350
Naši dopisi.
Iz Gorice 29. okt. (Izv. dop. *) Na Goriškem, kakor v obče na Primorskem , se šolstvo v narodnem oziru tudi letos ni nič zboljšalo; mi nikakor ne čutimo, da bi bila triletna doba sedanje dunajske vlade Slovencem v prid kaj spremenila; pač pa so nekatere slovenske enorazrednice dobile nemški poduk v tej dobi, ki se ni še odstranil, čemur se ni čuditi; kajti tržaška vlada, ki je za-nj delala, še vedno čuje ponosno nad svojimi pri boritvami in našimi občinskimi starešinstvi, da se ne spametijo na drugo stran. Srednje šole so pod enakim varstvom starega nemškega stroja, in ravnatelja više realke in gimnazije imata največo skrb za to, da bi se slovenski dijaki krčili, v bojazni, da bi ti zavodi tudi v bodočnosti nemški ostali. Saj pa tudi sedita oba v goriški „ortsgruppi" nemškega „Schuivereina", gimnazijski vodja, na Pruskem rojeni Pantke, celo kot skrbni predsednik in marljivi zagovornik te skupine! O tem šolniku vedo letos na gimnazijo vstopivši učenci mno-gokaj pripovedovati. Tako se govori, da nekih slovenskih dečkov ni pustil še k sprejemni skušnji, ampak jih je kar tako odgnal. Tako poročajo otroci sami, in vredno bi bilo poizvedeti, koliko je na tem resnice. Resnica dognana pa je, da pri sprejemnem izpitu je padlo 19 Slovencev, sprejetih je bilo 52. Enega Nemca pa, ki je bil tudi padel, so po par dneh vendar sprejeli! Ali je to postavno in v soglasji s postopanjem proti dečkom slovenske narodnosti? Slovenske dečke so vrgli, ker niso znali dovolj visoke nemščine, kljubu temu, da naše vadnice vse drugo zamujajo, samo da bi nemščine po zahtevah velikih nemških profesorjev v mlade glavice zadosti zabili.  Da pa nemške vadnice za
*) Lepa hvala za zanimiva poročila.                    Vred.
slovenske otroke ne zadostujejo, krivi niso toliko napori dotičnih učiteljev, kolikor mržnja nekih profesorjev 9 katere gosp. vodja Pantke k sprejemnim izpitom pošilja. Letos je bil v ta namen odločil pravega zagri-zenca, uže od lani pri nas poznanega prof. Nussbau-merja«                                                        (Konec prih.)
Prem 23. okt. (Različno. — Konec.) Dne 19. t. m. dopoldne pričelo bilo se je tukaj prav lepo in prijazno suho vreme, katero je pa trajalo le dobre cele tri dni. V dan 20., 21. in 22. t. m. zjutraj bilo je nam mogoče prvikrat sedanjo prelepo in velikansko repatico na iz-hodno-južni strani neba opazovati. Zares prelepa prikazen je ta milo-bieda, velikanska repatica pred jutranjo zoro!
Bogu bodi pa potoženo, da se je včeraj zvečer zopet pričelo staro deževje ponavljati. Ce bode to zopet dalj časa trajalo, ne bode moč ljudem še to malo ozi-minega semena v zemljo spraviti, kar se ga navadno v teh krajih o deloma ugodnih jesenih seje. Pomanjkanje in glad sta tukaj splošno neizogibna.
Na tukajšnji enorazredni ljudski šoli s poldnevnim poukom je letos sledeče število obiskovalcev: Vsaki dan dopoludne 32 dečkov in 43 deklic = 75 otrok; popo-ludne 55 dečkov in 43 deklic = 98 otrok; ponavljavnico obiskuje pa 22 dečkov in 33 deklic = 55 otrok. Toraj je vseh obiskovalcev skupaj nič manj nego 228 otrok. Zavoljo premalega fizičnega in duševnega razvoja oprostilo se je letos od šolskega obiskovanja 17 otrok; 3 vsakdanji učenci in pa 1 ponavijavec so izvan svojega doma, ^kjer vsak dotično šolo obiskuje.
