slovenije vEZ. O izvajanju programa Čezmejne zaveze so poročali predsednik Giorgio Brandolin, sicer tudi predsednik goriške pokrajine, predstavniki delovnih komisij, župan mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan in goriški župan Valenti. Povedali so, da si Čezmejna zaveza prizadeva za čim večje odprtje državne meje, za pravno ureditev položaja delavcev iz obmejnih krajev v Sloveniji, ki so zaposleni na so-
sednjem območju, in za sodelovanje na drugih področjih. Brandolin je povedal, da je deželna uprava v Trstu odobrila 86 milijonov lir prispevka za izvedbo raziskave med Slovenci na območju Nove Gorice in sosednjih krajevj*le-de sodelovanja v okviru Čezmejne zaveze. Goriška pokrajina pa bo razpisala natečaj za štiri najboljše univerzitetne teze, ki bi jih napisali študenti v Gorici in Novi Gorici.
Aktualna je bila razprava o izmenjavi šolnikov ob meji na Goriškem. Črtomir Špacapan
je izrazil zadovoljstvo zaradi zanimanja za učenje slovenskega jezika, ki ga ugotavlja v Gorici. Prav tako narašča zanimanje za učenje italijanščine v Novi Gorici. Ob tem je opozoril, da skoraj vsi Slovenci ob meji obvladajo italijanski jezik, zato bi bilo prav, da bi slovenščino začeli poučevati tudi v italijanskih šolah. Odzval se je goriški župan Valenti, ki je povedal, da seje v obdobju razpadle Jugoslavije zavzemal za poučevanje srbohrvaškega jezika v goriških strokovnih šolah, "ker je bil to pač jezik tedanje skupne države." Zdaj pa je predlagal, da bi tudi v italijanskih šolah v Gorici začeli poučevati slovenski jezik.
---------M.
Zaradi preobilice gradiva v času, ko se na Goriškem vrstijo številne prireditve, bomo nekatere članke in prispevke objavili prihodnji teden. Sodelavce in bralce prosimo za razumevanje. / Uredništvo
ALBERT
KOREN
V	zimskih dneh, ko se je na italijanskih cestah v zadnjih tednih smrtno ponesrečilo res veliko oseb, je v ponedeljek, 13. t.m., dočakala smrt tudi znanega goriškega avtoprevoznika Alberta Korena. S svojim tovornjakom je namreč v bližini izvoza Modena Jug na avtocesti Al silovito trčil v prednji tovornjak. Ujet je ostal v kabini in zaradi usodnih telesnih poškodb je na kraju nesreče tudi izdihnil. Rešilec in helikopter, ki sta prišla na kraj nezgode, nista mogla narediti ničesar.
Albert Ivan Koren se je rodil kot drugi sin v družini Koren pri Aščevih v Števerjanu maja leta 1941. Več desetletij se je ukvarjal s prevozništvom, najprej pri tvrdkah Curci, Orlandi in Miklus, potem pa skupno s svakom Brunom Maras-sijem; pred nekaj leti se je upokojil. S svakom in družinama je delil tudi isto dvonadstropno hišo na Solkanskem polju, v ulici degli Scogli 32. Za sabo pušča ženo Marinko, hčerke Ema-nuelo, Agato in Klementino, e-najstletnega sina Simona, mater Marico, sestri Bruno in Jerico. Zelo je bil navezan na prvo vnukinjo Saro, enoletno hčer prvorojenke Emanuele, in veselil se je pričakovanja drugega vnuka. Sploh je bil vedno rad v družbi veselih ljudi in z znanci vedno zelo prijazen. Potem ko se je novica zelo hitro razširila po vsej Goriški (v Števerjanu so tragično vest naznanili žalostni zvonovi), so sorodniki, znanci in prijatelji pokojnika, pa tudi njegovih otrok, že isti dan izrazili s svojo prisotnostjo sočutno bližino prizadetim članom družine Koren. Duhovne tolažbe jim je v torek prinesel tudi upravitelj du-hovnijesv. Ivana msgr. Cvetko Žbogar, ki se je z njimi ustavil v skupni molitvi.
Pogrebni obred je bil v sredo, 15. t.m., v števerjanski cerkvi. Župnik Anton Lazar je v homiliji orisal pokojnikovo življenjsko pot; na začetku obreda pa je nekaj tolažilnih misli in svoje sožalje prizadetim svojcem z velikodušno ganjenostjo izrazil tudi goriški nadškof msgr. Dino De Antoni.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ALBERT KOREN
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala somaševalcem pri pogrebnem obredu in vsem, ki so darovali v dobre namene.
Žena z otroki, mama in sestri z družinama
Gorica, 16. decembra 1999
S SEJE SSk GORICA
KDAJ BOMO DOŽIVELI OTVORITEV IN POIMENOVANJE ŠOLSKEGA SREDIŠČA? •••••••••••••••••••
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti seje sesta-
lo	prejšnji petek. Po poročilu tajnika Aleša Figlja, ki je povzel delovanje strankinega ožjega tajništva v zadnjem obdobju, stike s strankami na Goriškem in zadnje novosti s političnega obzorja, so prisotni spregovorili o raznih tematikah. Najprej so razpravljali o pokrajinski upravi in o samovoljnem odločanju predsednika Brandolina. Stranka je sicer takoj po preustroju odbora reagirala s protestno noto, v kateri je poudarila dejstvo, da niti tokrat ni levosredinska koalicija upoštevala slovenske manjšine, medtem ko so ostali koalicijski partnerji žalovali predvsem nad stolčki. Svetovalec Grino-vero je povzel polemike in srečanja na strankarski ravni, do katerih je prišlo oktobra.
V	koaliciji je prevladala teza, da bi bila kriza neprimerna in samomorilska, saj bi bile morebitne volitve in zmaga desne sredine porazne.
O	desnosredinski upravi na goriški občini je bil govor z občinskimi predstavniki, ki so podčrtali neprimernost sedanje uprave, ki je primorana sodelovati s slovenskimi sosedi, ker jo v to ženejo okoliščine, medtem ko velikih rezultatov zaenkrat ni, saj politična volja ni ravno največja.
Regulacijski načrt in problemi okrog njega so bili spet na dnevnem redu; prisotni so povzeli zadnje novosti in pobude, ki sojih naši možje izpeljali v bran slovenskemu človeku, ki živi na Goriškem.
Pobude ob tisočletnici prve omembe našega mesta, ki jih namerava izpeljati občina mimo nas, so nevarnost, ki jo gre preprečiti na vse možne načine. V tem smislu seje SSk že večrat angažirala.
V	daljši debati je nato pokrajinsko tajništvo soglasno podprlo manifestacijo manjšine pred rimskimi palačami,
o	kateri je razpravljalo deželno tajništvo pred mesecem dni, v primeru, da bi se z našim zakonom spet zapletlo.
Nazadnje so prisotni predlagali glasno zahtevo slovenske manjšine na Goriškem po otvoritvi in poimenovanju šolskega centra, ki se zaenkrat imenuje "v ulici Puccini". Skrajni čas je že, da se primerno poskrbi z obeležjem osebnosti, ki je bila posebno pomembna za našo ožjo stvarnost. Nekateri so že pomislili na Rusjana.
NORA JANKOVIČ V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ
LEP KONCERT OPERNE GLASBE
Prejšnjo soboto je bil v KC Lojze Bratuž lep in enkraten koncert operne glasbe. Večer je priredil SCGV Emil Komel, na njem pa se je predstavila znana slovenska rojakinja iz Trsta, mezzosopranistka Nora Jankovič. Pri klavirju jo je spremljala Nataša Kerševan.
Velika dvorana Kulturnega centra je bila skoraj polna številnih ljubiteljev glasbe, tako z Goriškega kot s Tržaškega in iz bližnje Slovenije. Program koncerta je predvideval zlasti operne arije znani h skladateljev, zlasti francoskih in španskih. Začel seje z nemško o-perno glasbo Richarda VVag-nerja, nadaljeval pa z znanimi in manj znanimi odlomki francoskih oz. španskih in ruskih del. Tako so si sledili skladatelji H. Berlioz, M. De Falla, S. Prokofjev, C. Saint-Saens, Rl. Čajkovskij in G. Bizet. Režijo je oblikoval Diego de Bre-a. V tem okviru sta nastopila tudi otroka Costanca Frando-lič in Aljaž Srebrnič.
Kdo je Nora Jankovič? V koncertnem listu je Silvan Kerševan lepo izdelal njen življenjski oz. umentiški portret, ki govori o "valkiriji z romantičnim srcem," (kot jo je označil neki kritik). Po začetnem glasbenem študiju na tržaški Glasbeni matici je tega nadaljevala na tržaškem konservatoriju in diplomirala iz klavirja in solopetja. Nora Jankovič je nato začela z opernimi nastopi v Trstu, kasneje pa z vedno večjim uspehom v velikih opernih gledališčih v Italiji, kot v milanski Scali, Areni v Veroni, rimski Operi, v beneški operni hiši La Fenice in drugod. Pela je seveda tudi v velikih operah v Evropi in izven nje in to pod velikimi di-
rigenti, kot so npr. Muti, Ab-bado, Pretre, Matačič, Savva-lisch itd.
Težko je v nekaj besedah strniti vtise s sobotnega koncerta. Zato le nekaj misli ob tem. Solistka Norajankovičje predvsem pokazala širok glasovni obseg, barvitost in razpon glasu. Zeto je tisto, kar je umetnici vlilo še globoko inter-
pretacijsko silo za posamezne izvedbe. Filozof glasbe Pier-re Lassarre je zapisal, da je lepota glasbe v posebnem vzgibu duše, ki nato dejavno vpliva na zvočno materijo. In prav to bi lahko veljalo tudi za našo umetnico, ki je v svoji apolinični interpretaciji izkazala vso lepoto vokalne glasbe.   AB
BOŽIČNI SPREJEM
Prejšnje dni je goriški prefekt dr. Corrado Spadaccini z gospo priredil slavnostni božični sprejem v prostorih prefekture. Tu so se zbrali številni predstavniki javnega življenja goriške pokrajine, med njimi predstavniki političnih, upravnih in cerkvenih oblasti, poleg njih pa še kulturnega življenja in krajevnega tiska. Med drugimi so bili prisotni goriški župan dr. Gaetano Valenti, nekdanji naškof p. Bommarco, generalni vikar msgr. Cabass ter upravitelji posameznih občin. Na sprejemu je z glasbenimi točkami nastopil komorni ansambel SCGV Emil Komel. Navzoči so si nato izmenjali voščila.
VABIMO VAS NA POTOVANJE Z NOVIM GLASOM
od 15. do 22. februarja 2000.
Priporočamo čimprejšnji vpis, ker je večina mest že zasedenih. Vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481 S33177) ali v Trstu (tel. 040 365473).
Mamici Damjani in očku Igorju se je rodila sladka temnolaska
MAJA
Vse najboljše ji želijo nonota Elvira in Teodor ter bratranca Lara in Danilo.
ŠTANDREŽ: PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA
V nedeljo, 19. decembra, bo v Štandrežu že tradicionalni Praznik miru in prijateljstva, ki ga prirejajo štan-dreški rajonski svet, župnija, kulturna in druga društva. Božični program bo potekal v štandreški cerkvi s pričetkom ob 15. uri. Oblikovali ga bodo otroci štandreškega vrtca, osnovne šole Fran Erjavec, osnovnih šol iz Vrtojbe in Ro[c ter mešani pevski zbor Standrež. Programu v cerkvi bo sledilo družabno srečanje na trgu.
V petek, 1 7. decembra, bodo otroci štandreške osnovne šole obiskali najstarejše vaščane in jih razveseli-
li	z voščili, pesmijo in darili.
Novo leto pa bodo v Štandrežu začeli z baklado, ki bo krenila od trga pred cerkvijo do Jeremitišča in nato do Pi-lošča. Odvijala se bo v nedeljo, 2. januarja 2000. Odhod je predviden ob 1 7. uri.
Ob teh pobudah bodo stekle tudi nabiralne akcije za dobrodelno organizacijo Unicef in za onkološki center v Avianu.
Grad Dobrovo vabi
1 (jmd‘Do6mvc?
DOŽIVITE SIL VESTROVANJE V GRAŠČINI NA DOBROVEM!
Leto 2000 bomo dočakali s člani Slovenskega okteta, Ljubljanske opere in ob prijetni glasbi.
informacije IN rezervacije: 0038665 131146,0038665 45056
Vesel Božič in srečno novo tisočletje!
•O
Koncertna sezona 1999/2000
BOŽIČNO IN NOVOLETNO VOŠČILO Z VZHODA
DEŠKI ZBOR ZBOROVSKE ŠOLE GLINKA IZ ST. PETERSBURGA
ZBOROVODJA Vladimir Begletzov
predprodaja vstopnic: od 9. do 12. ure, tel. 0481 531445
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, torek, 21. decembra 1999, ob 20.30.
OBVESTILA
V KULTURNEM centru Lojze Bratuž razstavlja slikar Etko Tutta do 31. decembra. Ogled je možen ob prireditvah.
DRŽAVNA SREDNJA šola Ivan Trinko vabi starše petošolcev na spoznavni večer z učnim osebjem. Srečanji bosta v prostorih srednje šole v Gorici, ul. Leopardi 3, v četrtek, 16. decembra, ob 18.30 in v Doberdobu na sedežu šole, v petek, 17. decembra, ob 18.30. Namen srečanj je obrazložiti ponudbo in prikazati delovanje srednje šole.
ČLANI SOVODENJSKE sekcije Slovenske skupnosti vabijo somišljenike na občni zbor, ki bo v dvorani PD Rupa-Peč v Rupi v petek, 17. t.m., ob 20. uri.
V GALERIJI Kulturnega doma v Gorici je odprla skupinska razstava Fotokluba Skupina 75 do 17. t.m. po tem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
SKUPNOST DRUŽIN Sončnica prireja v soboto, 18. t.m., ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici duhovno obnovo za zakonce. Pripravo na Božič na temo Odpuščanje v zakonu in v svetem letu 2000 bo vodil p. Lojze Markelj. Priložnost bo za spoved.
ŽUPNIJA ŠTANDREŽ vabi na ro-manje-izlet v Prago od 24. do 2 7. aprila 2000. Vpisovanje do 22. tm. pri Emi lupin (tel. 048121361).
ŠZOLYMPIA prireja v sredo, 22. t.m., ob 19.30 božičnico za člane in prijatelje v telovadnici športnega centra L. Bratuž. Ob pozdravu in voščilu predsednika bo nastopil mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom Mirka Špacapana. Vsi toplo vabljeni!
PRIPRAVLJA SE silvestrovanje v telovadnici ob KC Lojze Bratuž. Prijavite se lahko na tel. št. 0481 536455.
SLOVENSKA USTANOVA v Gorici išče primerno osebo ali družino za službo hišnika. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481 531445 v jutranjih urah.
V SREDIŠČU mesta Gorice, na Placuti 18, je na prodaj nepremičnina večje površine, ki obsega dvonadstropno stavbo z večjim dvoriščem. Zainteresirani se lahko oglasijo na sedežu Katoliškega tiskovnega društva
v	prvem nadstropju omenjene stavbe v uradnih urah (tel. št. 0481 533177, fax 0481 536978).
DAROVI
ZA NOVI glas: župnija Gabrje-Vrh za objavo darov v letu 1999
100.000 lir.
ZA LAČNE otroke: Cilka
50.000 lir.
ZA P. Kosa: Sonja Pavletič, Rupa 50.000; Magda in Robert Petaros 500.000 lir.
ZA SEMENIŠČE v Vi pavi: N.N.
200.000 lir.
ZA SLOV. misijonarje Levstiko-
vi	150.000; Marija Murovac
50.000 lir.
ZA ODER 90 v spomin na Radovana Sfiligoja: Pepe, Štefan in Roman Sfiligoj 100.000; T.S. 100.000; druž. Tommasone 100.000; Marinka Černič 50.000; Gabrijela in Silvan Golob 50.000; Nadja in Karlo Gri-novero 50.000 lir.
ZA ZAVOD sv. Družine: N.N.
100.000 lir.
ZA SKLAD s. Mihelangele Maraž: N.N. 200.000 lir.
LETNIKA 1934 in 1935 iz Šte-verjana za raziskavo v boju proti raku 100.000 in za Zeleni križ v Gorici 100.000 lir.
ZA CERKEV na Jazbinah: N.N. 50.000; letnik 1939 ob letnem srečanju 200.000; N.N. 500.000; N.N. 50.000 lir.
ZA CERKEV v Števerjanu: za srečno opravljeno trgatev N.N.
100.000,	N.N. 100.000, N.N.
100.000, N.N. 100.000; v spomin na pok. Franca Gravnarja Stano in Marija Fabjan 100.000, Mirka, Anka, Agata in Ida 200.000; v zahvalo in v dober namen N.N. 200.000; N.N. 50.000; Viktorija Dornik 50.000; Marcella Hlede ob 80. rojstnem dnevu 200.000; N.N. 100.000; ob 50. obletnici smrti staršev družini Mužič-Gorjup 50.000; N.N. 300.000; N.N. 50.000; letnika 1934-1935 150.000; Herman Srebrnič 200.000; N.N. za ogrevanje 50.000; za cerkveni pevski zbor: N.N. 50.000 lir.
ZA CERKEV v Dolu: namesto cvetja na grob pok. Jolande Vi-sintin Anica in Alda 50.000 lir.
ZA CERKEV v Sovodnjah: Z.K.
50.000	namesto cvetja na grob pok. Cvetke Devetak-Hmeljak Angelo in Nerina z Opčin
200.000, družina Milocco
100.000, Rezi in Marinka z družinama 200.000, Davorinovi prijatelji 60.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: druž. Rutar namesto cvetja na grob Franca Ferfolje 100.000; za cvetje N.N. 10.000 in N.N. 50.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: Julijan Malič ob krstu sinčka Matije 100.000; za cvetje Karmela Masten 10.000, Nada Čevdek
15.000, Oliva Kovic 10.000; Anica Kovic ob krstu vnuka Matije 100.000; Ludvik Čevdek 5000 lir.
Ob težki izgubi dragega ALBERTA KORENA izreka župnijsko občestvo iz Števerjana skupno z društvom F.B. Sedej ter pevskim zborom iskreno sožalje družini in sorodnikom.
Ob nenadni in boleči smrti dragega očeta izražamo goriški skavti svoji voditeljici Agati - Vestni Pumi in ostalim svojcem občuteno sožalje s priprošnjo, da bi Gospod vsem prizadetim naklonil tolažbe in notranjega miru.
Učenci in starši 1. razreda OŠ O. Župančič v Gorici izrekamo učiteljicama Agati in E-manueli Koren ter ostalim svojcem iskreno sožalje ob izgubi ljubljenega očeta.
Ob izgubi dragega brata ALBERTA KORENA izrekajo Jerici in družini iskreno sožalje sodelavci.
Sekcija SSk iz Števerjana izraža ob nenadni izgubi ALBERTA KORENA globoko sožalje njegovim najbližjim in vsemu sorodstvu.
Ob častitljivem življenjskem jubileju kličemo prijatelju ALBINU SIRKU še na mnoga leta. Sindikat slovenske šole.
V	sredo, 15. t.m., je goriški šolnik, ravnatelj v pokoju in kulturni delavec dr. ALBIN SIRK, čil in zdrav, nasmejan in vedno dobre volje dopolnil častitljivih 80 let. Ob visokem življenjskem jubileju mu še na mnoga leta kličemo iz vsega srca v uredništvu in upravi Novega glasa!
Z Damjano in Igorjem Devetakom se ob rojstvu male MAJE veselijo tudi prijatelji iz KC Lojze Bratuž.
Mami Damijani in očetu Igorju Devetaku se je pridružila mala MAJA. Srečnim staršem iskrene čestitke iz uredništva in uprave Novega glasa!
Sovodenjska sekcija Slovenske skupnosti izraža najlepša voščila PETRU TOMŠIČU ob visokem življenjskem jubileju -90. rojstnem dnevu.
Zaslužnemu Sovodenjcu PETRU TOMŠIČU izreka voščila ob lepem jubileju tudi uredništvo našega lista.
11
ČETRTEK
16. DECEMBR
1999
R
12
ČETRTEK 6. DECEMBRA 1999
GORIŠKA
REDNI HABILITACIJSKI IZPITI
Po desetletnem premoru je ministrstvo za šolstvo končno le razpisalo redne in izredne natečaje tudi za suplente slovenskih srednjih šol prve in druge stopnje tržaške in goriške pokrajine. V zadnjih letih je bila skrb ministrtva predvsem racionalizacija ali krčenje šolske mreže. Val racionalizacije ni dopuščal habilitacijskih izpitov, saj je celo osebje v staležu šlo v prebitek. Potrebno je bilo nekaj let, da se razmere normalizirajo. V teh letih pa se je na slovenskih šolah, ki so od vedno imele sorazmerno več su-plentov, stanje glede stalnih učnih moči zelo poslabšalo, zato je prijavljenih na letošnje habilitacije res veliko.