Ce se gori omenjeno veliko število šolo obiskujočih otrok z malo tukajšnjo šolsko sobico, katera po najnovejših sanitarnih predpisih ravno za 30 obiskovalcev ob enem zadostuje, primerja, ni ravno težavno določiti položaja , v kakoršnem so dostikrat učenci z učiteljem vred. Tudi ni potreba ravno bistrega uma in pa izredne izvežbanosti o ljudskem šolstvu, da se more o napredku tako gnječe prava in nepristranska razsodba sklepati, kar se pa sem ter tje pravično v poštev ne jemlje. Fri rednem šolskem obiskovanji se vendar tudi v taki gnječi da v nekaterih predmetih zaželeni smoter vsaj deloma doseči; a vse drugače je to poleg nerednega šoiskega obiskovanja iz raznih opravičenih in neopravičenih vzrokov. Da je tu treba skoraj neprestanega ponavljanja, sosebno ob pričetku vsakega šolskega leta z vsakim oddelkom posebej v prejšnjem šolskem letu obravnavane tvarine, mi ne bode mogel nikdo zanikavati, kdor se je le par let z ljudsko šolo na deželi sam stvarno ukvarjal. Ali vendar je temu tako, da več ne povem.
Bolezen „robadi" med tukajšnjo šolsko in tudi drugo še manjšo mladino še sedaj precej hudo razsaja — opravičen vzrok nerednemu obiskovanju šole. Drug glavni vzrok temu po teh krajih pa je splošno uboštvo in revščina. Brez števila je tako ubogih in revnih sta-rišev, da svojim otroknm še za dom najpotrebnejše vrhovne obleke iz česa preskrbeti nimajo. In vendar, če se je to zgodilo, da se otrok za šolo deloma obleče in obuje, hodi pa potem brez vsakoršne šolske knjige in druzega šolskega orodja v učilnico. Stariši mu dostikrat ne morejo tega omisliti, ravno tako tudi občina ne, ker ima vedno sušo v blagajnici.
Učitelj sam pa tudi skoraj nobeden dandanea v teh krajih radi velike draginje vsega za njegov in njegove družinice obstoj potrebnega postati ne more tak magnat, da bi revnim otrokom pri najboljši volji mogel iz svojega žepa šolske reči kupovati, ko bi to ravno njegova dolžnost, ne pa prosta volja bila.
Naj bi se na vse strani skoraj na bolje obrnilo!
M. Kant, narodni učitelj.
351
Od gorenjsko-goriške m8J8 22. okt. {Cesta sovodenjška in kopašniška.) Deželni zbor je dnć 26. sept. 1. 1. odobril nasvet, da naj se vlada naprosi prouzročiti tehnične poizvedbe, ali bi se ne mogla na mesti sovo-denjške ceste z manjšimi stroški napraviti po kopašniški dolini držeča nekdanja rudarska pot kot velika cesta itd. Ta predlog včinil je veliko govorjenja v našem kraji. Radovedni smo, kako bo z novo cesto, kje se bo delala. Nekako zdražil je ljudstvo po okrog in sovo-denjške doline dopis v „Slovencu" od 14. okt. iz Lesko viče, ker se v njem trdi, da bi cesta čez Kopačnico bila boljša, krajša in cenejša, ter se ta trditev podpira z neresničnimi dokazi. Tehnično je nisem preiskoval, zato si ne upam sodbe izreči; a to trdim, da pogled na karto generalštabsko je zelć goljufiv, posebno ako se površno ogleduje ta karta. Res je, da se cesta čez Kopačnico nekaj časa polagoma dviguje, a ima pri meji na Primorsko preiti prepas 829 metrov visok, toraj 38 metrov višega, kot sovodenjška, katera gre le čez višavo 701 metrov. Da bi se kopašniška cesta polagoma peljala na tako višavo, je gotovo, da bo morala pri zadnjem hribu daleč na okrog se speljati, zato je vprašanje, bo li krajša kot sovodenjška ali ne? A v onem dopisu se cl6 trdi, da bi bila najmanj 3 kilometre krajša. Da bi bil na cesti čez Sovodenj klanec za klancem, eden strmejši od druzega, ni res, temveč vsa črta je zel6 enakomerno napeta.
Tudi ni res, da bi se bilo bati sneženih plazev po sovodenjški dolini, ampak ravno nasprotno. Precčj jih je po kopašniški dolini, v sovodenjški le enega ne.