Prvi pisni izpiti v okviru rednih habilitacij so bili na vrsti
14.,	15. in 16. t.m. Na naloge iz filozofije, psihologije in zgo-
dovine se je skupno prijavilo kar 23 kandidatov. Sledili jim bodo profesorji suplenti, ki poučujejo tuj jezik - angleščino. Na pisno izkušnjo se bo predstavilo 18 kandidatov. Suplen-tov matematike in fizike je manj, le 9, na svoj račun pa bodo prišli 11. in 12. januarja prihodnjega leta.
Število prijavljenih daje slutiti, v kakšnem vzdušju dolgoletni suplenti pristopajo k tem izpitom, ki bodo zagotovili stalno službo le majhnemu delu prijavljenih. Kljub temu mlajšim kolegom voščimo, da bi našli razumevajoče komisije, ki bi svojo odgovornost do njih in do manjšine pokazale tako, da uredijo službeni status čim večjemu številu kolegov. S tem bi hkrati zagotovili slovenskim šolam bolj redno in kakovostno delovanje.
HD
PRISOTNIH VEC KOT 80 MALČKOV
SVETI MIKLAVŽ MED OTROKI V ROMJANU
PRILJUBLJENO PRAZNIČNO SREČANJE
• ••••••••••••••••••••a
Sveti Miklavž je bogato obdaril tudi otroke iz Laškega. Društvo Jadro je namreč tudi letos priredilo že tradicionalno miklavževanje.
Otroci osnovne šole in vrtca iz Romjana so se v poznih popoldanskih urah v petek,
3.	decembra, polnoštevilno zbrali (bilo jih je preko 80) v župnijski dvorani ob cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču, da bi s starši in učiteljicami pričakali prihod radodarnega sv. Miklavža. Pred samim začetkom je predsednica društva Tržič Bernardka Radetič predstavila koledar, ki so ga pripravili otroci s pomočjo učiteljic, ki delujejo v društvu. Da bi bil Miklavžev prihod še tako lep in slovesen, so učenci in malčki iz vrtca pripravili pod vodstvom učiteljic prikupen glasbeni program.
Vabilo v štirih jezikih je zapisano na januarski strani stenskega Koledarja 2000, ki so ga to jesen pripravili dijaki licejskega pola. Za to izvirno zamisel so se ogreli, da bi približali svoj zavod drugim šolam in ustanovam. Pod mentorstvom ciljne figure za usmerjanje prof. Vande Srebotnjak in drugih profesorjev so zbrali nekaj svojih izdelkov in jih razporedili po mesecih. Vsak mesec, zapisan s pristnim domačim imenom, predstavlja izsek iz šolskega življenja, obarvan z ustvarjalnimi utrinki dijakov -mislimi, poezijami, slikami, risbami.
Predstavljene so vse tri študijske smeri na zavodu -klasična, znanstveno-tehno-
V	goste so povabili tudi baletno skupino ŠD Mladina iz Svetega Križa. Pod spretnim vodstvom učiteljice Anke Kocjančič-Cepelnik so deklice zaplesale splet osmih različnih plesov: ob Beethovnove Za Eliso pa do dolenjskih plesov.
Končno je na oder stopil še sv. Miklavž in obdaril neučakane otroke. Pogumni otroci so mu recitirali krajšo poezijo, zapeli pesmico, povedali poštevanko in še marsikaj. Veliko je bilo veselja in nasmejanih obrazov ob pogledu na vsa tista darila, ki so v trenutku, ob samem odpiranju, postala končno živa uresničitev skritih želja.
... Dragi sveti Miklavž, prisrčna ti hvala in nasvidenje v prihodnjem letu 2000!
 ------...	D	K
Y.O LS.UAK 2000
loška in družboslovna - in vsi šolski prostori, kjer dijaki preživljajo jutranje ure. Vanje toplo vabijo nižješolce, naj se jim prihodnje šolsko leto pridružijo, saj je v teh prostorih prijetno in domače.
 --------- HD
ERIKA JAZBAR
Gorska skupnost Nadiških dolin igra med beneškimi Slovenci zelo pomembno vlogo, saj je struktura, na katero se opirajo domače občine za zahtevnejše projekte, pogosto pa tudi same organizacije za kulturne pobude. Nemalo pozornosti namenja ta institucija vrednotenju in poživitvi beneške ustvarjalnosti s pokroviteljstvom ter prirejanjem in podpiranjem iniciativ, pri njih sodeluje, saj so pomembne za domače ljudi, zelo zanimive pa tudi za zunanjega opazovalca, ki spozna ljudsko izročilo slovenskih krajev. V božičnem času skrbi tako vsako leto za božične koncerte domačih zborov v štirih cerkvah Nadiških dolin, ki so postali že priljubljeno tradicionalno praznično srečanje.
V soboto je bil prvi koncert v Preštintu, v tavorjanski občini, oblikovali pa so ga zbor Pomlad iz Podbonesca, Chei dal viners iz Preštenta, Rečan iz Les in Nediški puobi iz Podbonesca. V soboto pa bodo na vrsti ob 20.30 v cerkvi sv. Antona v Oborčah, v občini Prapotno, zbor Pod lipo iz Dolenjega Barnasa, Don Luigi Mi-locco iz Tavorjane ter moški zbor Matajur iz Klenjega.
V nedeljo, 19. t.m., se bodo ob 17.uri ljubitelji zborovske glasbe preselili v Landar in prisluhnili priljubljeni skupini Beneške korenine iz Srednjega, Tre valli iz Kravarja, S. leonardo iz Podutane ter otrokom iz Glasbene šole iz
Špetra. Za zaključno srečanje, ki bo tudi letos na dan sv. Stefana, bo zaživela župnijska cerkev na Lesah. Ob 17. uri bodo nastopili vsi omenjeni zbori. V petek ob 20. uri v občinski dvorani v Podbone-scu bo tudi zaključni koncert otrok, ki obiskujejo Glasbeno šolo iz Špetra.
O UČBENIU KLAVIRJA PAOLE CHIABUDINI V TOLMINU
V	tolminskem šolskem središču so 24. novembra gosti-
li	učence in učitelje glasbene šole iz Špetra. Na srečanju so najprej predstavili novi učbenik za pouk klavirja z naslovom Stoji, stoji lipica, ki ga je pripravila Paola Chiabudini. Diplomirala je iz klavirja na konservatoriju v Vidmu, kjer je študirala tudi kompozicijo in orgle. Glasbeni učbenik temelji na ljudski pesmi iz Nadiških dolin in še širšega prostora. Petje pomeni v njem u-vod za kasnejši študij glasbila, kar je skozi svojo pedagoško prakso spoznala avtorica in to prikazala na tolminskem večeru. Njene učenke so z razgibanim igranjem zelo pritegnile občinstvo v dvorani, ki pa se žal številčno ni udeležilo večera. Predstavili so se tudi mladi instrumentalisti in pevci iz Tolmina. Vsem, ki so imeli zasluge za prijetno in poučno srečanje, seje na koncu zahvalila ravnateljica domače glasbene šole Slavica Mlakar. A. Klinkon
LJUDSKA STRANKA
ZA DIALOG IN VEČJO POLITIČNO VLOGO
Prejšnjo soboto je v Vidmu potekal izredni deželni kongres Ljudske stranke, ki je utrpela hudo "rano" (saj jo kot tako doživlja), ki so ji jo prizadeli Demokrati. Kot znano so le-ti iz rebra Ljudske stranke ustanovili novo gibanje. Za zadnjo novost pa je poskrbel Cruder, deželni svetovalec in pomembna figura v stranki, saj seje oddaljil od skupine.
V	tajniškem poročilu je Ivano Strizzolo podčrtal smernice, na katerih bi morala stranka v razdobju, ki jo loči do a-prilskega kongresa, jasno začrtati svojo vlogo v koaliciji leve sredine ter v deželni politiki. Sredinske stranke so namreč neprecenljiv del koalicije, odločilne za zmago na volitvah. Ljudska stranka pa mora prej znotraj sebe razčistiti dvome, določiti smernice ter
v	tem prehodnem obdobju sestaviti ogrodje, na katerem bo gradila svojo nadaljnjo politiko. Za to je zadolžen ožji odbor, odgovorni v njem pa so pokrajinski tajniki ter "istitu-cionalni" predstavniki (predsednik deželnega sveta, načelniki skupine na deželi).
Na kongresu sta bila med gosti tudi predstavnika SSk E-rika Jazbar in Martin Brecelj. Slednji je v svojem posegu podčrtal skupaj prehojeno pot na zadnjih deželnih volitvah ter izrazil zaskrbljenost nad zastoji v postopku za o-dobritev zakonskega predloga naše zaščite.
----------EJ
maslenega kruha, potice in "kuglufe", zadišalo je po praznikih. Kmetje so pred prazniki pospravili borjače, usekali na gmajni brin, morda borček in ga dali na hladno, da je tam počakal na Sveti večer, ko je družina skupno naredila jaslice. Se vrsto podobnih obredov je bilo; eden teh je bilo tudi dejstvo, da potice niso jedli pred prazniki, ampak na praznike. Potica je bila bogata stvar, po kateri se je seglo le na velik praznik!
Se danes se spominjam, kako sem bil pred 22 leti presenečen, ko sem v Trstu v pekarnah prvič videl, da so tam prav vsak dan prodajali potice; v takratni Jugoslaviji jih še niso, v današnji Sloveniji jih že. Kar nerodno mi je bilo, ko sem videl, da potice po želji tudi režejo na kose, po načelu "kolikor plačaš, toliko dobiš'. Zame pa je bila potica nekaj dragocenega, slovesnega, bila mi je simbol praznikov in priboljškov, ki so bili na mizi samo za praznike. Potica se je narezala v družinskem krogu, v krogu sorodnikov in dobrih znancev, gostov in to vedno po prazničnem kosilu, nikdar ne že prej za zajtrk ali za malico. Za zajtrk je potica ostala šele potem, ko se je praznično kosilo končalo. Blagostanje je prineslo med nas tudi orehe v trgovinah, ki so vsi neverjetno čisti, če so še v trdih lupinah,
V	TOLMINU
RAZSTAVA
RUDIJA
SKOČIRJA
Dne 26. novembra so odprli v Tolminski zbirki odmevno razstavo Rudija Skočirja, rojaka s Kobariškega. Umetnika je predstavila umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec. Slikar je v več kot dvajsetih letih ustvaril bogat opus slik, grafik, risb in ilustracij ter prejel letos na4. slovenskem bienalu ilustracije prvo nagrado. Dela na tolminski razsta-
vi	govorijo skozi številne simbole in figure so nosilke slikarjevega sporočila. V dodelanih grafikah in slikah uzremo prepoznavnega in iskrenega ustvarjalca. Razstava v Tolminski muzejski zbirki bo na ogled do 30. januarja prihodnjega leta.
ADA KLINKON
OKROGLA MIZA O ISTRSKI PRETEKLOSTI
Znanstveno-raziskovalno središče republike Slovenije Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Accade-mia dei Concordi iz Roviga (Italija), Pokrajinski muzej Koper in Škofija Koper skupno prirejajo okroglo mizo ob 1400-letnici koprske škofije in omembe Slovanov v Istri. Ob tej priložnosti bodo v petek, 17. decembra, ob 12. uri v sejni dvorani Gledališča Koper (Verdijeva 3) spregovorili generalni vikar koprske škofije Renato Podberšič, dr. Darko Darovec, dr. France M. Dolinar, dr. Eva Holz, dr. Adriano Mazzetti, Salvator Žitko in dr. Egon Pelikan.
in tudi vsi so veliki, izjemno veliki, taki, kakršnih je bilo na Vipavskem vsaj v času mojega otroštva izredno malo. Tistih orehov, ki so pa že olupljeni in so zato zrnca spravljena kar v najlon vrečke, pa na policah v trgovini niti ne pogledam, tako porazno name delujejo.
Odnos do potice se je spremenil, kot se je pri nas spremenilo vse, kot se vedno spreminja vse. Toliko občutka za stvarnost že premorem, da lahko mirno zapišem, da se razvoja in sprememb v družbi zavedam. To pa še ne pomeni, da mi ne bi potica pred prazniki zadišala iz preteklosti in da ne bi pred seboj videl mame, kako se zvečer posvečeno sklanja nad testo; v topli kuhinji je bilo, ker je testo pozneje moralo lepo "vstati". In te vrste je zapisal nekdo, ki ni nikdar rad jedel potice in še danes malokdaj seže po lepo dišeči rezini tega bogatega peciva. Potico mu danes povsod ponujajo, a nima več istega okusa in ne vsega tistega, kar je bi-
lo	za vsako doma spečeno potico. Naj mi bo dovoljeno, da mi je včasih žal za tistimi večeri, ko so morala biti vrata domače hiše zaprta, da je bilo v njej prijetno toplo, ker je zraven štedilnika na drvih "vstajalo11 testo za potico in bel kruh, katerega okus sem po poti v svet nekje za vedno izgubil.
VABILO DIJAKOV LICEJSKEGA POLA
PRIDRUŽI SE NAM!
m potici
..., o tisti potici, ki jeza vsakega Slovenca vsaj v njegovi podzavesti še vedno simbol praznika in izobilja. Odnos do potice, ki se je z leti pri nas spremenil, je v bistvu mala zgodovina slovenskega naroda, ki je iz skromne družbe izpred še ne veliko leti prešel v tipično zahodno družbo izobilja in tudi razmetavanja. Na tej poti je tudi potica izgubila svoj pomen, vsaj prvotnega.
Pred leti je veljala potica na Slovenskem in tudi v naših krajih za najbogatejše pecivo, ki so ga gospodinje spekle samo za velike praznike in za posebne priložnosti, kot so bile oh-cet, krst in sveto obhajilo, birma, včasih morda še kdaj. Potica je bila tudi vezana na čas, saj so jeseni najprej orehe pobrali in že z nabiranjem o-rehovso bili povezani obredi. Običajno je to počenjal kmet z otroki, ki so z veseljem ob prvih hladnih dneh odšli z o-četom, ki je na hrbtu nesel dve, tri dolge leske, lesene palice, ki smo jim na Vipavskem rekli"čedroni". Če je bila letina orehov dobra, je moral gospodar oklestiti trdožive orehe, ki niso in niso hoteli odpasti, otroci pa so jih pobirali in jih sproti čistili. Pri tem so fantiči veselo, punčke pa žalostno
JURIJ PALJK
ugotavljali, kako črno-rjave roke postanejo pri takem delu. Če je bilo orehov veliko, so jih sušili v“žakljih“ na podstrešju, včasih pa na posebnih mrežah, ob "sušju", narezanem sadju, ki mi še sedaj slastno zadiši iz preteklosti. Ge pa jih je bilo zelo malo, je kmet sam prinesel ženi koš orehov; takrat je gospodinja vedela, da bo za Božič in za Veliko noč malo potic. Skrbno je orehe spravila in jih varovala; pred Božičem jih je prinesla v kuhinjo, oče je postavil na mizo lesen podstavek, na katerem so orehe najprej zdrobili; sledilo je zbiranje zrnc, pri katerem je sodelovala vsa družina. Vmes so o-troci jedli orehe, če jih je bilo veliko, seveda. Mati je nato zamesila testo in še sedaj nosim v sebi pogled na "mentrgo", iz katere je dišalo po beli moki. Kako lepo je bilo gledati, kako so jajca padala vkup moke in nastajajočo maso, ki se je pod veščimi materinimi rokami spreminjala vzlatorumeno testo, še zmlete orehe je dala zraven in vse tisto, kar je za potico potrebno... Za praznike je zagorelo v krušni peči, iz katerih so naše matere potegnile imenitne hlebce belega kruha,
KRONIKA
BOŽIČNI KONCERTI
PREOBRAZBA POKOJNIN V SKLADU S PRIPOROČILI EU
STROŽJA MERILA IN POGOJI ZA UPOKOJEVANJE
SLOVENIJA
IZ EKONOMSKEGA OGLEDALA
BREZPOSELNOST UPADA
MARJAN DROBEŽ
Državni zbor je na zasedanju 10. t. m. sprejel nov Zakon
o	pokojninskem in invalidnem zavarovanju, s čimer je izpolnil enega izmed najpomembnejših načrtov v tem mandatu. Razprava o zakonu je trajala s krajšimi presledki skoraj tri leta, pogosto je bila spolitizirana, na predlog zakona pa je bilo vloženih kar okoli 500 dopolnil. Predstavniki vlade zdaj zatrjujejo, da je novi zakon evropsko naravnan, tudi v skladu s priporočili EU, ter da bo omogočil celovito preobrazbo sistema, ki vanj v Sloveniji sodi več kot 400 tisoč upokojencev.
Ustroj pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bi-
lo	treba spremeniti predvsem zaradi prevelikih izdatkov za to področje. Pokojnine pa sedaj zahtevajo kar petino bruto domačega proizvoda, vedno večje starejših ljudi in se torej število aktivnega prebivalstva zmanjšuje. Upokojitvena starost v Sloveniji je bila doslej med najnižjimi v Evropi in je znašala 56,5 let.
Po novem zakonu, ki bo začel veljati 1. januarja leta 2000, sedanji upokojenci ne bodo v ničemer prizadeti v svojih pravicah, pač pa se bodo najvišje pokojnine, ki so po mnenju poslancev SDS in SKD tudi dokaz privilegijev za funkcionarje iz prejšnjega režima, nekoliko znižale. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo v prihodnje tristebreni: obsegal bo obvezno pokojninsko in invalid-
IVA KORŠIČ
Območna izpostava Nova Gorica Sklada republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti je tudi letos omogočila srečanje goriških ljubiteljskih skupin.
Letos poteka že petnajsto leto od prvega zametka teh gledaliških ljubiteljskih srečanj, ki so se tokrat začela v kinodvorani v Šempetru v petek, 10. t.m. Dramski odsek PD Štandrež seje predstavil s svojo zadnjo uspešnico, celovečerno igro, komedijo Neila SimonaZares čuden par v režiji Emila Aberška, ki je doživela imenitno uvrstitev na letošnjem tretjem Festivalu zamejskih amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, kar pa je še najpomebnejše, nasmejala je že veliko podeželskih in mestnih odrov s svojo dobro naštudirano, prefinjeno komičnostjo.
Štandreški dramski odsek je bil s svojima članoma Majdo Zavadlav in Božidarjem Tabajem spet protagonist o-menjenih srečanj v soboto,
11.	t.m., popoldne v Biljah.
sko zavarovanje na podlagi solidarnosti med generacijami, obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidna zavarovanja ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov. Pogoj za pridobitev polne starostne pokojnine bo po novem dopolnjena starost 58 let za oba spola, ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let za moške in oz. 38 let za ženske. Če pa bo upravičenec dosegel le 20 let dopolnjene delovne dobe, bo starostni pogoj 63 let za moške in 61 let za ženske. Ob zavarovalni dobi 15 let pa bo starostni pogoj 65 let za moške in 63 let za ženske. Zakon uvaja tudi možnost izbire med zgodnejšo upokojitvijo in zato nekoliko nižjo odmero pokojnine in med kasnejšo upokojitvijo in višjo odmero pokojnine. Pri tem zakon uvaja vrsto olajšav, s katerimi bo mogoče pridobiti pravico do upokojitve še pred dopolnjeno starostjo (zaradi otrok ali zaposlitve, začete pred 18. letom starosti). Pokojnina se bo določala na osnovi prijemov, ki jih je upravičenec dobil v osemnajstih letih zaposlitve in bodo izračunani zanj najbolj ugodni. Odmerna stopnja za polno pokojninsko dobo, ki je bila doslej 85% od osnove, bo po novem zakonu 72%. Uvedena sta tudi dva nova inštituta pokojnin: državna in vdovska pokojnina. Državna pokojnina bo pomenila prejemek, ki se ob dopolnjeni starosti 65 let zagotavlja osebam, ki ni-
Posrečena dvojica je zaigrala smešno, a z grenkobo zabeljeno burko, prestavljeno v štandreško narečje, Selitev Karla Valentina v režijski zamisli Janeza Starine. V humorju te enodejanke, prepojene z drobnimi neokretnimi gibi, se zrcalijo dogodljaji nepozabnega ameriškega filmskega para Laurena Stena in Olivera Hardyja ter tudi tragikomičnega Charlota C. Chaplina.
V nedeljo, 12. t.m., popoldne je v Braniku na isti dramski prireditvi zabaval otroke Amaterski mladinski oder PDG Nova Gorica z igrico Vida Pečjaka-lgorja Sakside Pobegli Robot, ki so ga mladi najstniki pod režijskim vodstvom Emila Aberška prvič uprizorili v lanski sezoni in jo odigrali tudi na zamejskem Goriškem vrtiljaku.
V nedeljo, 19. t.m., popoldne bo v okviru Nedeljskih gledaliških srečanj v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici zadnja prijavljena predstava na letošnjem Srečanju goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga na umetni-
i	ški poti s strokovno pazljivo-
majo nobene pokojnine, vendar tudi ob pogoju, daje upravičenec v Sloveniji prebival najmanj 30 let.
Novi zakon je precej zapleten in obsega kar 457 členov. Izvajali ga bodo postopoma. Na območnih enotah zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (taki enoti sta tudi v Novi Gorici in Kopru) pa so začele delovati posebne pisarne, v katerih dajejo pojasnila o novem sistemu.