Da gre ves promet uže zdaj iz Cirknega na Loko čez Kopačnico, ni res. Nek posestnik po oni dolini vozari, ker ima tam posestvo, sicer pa gre tam čez toliko prometa, kolikor se ga v koših nese ali pa peš gre, a to le zato, ker je tam krajša pot, a cesta se bo morala daleč na okrog viti. Čudno se mi zdi, da dopisnik „Slov." tako piše. Gotovo po sovodenjški cesti še nikoli ni hodil, ker bi sicer ne pisal tako. Ne laže gotovo ne, a dal se je nalagati. Staro- in Novogosličanom pa svetujem, naj se kar mogoče potegnejo za sovo-denjško cesto, ako jim bo kaj pomagalo. *)
Št. Lovrenc 24 vinotoka. — Dokaj redki so dopisi v časnike iz naše St. Lovrenške doline, akoravno se je uže mnogo na novo in bolje storilo za našo faro, ne da bi bil o tem kdo svetu naznanil. Pa saj pregovor pravi, da dekle največ velja, o kateri se najmanj govori. Vendar bi bilo pa uže zanikrno, ako ne bi danes Vam, drage „Novice" , vsaj po večem kaj sporočil. — Da smo dobili pred dvemi leti novega prečastitega g. župnika , to je uže bolj znano in da so prejšnji preč. gospod J. Prokeij šli v pokoj ter še živ6, je tudi marsikomu znano. Naj povem, da kar imamo novega na šega obče priljubljenega in neutrudljivega gosp. župnika Antona Hočevarja, so uže v tem malem času zel6 veliko napravili, na kar so jih farani radi ubogaii. Napravili so orgle, popravili streho na zvoniku, vso cerkev zbelili in več reči za cerkvene potrebe napravili. Potem so farani napravili gosp. župniku lepo gospodarsko poslopje čisto z novega poleg starega, in to leto napravila je fara lepo novo in večo zakristijo pri cerkvi, kar je bilo res zelć potreba. Ako se pomisli, da toliko v malem času ena fara napravi, kar res veliko stane, je to gotovi dokaz, da so St. Lovrenčanje vsikdar vdani prečatiti duhovščini, ker, kar se je delalo, bilo je vse brez krega in vse v najlepši slogi storjeno. Prej tudi ni bila navada, da bi se obhajale „smaroice" maja meseca;   to   prelepo   božjo   napravo  pričeli   so   bili častiti
*) Hvala lepa! — Prosimo prilično še kaj!       Vred.
gospod Jakob Strupi le ob nedeljah in kar imamo ča-stitega gosp. kaplana J. Piskarja, obhajamo vsaki maj vsaki dan ob 5. uri zjutraj to prelepo božjo službo in za olepšavo Marijinega altarja oskrbe sami s pomočjo prostih darov v ta namen. Res kaj lepe so bile letošnje šmarnice in ljudstva se je vselej obilo vdeležilo.
K vsemu temu, kar so farani storili pri cerkvi, so naši vrli in modri srenjski možje še napravili šest brizgalnic, da bodemo imeli kaj v roke vzeti, kedar bi nastal škodonosen ogenj. Da imamo lepo in veliko šolo, gre pa hvala ranjcemu M. Šivavcu , ki je v ta namen 3000 gold. ustanovil. Da se je pa poslopje lepo dodelalo, pa bodi slava prečastitima gospodoma J. Prokelju in J.^Grossu,   tedanjemu kaplanu v St. Lovrencu.
Se bi imel več reči naznaniti, pa naj bo dovelj in dosti je, da svet izvL, da smo vsi složni v skrbi za po-vzdigo časti božje in za poduk naše mladine. To v spodbudo onim, kjer je treba izgledov, da se po njih ravnajo.
V četrtek 19. oktobra so obiskali preeastiti gospod zlato-mašnik in dekan iz Trebnja našo faro in obenem maševali in po maši obiskali tudi šolsko mladež. Kaj vesel dan je bil za farane, pa tudi gosp. dekan, kakor upam, ločili so se od nas zadovoljni. Bog jih ohrani še mnogo let!