O	SPORAZUMIH S HRVAŠKO
Na vrhunskem sestanku predsednikov držav članic EU v Helsinkih so potrdili, da bo Unija do konca leta 2000 pripravljena na sprejem novih članic, kar je tudi v skladu s pričakovanji in pripravami v Sloveniji. Državni zbor ima na dnevnem redu nekaj pomembnih zadev, med njimi obravnavo državnega proračuna za leto 2000 in zlasti potrditev sporazumov s Hrvaško. To sta sporazum o obmejnem prometnem sodelovanju in sporazum o lastninskih odnosih med državama.
V	strankah se medtem nadaljujejo razprave o morebitnih spremembah ustave in načina volitev. Pri tem pa se različna mnenja krešejo celo v vladni stranki LDS.
Pomembna novica prihaja še iz ZDA. Tam so slovenskemu notranjemu ministru Su-kljetu zagotovili, da slovenski državljani tudi v prihodnje ne bodo potrebovali vizuma za potovanja v Ameriko
stjo spremlja dramaturginja Primorskega dramskega gledališča Tea Rogelj. Prosvetno društvo Soča Kanal - Amaterski gledališki oder bo izvajal komedijo Raya Cooney a Minister v škripcih v režiji Staneta Lebana, ki že vrsto let skrbi za rast te skupine.
Ob rob tega prispevka naj dodamo, da ima poleg omenjenih dveh nastopov dramski odsek PD Štandrež v teh decembrskih dneh "polne roke dela". Dne 8. decembra je odigral na Opčinah Simonovo komedijoZares čuden par,
12.	je v Repentabru prikazal enodejanki Človek brez smeha i n Čudna bolezen; isti kratki veseloigri bo ponovil v četrtek, 16. t.m., v Dolu. Na programu imajo štandreški komedijanti še nastop na običajni decembrski Kotalkarski reviji v Sovodnjah. Na vseh teh gostovanjih spremljajo i-gralce, ki se, utrujeni od svojega poklicnega dela, resnično žrtvujejo za odrsko umetnost, tudi šepetalka in tehnični sodelavci, brez katerih bi uprizoritve ne stekle.
KRŠENJE
ČLOVEKOVIH
PRAVIC
Tudi v Sloveniji, kjer je spoštovanje človekovih pravic zapisano v ustavi, zakonih in drugih predpisih, se dogajajo številne kršitve. O podrobnostih le-tega je ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. t.m., nekajkrat govoril varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Pri tem je obravnaval tudi deseto obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, ki jo državni organi -, kot je z zadovoljstvom ugotovil vse bolj upoštevajo. Pri tem je povedal, da pripravljajo ustanovitev posebnega urada v okviru vlade, ki bi pomagal pri spoštovanju pravic otrok.
Bizjak je spet opozoril, da človekove pravice v Sloveniji najbolj ogrožajo ogromni zaostanki v postopkih na sodiščih in pri državnih upravnih organih, ki so posledica slabega delovanja države. Nate zaostanke, ki se kažejo tudi pri izvajanju denacionalizacije, opozarjajo tudi v EU. Na slovenskih sodiščih imajo 50 tisoč nerešenih zadev, zaostanki pa so tolikšni, da nekatere zadeve pridejo na vrsto šele po več kot desetih letih. V Sloveniji deluje okoli 70 sodnikov, za pospešitev postopkov pa bi jih morali namestiti še 70 do 80. Vendar pravosodno ministrstvo za nove namestitve nima denarja in zanj tudi v predlogu proračuna za leto 2000 ni predvideno povečanje sredstev. Grozi celo, da bo spričo pomanjkanja denarja proti koncu naslednjega leta treba zapreti nekatera sodišča.
Organizacija Amnesty International je poslala pismo Drnovšku. Opozarja ga na vrzel med deklariranimi nače-
li	in prakso slovenske politike glede človekovih pravic. Posebej so opozorili na zunanjo politiko države, kjer vprašanje človekovih pravic nikoli ni predmet dvostranskih odnosov z drugimi državami.
Zelo pomenljiv je članek, ki gaje ob dnevu človekovih pravic v mednarodni reviji U-nesco Glasnik napisal Boštjan M. Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. V njem piše, "da slovensko pravo šele počasi odkriva evropsko pravo človekovih pravic. Slovenskih vlog je tu zdaj zelo malo, vendar iz lastne izkušnje vem, da bi jih lahko bilo več. Šele ko bo sedanji slovenski pravni sistem odkril, da so nekatere njegove odločbe, stališča in doktrine nezdružljive z Evropsko konvencijo in stališči Evropskega sodišča, se bo tudi na našem domačem sodnem in upravnem področju marsikaj premaknilo naprej. Težko je reči, ali je Ivan Čan-kar v svojem Hlapcu Jerneju res opisal slovenski narodni značaj. Če ga je, potem je zdaj čas, da se Slovenci in vsi slovenski državljani svojih pravic zavedamo, se za njih zavzemamo ter opustimo svoje zdrahe, svojo depresivno nevoščljivost in nekoristno šentflorjansko jadikovanje". ---------M.
V	Sloveniji brezposelnost že nekaj časa postopno upada. O gibanjih na tem področju objavlja nekaj podatkov nova številka Ekonomskega ogledala, ki ga izdaja državni urad za makroekonomske a-nalize in razvoj. Več zaposlujejo velika javna podjetja kot tudi manjše gospodarske družbe v zasebnem sektorju. Vendar je stopnja brezposelnosti še vedno previsoka in znaša, glede na število aktivnega prebivalstva, pri moških 7,2% in pri ženskah 7,9%.
Vlada je skladno z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti sklenila, da se upokojenci, študentje, dijaki in udeleženci izobraževanja ne morejo upoštevati kot brezposelne osebe. Pri tem pa intenzivno izvajajo program izobraževanja brezposelnih oseb, da bi jih usposobili za zaposlitev in delo v različnih dejavnostih, zlasti tistih, kjer je povpraševanje po novih delavcih oz. uslužbencih največje. Pri tem največjo skrb name-
POLICIJA OPOZARJA
NEVARNOST
PETARD
Tudi na Primorskem se pripravljajo na praznovanja ob Božiču in Novem letu. Bilo naj bi veliko družabnosti in drugih načinov slovesa od drugega tisočletja, pri tem pa se policija boji objestnosti in pretiravanj, ki bi lahko povzročila škodo ali celo žrtve. Policijska postaja v Novi Gorici je s posebnim razglasom opozorila prebivalstvo, zlasti mladino, na nevarnost uporabe petard. Zapisali so, "da malo prepozno odvržena petarda, ali tista z napako, lahko povzroči trajne posledice, kot so poškodbe rok, opekline, raztrganine, poškodbe oči, slepota in požari." Policisti sicer menijo, da njihov poziv proti uporabi petard "na otroke in mladino verjetno ne bo vplival, zato naj jih starši s svojo razumnostjo prepričajo o nevarnosti petard".
V	Sloveniji je prodaja petard dovoljena z nekaterimi omejitvami, le polnoletnim o-sebam. Vendar pa mladi iz obmejnih krajev večji del petard kupujejo v Gorici in drugod čez mejo, kjer nadzorstvo nad prodajo ni strogo.
Medtem so v Novi Gorici sporočili, da bodo ob prehodu iz starega v novo leto pripravili največji ognjemet v Sloveniji. Trajal bo 20 minut in ga bo videti tudi v Gorici. Večji ognjemet pripravljajo tudi v Šempetru pri Gorici. Med slovenskimi in italijanskimi obmejnimi organi je bilo dogovorjeno, da bo mejni prehod za osebni promet s propustnicami na Erjavčevi ulici v Novi Gorici odprt vso Silvestrovo noč, in sicer od
20.	ure zvečer do 5. ure zjutraj, 1. januarja leta 2000. -——M.
njajo predvsem mlajšim brezposelnim osebam brez poklicne oz. strokovne izobrazbe ter osebam, ki sicer imajo tako izobrazbo, vendar ne morejo dobiti zaposlitve in so prijavljene kot brezposelne že več kot šest mesecev. V letu 1999/2000 se dodatno strokovno izobražuje po lani začetih programih 3 tisoč brezposelnih, dodatno pa so v razne izpopolnjevalne programe vključili še 4.300 oseb. Udeležencem izobraževanja status brezposelne osebe miruje, prav tako tudi pravica do denarnega nadomestila ali pomoči. Imajo pa pravico do zdravstvenega varstva, štipendije in povračila stroškov izobraževanja, določenih v programu izobraževanja.
Za postopno rast zaposlovanja kažeta tudi podatka, da se je v Sloveniji število zaposlenih prebivalcev povečalo od lanskih 654 tisoč na 676.4 tisoč v prvih devetih mesecih letošnjega leta.
——— M.
NASELJA S
STATUSOM
MESTA
Slovenska vlada je sprejela sklep o določitvi tistih naselij v državi, ki imajo status mesta v skladu s predpisi, ki so veljali v času podelitve. Ta status imajo naslednja naselja: Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica ob Krki, Kranj, Krško, Laško, Len^'^. Litija, Ljubljana, Ljutoi. ribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja Gora, yrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
Po zakonu je mesto večje urbano naselje, ki se po velli-kosti, gospodarski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Vsako mesto mora imeti več kot 3.000 prebivalcev. Mesta imajo zgodovinski izvor v Provizoričnem zakonu o občinah, ki ga je 1.1849 izdal avstrijski cesar. Na osnovi zakona so bile nato v štirih slovenskih mestih, Celju, Ljubljani, Mariboru in Ptuju, ustanovljene občine, ki so imele poseben položaj t.i. statutarnih občin. Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ruj, Slovenj Gradec in Velenje so pa mestne občine in morajo izpolnjevati posebne, z zakonom določene pogoje, i-majo pa tudi večje pristojnosti.
  M.
15. SREČANJE GORIŠKIH LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
ŽIVAHEN DRAMSKI DECEMBER
13
ČETRTEK
16. DECEMBRA
1999
14
ČETRTEK 16. DECEMBRA 1999
ITALIJANSKO PRAVO
POGOVOR / ROBERT PRINČIČ
REFORMA KMETIJSKIH KONZORCIJEV
DAMJAN HLEDE
Z zakonom št. 410 z dne 28. oktobra 1999, ki je bil objavljen v uradnem listu št. 265 z dne 11. novembra 1999, je zagledala luč sveta reforma kmetijskih konzorcijev. Preklican je torej stari zakon št. 1235/48, ki je doslej urejeval kmetijske konzorcije in Italijansko zvezo kmetijskih konzorcijev. Po prvem členu novega zakona je za kmetijske konzorcije edina in obvezna družbena oblika le zadruga z omejeno odgovornostjo. Tudi zato pravi tretji člen, da lahko naziv ' kmetijski konzorcij" uporabljajo samo zadruge, ki so vpisane v prefektovski register. Namen teh konzorcijev obstaja v spodbujanju inovacije in izboljšanja kmetijske proizvodnje ter v oskrbi in u-pravljanju uslug, ki so koristne za kmetijstvo. Drugi člen novega zakona pa dovoljuje tem ustanovam tudi izvrševanje agrarnega kredita in dopušča možnost ustanavljanja drugih družb, katerih nameni zadevajo konzorcijsko dejavnost ali participacije v njih.
Nove konzorcije bodo torej urejevale ne samo vse norme, ki jih z ozirom na zadruge vsebuje civilni zakonik (čl. 2514 in sl.), ampak tudi posebne zadružne norme, ki jih prvenstveno vsebujeta zakona št. 1577/47 in št. 59/92. Tudi če se iz seznama priklicanih zakonov zdi, da je preskočen člen 2511 civilnega zakona, ki zadrugam obvezno določa mutualistični namen, gre najverjetneje za zakonodajni spodrsljaj in je torej mutuali-stična narava značilna tudi za
kmetijske konzorcije. Zaradi njihove zadružne narave bodo tudi kmetijski konzorciji podvrženi nadzorstvu delavskih uradov. Prav tako zaradi zadružne narave pa bodo i-meli pravico izdajati delnice zadružne participacije in zadružne obveznice ter pravico imeti subvencijske člane.
Obstoječi kmetijski konzorciji, ki delujejo na podlagi sedaj preklicanega zakona št. 1235/48 brez ustanovne listine, imajo sedaj eno leto časa (do 12. novembra 2000), da svoje statute prilagodijo novi zakonodaji. Za sklep o prilagoditvi je pristojen družbeni organ redni občni zbor, kar pomeni, da za statutarno spremembo ne bo potrebna notarska listina. Upravitelji pa bodo morali sami poskrbeti za registracijo sklepa, za njegovo izročitev sodišču, ki je pristojno za potrditev, in za vpis sklepa v register podjetij.
Novi zakon vsebuje tudi vrsto prehodnih določb, ki zadevajo predvsem obstoječe konzorcije, ki so v finančnem razsulu. Predvidena je npr. razpustitev italijanske zveze kmetijskih konzorcijev (Feder-consorzi). Dalje je določeno, da pripada najprej kmetijskim konzorcijem (ki imajo sedež v isti deželi ali v obmejnih) in potem drugim kmetijskim zadrugam prednostna pravica pri vseh primerih prodaje nepremičnin, celovite prodaje premičnin, odstopa obratov ali njihovih posameznih vej s strani obstoječih kmetijskih konzorcijev, ki so podvrženi prisilni upravni likvidaciji.
SODELOVANJE MED KMETI V ŠTEVERJANU
MARJAN DRUFOVKA
Kmetijstvo je danes v pre-lomnem obdobju in težavnem položaju. Večina mladih ne vidi perspektive doma na kmetiji. Fizično delo v vinogradu, sposobnost posameznika pri pridelovanju kakovostnega vina in možnost prodaje le-tega zares niso lahka stvar. Ponudba je velika, kakovost včasih ni najboljša in konkurenca vedno bolj neizprosna. Vstopamo v novo tisočletje in števerjanski pridelovalci vina so spravili na noge zadrugo Vinoteka Colli di San Floriano - Števerjanski griči, ki naj bi na novo ovrednotila števerjanskega kmeta in nasploh celotno vas ter Brda. Zadruga se je že predstavila septembra na prazniku grozdja v Gorici, kjer so štever-janska vina žela velik uspeh, prisotna pa je bila tudi na sejmu Ruralia 99.0 novonasta-
li	zadrugi smo se pogovorili z nekaj več kot dvajsetletnim tajnikom Robertom Prinčičem, ki nam je najprej postregel z zanimivimi zgodovinskimi podatki.
"Brskali smo po zgodovinskih knjigah, zapisih, dokumentih osebnega arhiva grofov Formentini. Izvedeli smo, da so leta 1480, pet let pred odkritjem Amerike, ustanovili števerjanski kmetje združenje, bratstvo, katerega grb smo tudi mi danes prevzeli. Takrat so bili kmetje neke vrste podložniki grofov Dorn-berg, razpolagali pa so s celotnim svojim premoženjem in letnim pridelkom, ki je bilo
v glavnem vi no. Soočal i so se s problemom neusklajenih cen, združili so se prav z namenom, da bi vsi obdržali kolikor toliko iste cene. Dobri so bili in pošteni in niso hoteli oškodovati drugega, bili so proti medsebojni konkurenci. Hoteli so skupno sodelovati in to jim je tudi uspelo. Bratstvo je delovalo še leta 1639. Predniki naj nam bodo vzgled. Danes se soočamo z različnimi problemi, ki pa so v bistvu isti. Vino mora biti kakovostno in prav kčimvečji kakovosti moramo tudi težiti. Zanimivo je dejstvo, da se nekateri priimki, ki so bili prisotni v takratnem združenju, pojavljajo tudi v statutu novonastale zadruge."
To je zgodovinska zanimivost, za katero morda še sami Števerjanci niso vedeli. Kako pa je sploh prišlo do uresničitve te zamisli?
Govor o neki kmečki združitvi je trajal že precej časa. V tem sklopu smo se večkrat sestali, okrog tega smo povedali nešteto besed in padlo je veliko predlogov, dokler nismo marca letos dali zadrugi temelje. Zarisali smo ji jedro
in skoraj vsi števerjanski kmetje smo se strinjali s potrebo po le-tej. Tako smo se 13. julija odločili za njeno ustanovitev. Za predsednika je bil soglasno imenovan Giorgio Marega, za podpredsednika Silvan Cibini, za tajnika pa jaz. Zadrugo sestavlja 15 štever-janskih kmetovalcev. Večina nas žeustekleničuje, drugi pa nameravajo s tem začeti v bližnji prihodnosti. Dne 2. avgusta smo člani zadruge podpisali statut v občinski hiši pred notarjem in je zadruga zado-bila tudi pravno veljavo.
Govoril si o nuji po ustanovitvi zadruge.
Seveda, prehodljiva steza je samo ena. Danes si vsi radi polnijo usta s pojmom eno-turizma, povezave med vinom in turizmom. Mislim, da je ta pot prava, v katero smo tudi mi zapeljali in po kateri moramo vztrajati. Turisti, bodisi nedeljski kot tudi sezonski, poznajo Števerjan, Števerjanci pa smo včasih premalo poskrbeli za dodatno pospešitev mikavnosti naše občine v njihovih očeh. Živimo v kraju, kjer trta razpolaga z imenitno lego, s tehniko proizvajanja pa moramo težiti k čim večji kakovosti.
Promocija vina naj bi bila tesno povezana s promocijo kmetijstva in celotnega življenja in turističnega aparata števerjanske vasi.
Želimo in hočemo dobiti prostor ali pa lahko tudi več prostorov, kjer naj bi predstavljali in ponujali naš končni bi-
ser - briško vino. V našo vas hočemo privabiti čim večje število turistov, jim predstaviti naše navade, našo zemljo, kulturo, jezik, dobro hrano in vino. S tem v zvezi, če bo seveda vse steklo po sreči, načrtujemo prireditve, vaške praznike, pobude, za katere upam, da jih bomočimprej udejanji-
li.	Če hočemo, da se tujec naveže na neki kraj, da mu ta kraj ostane vtisnjen v spomin in njegovo ime v srce, ga je treba pogost:ti, kot se spodobi. Števerjan ima vse rekvizite uspešnosti: lega je čudovita, ljudje, hrana in vino tudi.
V	eni misli povedano: želimo ovrednotiti sliko Števerjana, od preprostega kmeta, ki proizvaja vino, dogostiln in hotela, ki ga prodajajo. Vrata so seveda odprta vsem, obrtnikom, slikarjem in tistim, ki z lastnim delom ovrednotijo bodisi svoj trud kot tudi figuro trte.
Zavedamo se, da nam ne moreš vsega povedati, ker je veliko stvari zapisanih le na papirju oz. so še samo poteze. Nekaj več pa...
Kraj, ki je najlepši zgodovinski dokaz naše vasi in priteguje tudi tujce, je brez dvoma Formentinijev grad. Obstaja obojestranska želja in korist, in sicer zadruge in For-mentinijeve družine, da bi prišlo do sodelovanja. Začetni stiki so že vpeljani. Zadrugi naj bi bila dodeljena soba blizu tamkajšnje restavracije za predstavitev in pokušnjo vin. Treba pa je urediti nekatere formalnosti. S tem v zvezi je tudi vezana predstavitev zadruge in njenih pobud širši publiki prav v Formentinije-vem gradu. Upam, da bomo to uresničili spomladi.
ROK ZA VPLAČILO DO 20. DECEMBRA LETOS
OBČINSKI DAVEK NA NEPREMIČNINE
MARA PETAROS
Po novembrskih predujmih se morajo davkoplačevalci spoprijeti še z novo zapadlostjo: 20. decembra 1999 namreč zapade termin za plačilo občinskega davka na nepremičnine. Ta davek morajo plačati vsi tisti, ki so ali so bili v letu 1999 lastniki stavb, zazidljivih ali nezazidljivih zemljišč oz. kmetijskih površin, ne glede na to, ali imajo stalno bivališče v Italiji ali pa ne. Ravno tako morajo davek plačati vsi tisti, ki imajo nad nepremičninami stvarno pravico užitka, uporabe ali stanovanja. Za nepremičnine, ki jih imamo, v najemu pa mora davek plačati lastnik. Za izračun davka moramo upoštevati stanje leta 1999, medtem ko smo morali pri izračunu davka na dohodek fizičnih o-seb vzeti kot osnovo dohodek iz leta 1998. To pomeni, da moramo do 20. decembra 1999 plačati občinski davek na nepremičnine tudi na vse tiste stavbe, zazidljiva zemljišča in kmetijske površine, ki smo jih pridobili v tekočem letu, pa čeprav jih bomo prija-
vili šele v davčni prijavi leta 2000. Občinski davek na nepremičnine izračunamo tako, da davčno vrednost nepremičnine pomnožimo s količnikom, ki ga je za tekoče leto odredila uprava občine, v kateri se nepremičnina nahaja. Znesek, ki ga moramo plačati, je premosorazmeren z meseci lastništva. V poštev pa pridejo samo tisti meseci, v katerih je lastništvo trajalo najmanj 15 dni. Če smo npr. kupili hišo po 16. decembru
1999,	ne bomo plačali niče-
i	sar, saj je lastništvo trajalo manj kot 15, ravno tako ne plačamo nič, če smo nepremičnino prodali pred 15. januarjem. Pri določanju dolžnega zneska moramo upoštevati tudi značilnosti nepremičnine: če so se med letom le-te ; spremenile (nezazidljivo zemljišče je postalo zazidljivo ali pa smo povečali hišo ipd.), ! bomo plačali davek premo-sorazmerno s trajanjem določenega stanja, če pa je do spremembe prišlo v teku me-! seca, bomo plačali po davčni vrednosti, ki je bila v veljavi večji del meseca.