Iz Ljubljane. {Volitev državnega poslanca za ljubljansko mesto), katera se ima vršiti dne 9. in 10. novembra , je zdaj na vrhuncu političnega življenja v beli Lj ubij ani, in danes uže prav radostni moremo poročati, da se priprave za njo med narodnimi volilei ljubljanskimi pričenjajo prav prav nadepolno. — Sklican je bil preteklo nedeljo ob 11. uri shod volilcev v čitalnično dvorano. Sešio se je nad 200 volilcev iz vseh krogov in krajev ljubljanskega mesta. Malo minut po 11. uri pričel se je razgovor, odtvorjen po dr. Zarniku s predlogom, izbrati si predsednika, za katerega predlaga dr. Karola Bleiweis-Trsteniškega, kateri se z dobro klici potrdi. — Prvome3tnik potem pozdravi došle volilce ter se jim zahvali, da so k shodu došli v tako obilnem številu; nadaije naznanja, da se je glede žalibog odstopivšega ljubljanskega poslanca gosp. viteza Schneida k besedi oglasil gosp. predsednik kupčijske zbornice Jože Kušar, zato najprej njemu da besedo. Gospod Kušar spominja se z gorkimi besedami velikih zaslug odstopivšega poslanca viteza Schneida ter po nadrobnem vtemeljenji predlaga: „naj navzoči ljubljanski volilei bivšemu svojemu državnemu poslancu vit. Schneidu izrečejo milovanje, daje bil vsled bolehnosti prisiljen, poslanstvo odložiti, naj mu izrečejo gorko zahvalo in priznanje za vspešno zastopanje v državnem zboru in popolno zaupanje z nado, da se prav kmalu vrne v vrsto naših državnih poslancev." — Ta predlog, priporočan še tudi po dr. Vošnjaku, se sprejme soglasno.
K dnevnemu redu prosi potem besede dr. Poklu-kar, ki gorko odobrava ravno storjeni sklep gledć gospoda viteza Schneida, potem navaja, da so poleg ugodne politične sape posebno izredno harmonično zbrane odlične lastnosti gospoda Schneida Ljubljani pripomogle k njeni prvi sijajni zmagi po dolgoletnih borbah z našimi nasprotniki. Glejmo tedaj, da bode naša druga zmaga v beli Ljubljani enako gotova in po moči sijajna. V ta namen je treba kandidata vsestranskega zaupanja, in med dolgo vrsto takih gospodov se po skušnjah zadnjih let odlikuje eden , ki ravno vsled teh lastnosti in splošnega zaupanja zdaj stoji na čelu ljubljanskega mesta, to je: župan gospod Peter Grasselli,
njega volimo!
352
Živahni živio-klici sledili so tem besedam, in brez ugovora sprejel se je soglasno gosp. Peter Gras-selli za kandidata.
Gromoviti živio klici pozdravljali so potem v dvorano došlega kandidata ter so se ponavljali , ko je v kratkem govoru naznanil, da po sprejetem pritrjenji svojih tovarišev v mestnem zboru, in po tako sijajno mu skazanem zaupanji sprejme kandidaturo, ponuđeno mu brez najmanjšega lastnega hrepenenja.
Ta volilni shod daje nam poroštvo sijajne volilne zmage.
—  {Gospod župan Peter Grasselli) je, kakor kaže predstojeće poročilo o shodu ljubljanskih volilcev, enoglasno izbran kandidat za volitev državnega poslanca v Ljubljani , ki bode 9. novembra. — Zmaga naša je tedaj gotova, ako pridejo naši volilci vsi, in tedaj upamo, da bode tudi sijajna.
—  (Gospod deželni predsednik Andrej Winkler) odpeljal se je včeraj dopoludne na Dunaj.
—  {Mestni odbor ljubljanski) sklenil je pretekli teden , da se ima vpeljati slovenščina kot uradni jezik v vseh mestnih uradih. — Izjemno dopisuje se nemško na nemške vloge, uradom vnanjih dežel in vojaštvu; tudi trem starejim uradnikom dovolila se je izjema, da slovensko uradujejo samo „kolikor moč". — S tem odločnim pa zmirnim sklepom storjen je velik in pomenljiv korak za narodno življenje.
—  {Mestni odbor novomeški se je ustanovil) ter volil za župana gosp. Kmetica, za svetovalce pa gospode dr. Poznika, Vertačiča in Fr. Kasteleca. Živeli!
— • (Sch'onwetter)f krški okrajni glavar, umrl je preteklo nedeljo na Dunaji, kjer je bival nekaj časa na dopustu.
—  (V narodni Čitalnici v Ljubljani) se od sv. Jurija 1883. naprej daje v najem gostilna in kavarna s steklenim salonom, gostilničnim vrtom, kegljiščem in stanovališčem. Za to podjetje se je oglasiti do konca decembra 1882 pri odboru narodne čitalnice.