Občinski davek na nepremičnine izračunamo tako, da davčno vrednost nepremičnine pomnožimo s količnikom, ki ga je določila vsaka občina posebej. Davčno vrednost nepremičnine pa izračunamo natale način: za stavbe, ki so že vpisane na katastrskem u-radu, moramo pomnožiti povišani katastrski dohodek s 100 (za stavbe vrste A/10 in D s 50 ter za stavbe tipa C/1 s 34). Upoštevati moramodej-stvo, da je država avtomatično povečala katastrske dohodke za 5%. Za stavbe, ki niso še vpisane na katastrskem uradu, določimo katastrski dohodek tako, da svojo stavbo primerjamo s stavbo, ki ima podobne značilnosti. Tako izračunani katastrski dohodek množimo s 100. Za zazid-jiva zemljišča uporabimo kot osnovo za izračun davka navadno tržno vrednost, za kme-tijske površine pa moramo povečani dohodek pomnožiti s 75. Povečani dohodek izračunamo tako, da katastrski dohodek povečamo za 25%.
Pri računanju občinskega davka na nepremičnine pa
po
liiv
moramo upoštevati tudi dejstvo, da so nekatere občine ! ukinile davek na nezazidljive j kmetijske površine. Dobljeni znesek moramo pomnožiti s količnikom, ki ga je določila občina, kjer se stavba nahaja. Za plačilo smo lahko že junija
i	izbirali med več možnostmi. Lastniki nepremičnin so se lahko odločili, da plačajo vse v enem samem obroku in to do konca junija. Ti davkoplačevalci so sedaj lahko brez skrbi. Decembra pa morajo
i	plačati davek samo tisti lastniki nepremičnin, ki so se junija odločili, da bodo občin-; ski davek na nepremičnine plačali v dveh obrokih, in sicer prvega do 30. junija, ki je znašal 90% davka, ki smo ga bili dožlni za prvo polletje, preostali znesek pa do 20. decembra. Do tega datuma morajo plačati davek tudi vsi tisti, ki so v drugi polovici leta 1999 kupili kako nepremičnino. Vsi tisti, ki imajo stalno bivališčevtujiniinso se odločili za plačilo v enem obroku, in to do 20. decembra, morajo izračunanemu davku prišteti še 3% kazni na znesek,
ki bi ga bili morali plačati junija. Kot je že ustaljena praksa, lahko plačamo davek na pošti ali na pristojnem uradu za plačilo davkov(concessio-nario della riscossione) oz. na bankah, ki so s pristojnim uradom povezane. Za plačilo u-porabimo poštno položnico, ki je tiskana z rdečo barvo. Če imamo v isti občini več nepremičnin, lahko plačamo vse zneske z isto položnico, če pa so naše nepremičnine v različnih občinah, moramo za vsako občino posebej uporabiti posebno položnico. Če je lastnikov več, mora plačati
i	vsak posebej in vsak za svoj delež. Nekatere občine pa lahko upoštevajo, da je bilo plačilo pravilno izvedeno tudi, če je celotni znesek plačal samo en lastnik. Pred plačilom pa se moramo še po-| zanimati pri pristojnem uradu občine, kjer imamo nepremičnine, ali so se spremenili načini plačevanja. Nekatere občine (v naši deželi jih je 44) so se namreč odločile, da bomo odslej plačevali občinski davek na nepremičnine neposredno na občinskem za-kladništvu, kar bo nedvomno pomagalo občinam pri odkrivanju morebitnih davčnih u-tajevalcev.
NOV DEL ŽELEZNIŠKE PROGE ZA TRBIŽ
V	nedeljo, 12. t.m., so predali uporabi nov del dvotirne železniške proge, ki povezuje Videm s Trbižem. Za promet so odprli 16 km dolgo progo, ki povezuje Tabljo z železniško postajo pri Ukvah. Kar 13,5 km proge so speljali v predoru. Postopoma se tako uresničuje večletni gradbeni podvig, ki bo bistveno izboljšal železniški promet med Furlanijo-Ju-lijsko krajino oz. Italijo in srednjeevropskim prostorom.
POSEBEN VLAK MED BOHINJSKO BISTRICO
IN MOSTOM NA SOČI
Slovenske železnice so se odločile, da bodo turistično zanimivi slovenski pokrajini Baško grapo in Bohinjski kot prometno povezali s posebnim vlakom med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči. Na vlak je mogoče zapeljati osebni avtomobil, kombi, t.i. camper ali poltovornjak, vožnja skozi 6,3 km dolgi Bohinjski predor pa traja deset minut. Vlak bo povezoval Bohinjsko Bistrico s Podbrdom oz. Mostom na Soči. Prvi vlak je šel na pot 6. t.m. Kot poročajo, bo vlak na omenjeni progi odslej vozil po posebnem voznem redu vsak dan.
GOSPODARSTVO
ŠPORT NA GORIŠKEM
RURALIA / OKUSI SLOVENSKE MANJŠINE
SEJEM DOBROT
V	sredo, 8. t.m., se je na go-riškem sejmišču končala letošnja zelo odmevna izvedba sejma živilskih dobrot, odličnih vin, sladic, to je agro-živilskih specialitet, ki so zaščitene z geografskim poimenovanjem ali s poimenovanjem o zaščitenem izvoru, in gastro-enološke turistične ponudbe Ruralia 99. Globalno gledano, je sejem, ki ga je finančno podprla tudi go-riška Kmečka banka, uspel, saj je na njem sodelovalo več kot 100 razstavljalcev iz 18 italijanskih dežel in predstavništva iz nekaterih držav delovne skupnosti Alpe Jadran, kot so Slovenija, Avstrija in Hrvaška. Res posrečena je bila zamisel, da predstavijo tipične jedi desetih jezikovnih skupnosti in narodnih manjšin, ki živijo v Italiji. Tako je bilo tokrat prvič mogoče v petih dneh sejma Ruralia spoznati kuhinjske dobrote teh jezikovnih skupin, med drugim tudi Slovencev. Odlična vina slovenskih vinogradnikov, siri zadružne mlekarne v Ukvah v Kanalski dolini, sadje, zlasti jabolka in drugi pridelki, ki jih je predstavljala zadruga NAPO iz Spetra, gubanca družinskega pekarniškega obrata Dorbolo, odlični med čebelarja Fausta Settimija iz Trebč, predvsem pa odlična gostinska ponudba restavracij in gostiln ter pekarn s celotnega področja, kjer živimo Slovenci v Italiji, ki so se zbrali na razstavnem prostoru
pod naslovom Okusi slovenske manjšine, vse to je izpričalo, da smo Slovenci v F-Jk nositelji žlahtne tradicije tudi na področju gostinstva in kulinarike, kar pomeni, da ima naša manjšina velik potencial za razvoj gostinske in agrituristične ponudbe.
Glede turistične ponudbe na kmetiji velja omeniti pobudo dežele F-Jk oz. ERSE in Slovenije ter Koroške, ki so izoblikovale in na tem sejmu predstavile skupen vodnik po kmečkih turizmih teh treh področij. Vodnik so natisnili v 45.000 izvodih v slovenščini, italijanščini in nemščini in zanj vlada precejšnje zanimanje tudi po Evropi.
Sejem je kot nalašč za nekaj dni sledil propadlemu vrhu Svetovne trgovinske organizacije v Seattlu v ZDA, ko naj bi rešili vrsto vprašanj globalizacije tržišča. Goriški sejem pa je opozoril prav na bogastvo raznolikosti prehrambenih navad in okusov, ki so odsev življenjskih navad in običajev, klimatskih razmer in kulturnih izbir določenega naroda ali ljudstva. Izguba te ponudbe sirov, suhomesnatih izdelkov, vina, oljčnega olja, sadja, medu, različnih slaščic itd., češ da gre za hrano, ki ni predelana po strogih higiensko-industrijskih pravilih, bi pomenila osiromašenje za vse nas. Poplitvitev okusov pa bi prinesla tudi poplitvitev odnosa do kulturne dediščine.
—— MT
SPITAL OB DRAVI
VABLJIVE PRAZNIČNE POBUDE
Združenji Spittal 2000 in Stadtmarketing iz mesta Spital ob Dravi sta za božične praznike in za vstop v novo leto 2000 priredili vrsto zanimivih pobud.
V	adventnem času poteka nagradna loterija, v trgovinah, ki so pristopile k pobudi, pa vsako soboto podeljujejo denarne nagrade in nakupovalne bone. Da bi privabili čim-več tujih, zlasti italijanskih gostov, so se organizatorji odločili nuditi brezplačno parkiranje. Mesto bodo krasile jaslice v naravni velikosti. Dne 11. t.m. je zaživela božična tržnica, ki ponuja zlasti izdelke
krajevnih obrtnikov. Za praznovanje novega leta 2000 pa je predviden dogodek, ki ga prireditelji označujejo za enkratnega. Umetnik Gert Hodi bo s pomočjo Steveja Briceja, Espena VVaseniusa in Tronda Grandija na špitalskem glavnem trgu oblikoval 5 metrov visoka in široka ledena vrata in enako visok Pavlihov kip. Hodi bo svojo umetnino začel oblikovati 29. decembra,
v	novoletni noči pa bo predstavljala simbolični vstop v novo stoletje. Vedno na glavnem trgu bodo v lokalih priredili silvestrski party.
BOJEVITI KOŠARKARJI DOMA MARK USPEŠNI
IGORCOTIC
Z naglimi koraki se bližamo božičnim in novoletnim praznikom, ko se bodo naši akterji nogometa, odbojke in košarke oddahnili od prvenstvenih bojev in si nabrali svežih moči za nastope v novem tisočletju. Športna igrišča bodo namreč privabila svoje ljubitelje še ta konec tedna, ponovno pa bodo zaživela osmega januarja.
Pregled športnega dogajanja na Goriškem bomo začeli z zmago Doma Mark (arhivski posnetek), ki je na domačih tleh po napetem končnem delu igre osvojil pomembni prvenstveni točki. Domovci so s tem uspehom okrepili vodstvo pred neposrednim tekmecem za uvrstitev v ožjo skupino ekip, ki bodo že po prvem delu prvenstva dosegle obstanek v ligi in ki se bodo za nameček potegovale tudi za napredovanje v višjo ligo. Nedvomno sta med številnimi vrlinami, ki odlikujejo mlade goriške košarkarje, tudi izredna borbenost in zaupanje v lastne zmogljivosti, kar ima pozitivne učinke še posebej takrat, ko športna sreča ekipi ni ravno naklonjena. Prav to je bil ključ uspešnega razpleta na tekmi do-movcev proti tržaški peterki Acli Fanin. Lebanovim varovancem tako v prvem polčasu kot tudi v glavnini drugega dela igre ni šlo od rok, njihovi meti niso našli poti do koša, domači obrambi ni uspelo preprečiti uspešnih napadov gostov, ki so zadevali kot za stavo tudi iz velikih razdalj . Ko je že kazalo, da ne bodo domovci mogli nadoknaditi zaostanka, saj je bilo med ekipama trinast točk razlike, je prišlo do preobrata. Nasprotnik je brezuspešno vztrajal z meti trojk, domovci pa so pod domačim košem, predvsem po zaslugi odličnega Podbersiga, kraljevali pri pobiranju žog in so s točnimi meti Franca, Ceja in Visintina tri minute pred koncem srečanja prehiteli nasprotnika. V razburljivih zaključnih minutah so domovci ohranili mirno kri in tako vknjižili novi prvenstveni točki.
ODBOJKA
V	moški odbojkarski C ligi je Val Imsa na gostovanju v Reani del Rojale prvič v letošnjem prvenstvu zapustil igrišče praznih rok. Ekipa Roja-leseja, ki je bila v spodnjem delu lestvice, je na glavo obrnila predvidevanja, ki so vladala pred začetkom srečanja. Valovci so na tej tekmi zaigrali daleč pod sposobnostmi, kar so igralci Rojaleseja dodobra izkoristili in so tako z gladkim izidom 3:0 zaustavili pot vodilnega na lestvici. V prihodnjem kolu bodo Jerončičevi varovanci v telovadnici Kulturnega doma v Gorici gostili Sočo Unitecno, ki seje po uspehu nad Vivilom, s katerim je delila peto mesto, povzpe-
la proti vrhu lestvice. Sobotni derbi s štandreško šesterko se torej obeta kot zanimivo in privlačno srečanje, saj predvajata obe slovenski ekipi dinamično in dopadljivo odbojko. OlympiaAgrariaTerpin je kljub popolni postavi doživela poraz v Fojdi. V moški D ligi je moral Naš prapor priznati
premoč Tol meča, ki ni prepustil Bricem niti niza.
Oba naša predstavnika ženske C lige sta se veselila zmage. Če so se morale igralke Vala Siderimpesa pošteno potruditi, da so strle odpor Čarfriulane (2:3), je bila tokrat pot do zmage odbojkaric O-lympie Kmečke banke zelo lahka, saj so te odpravile nasprotnice brez izgubljenega niza; s tem uspehom seje njihov položaj na lestvici bistveno izboljšal.
NOGOMET
Nepričakovan poraz na domačih tleh je v prvi nogometni amaterski ligi doživela Mladost, in to proti šibkemu San Lorenzu (1:2). Tudi igralcem Juventine ni šlo po načrtih, saj so proti vodilnemu Ison-zu ostali praznih rok (0:1). E-najsterica Sovodenj pa je tokrat zaigrala kot prerojena in je premagala drugouvrščeno Rudo (0:1). Po tej presenetlji-
vi	zmagi so se Sovodenjci oddaljili od dna lestvice in so zapluli v mirnejše vode.
PRIHODNJE KOLO
ODBOJKA: Moška C liga (18.
t.m.): Olympia Agraria Ter-pin-Preven[re, Val Imsa-Soča Unitecno. Ženska C liga: Val Siderimpes-Adria Volley, II Pozzo-Olympia Kmečka banka. Moška Dliga: Naš prapor-Futura.
KOŠARKA: Moška D liga: Cici bona-Dom Mark.
NOGOMET: Prva amaterska liga (19.t.m.): Sovodnje-Pro Romans, Vesna-Mladost, Mariano-Juventina.
ODBOJKA
ZMAGA DEKLET OLYMPIE
Dekleta Kmečke banke so prejšnjo soboto brez težav premagala nasprotnice ekipe AZ Centra Ottico SMA iz Trsta in tako osvojila tri pomembne točke. Tekmo so zmagale z gladkim 3-0, saj tiči tržaška ekipa na dnu lestvice s še nobeno točko. Trenerka Kristančič je v igrišče postavila kar vse igralke. Še najbolj zanimiv je bil tretji set, ko soGo-ričanke nekoliko popustile, nasprotnice pa so set stalno vodile (3-7; 9-12). Nato so naše igralke izenačile na 17-17 in ga tudi prehitele. Tako so osvojile tudi tretji set in tekmo zmagale. V Fojdi pa so fantje izgubili tekmo proti ltely Faeais s 3-0. m. Hlede
BELI CIRKUS V POLNEM TEKU
KOSTELIC IN JAGGE PRVA
Svetovni pokal v alpskih smučarskih disciplinah je v polnem teku in že se kažejo razmerja moči tako pri ženskah kot pri moških tekmovalcih. Prijetna letošnja novost, pa čeprav ne več presenečenje, za katero je poskrbela že v lanski sezoni, ko je prvič prišla na tekmovalne stopničke, je Hrvatica Janiča Kostelič, vsestranska smučarka, ki še ni dopolnila 18 letin je prve korake na smučeh naredila s sedanjimi slovenskimi smučarskimi tekmovalkami slovenske reprezentance. Zagrebčanka po rodu, je z dvema zaporednima zmagama v slalomu pokazala, daje na svetovnem prizorišču zasijala nova zvezda, saj tekmicam zadaja take udarce, od katerih si zelo težko opomorejo. Ko govorimo o udarcih, mislimo na časovne razlike, ki po obeh tekih v slalomu nastanejo med njo in zasledo-valkami; v Sestrieresu, kjer je zmagala 12. t.m., je bila razlika med časom Kosteličeve in drugouvrščene Švedinje A-nje Paerson namreč več kot sekundo, medtem ko je bila za več kot dve sekundi hitrejša od tretjeuvrščene Francozinje Christel Saioni. Kdor spremlja smučanje, ve, kaj taka razlika v slalomu pomeni. Tako velik časovni razmak je namreč v slalomu nekaj podobnega kot knock-out pri boksu, saj smučarke, ki zaostanejo v obeh spustih za prvo-uvrščeno tekmovalko več kot sekundo, to strašno demoralizira. V Formuli 1 bi to pome-
nilo časovno razliko, ki bi nastala v trenutku, ko bi prvo-uvrščeni dirkač na cilju za cel krog prehitel drugouvrščenega!
Ce povemo še to, da je Janiča Kostelič v Sestrieresu nastopila takoj po grdem padcu na treningu in je sama povedala, da jo zelo boli v bokih, je več kot dovolj za splošen preplah med starejšimi in bolj izkušenimi smučarkami, kakršne so tudi slovenske tekmovalke, ki po dveh zmagah v začetku sezone ne dosegajo več vidnejših uvrstitev. Urška Pretnar je v Sestrieresu pristala na desetem mestu, kar je zanjo premalo, na 12. mestu je bila Nataša Bokal, Dov-žanovaje bila mesto niže, na
21.	mestu pa je pristala Horvatova. Vse so imele take zaostanke za Kosteličevo, kakršne imajo običajno nedeljski smučarji za tekmovalnimi smučarskimi asi. Kosteličeva vodi tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala z 62 točkami prednosti pred Avstrijko Dorfmeister, na devetem mestu pa je z 200 točkami zaostanka slovenska smučarka Mojca Suhadolc.
V	Madonni di Campiglio pa je bil v ponedeljek, 13. t.m., slalom za moške. Zmagal veteran, ki je pri 33 letih dokazal, da je še vedno as. Norvežan Finn Christian Jag-ge je namreč s sedmo smučarsko zmago v slalomu v svetovnem pokalu dokazal, da se še lahko kosa z veliko mlajšimi tekmovalci. Na drugo mesto seje uvrstil Avstrijec Raich, na tretje pa stari znanec z be-
lih poljan Stangassinger. Jure Košir je bil z manj kot sekundo zaostanka na petem mestu, takoj za njim seje na odli-j čno šesto mesto uvrstil Tomaž Vrhovnik, kar je tudi njegov največji uspeh v karieri. Točke v svetovnem pokalu sta prejela še Andrej Miklavc za 15. mesto in Mitja Kunc za 22. mesto. Kako pa smučajo letos italijanski smučarji? Podobno kot lani, brez večjih uspehov. V Madonni di Campiglio je bil na sedmem mestu obetavni Angelo VVeiss, na enajstem mestu pa je pristal večna obljuba italijanskega slaloma Giorgio Rocca, Nana pa se je zaustavil na 21. mestu. Italijanski časnikarji radi ob vsaki priložnosti povejo, kako je Beli cirkus, kot radi imenujejo svetovni pokal v smučanju, izgubil veliko z odhodom Alberta Tombe in Deborah Compagnoni med "upokojence", češ da naj ne bi bilo več zanimanja za smučanje. To ni res; resje le, da razen od-ličnejužnotirolke Isolde Kost-ner v italijanskem taboru ne zmaguje nihče več. Pozornemu bralcu dnevnih časnikov in gledalcu televizijskih poro-j čil tudi ne bo ušlo, daje italijanska javnost lahko seznanjena z dogajanjem na belih strminah v svetovnem pokalu le takrat, ko doseže italijanski smučar kako pomembnejšo uvrstitev, kar kaže tudi na to, da se Italijani kar nočejo sprijazniti z dejstvom, da nimajo več ne Tombe La bombe ne Compagnonijeve.
- - ZUT
15
ČETRTEK
16. DECEMBRA
1999
mm
Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij med ljudmi v župnijah in vsem nudi ljubezen, tolažbo in upanje. Za nadaljevanje svojega poslanstva potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoč, prispevek za podporo duhovnikom. Ti darovi prihajajo v Osrednji inštitut za podporo duhovščini in se razdelijo vsem duhovnikom, zlasti tistim, ki delujejo v najbolj potrebnih skupnostih, ki tako lahko računajo na velikodušnost vseh.
Če hočeš darovati svoj prispevek, lahko uporabiš svojo kreditno kartico Cartasi. Visa in MasterCard in kličešBREZPLAČNO ŠTEVILKO 800-825000; svoj dar lahko tudi nakažeš na poštni tekoči račun št. 57803009 (položnico dobiš v župniščih ali na pošti) ali s plačilnim nalogom na italijanskih bankah, naslovljenim na Istituto Centrale Sostentamento Clero - Eroga-zioni Liberali. Svoj prispevek lahko tudi dodeliš neposredno na škofijskem uradu inštituta za podporo duhovščini.
CartaS! VISA
EUttOCAnO
Prispevke lahko odtegneš od svojih dohodkov Irpef.
DAROVI
za podporo
DUHOVNIKOM. POMOČ številnim za dobro VSEH.
CHIESA CATTOLICA CEI Conferenza Episcopale Italiana