176
Spomin na Gorensko.
Ce je Bled in Bohinj že Vam Kraj n ca m tolikanj pri sercu, kolikanj bolj se mora ta rajski kraj nam Teržačanam prileči, kadar od poletinske soparce vsi omamljeni pridemo na Gorensko, se zopet iz noviga poživit v prečisti sapi tega kraja in se okrepčat z bistro studenčnico!  Zares
-------------------ni ga lepš'ga kraja,
Ko je z okoljšino ta, podoba raja!
Pa kaj ? — moj namen ni popisovati prijetnosti Blejskima jezera, Bohinske doline i. t. d. od kterih je bilo v naših Novicah že veliko lepiga povedanima; predmet pričijočih verstic so nektere druge reči.
Pervič pohvala tukajšnih šol. Kar so Novice v 34. in 35. listu od Bistriške šole lepiga povedale,je vse gotova, vesela resnica; — povem Vam de sim tukaj pisanje neke nedeljske šolarce vidil, ktera se, če se prav spomnim,FrančiškaMarkisetti piše, in ktera bi marsikteriga pisavca v kaki veliki pisarnici prekosila. — V Blejskim kantonu ni skorej fare, ki bi svoje šole ne imela, in ni davnej kar je bila v Saspih od nekiga dobrotljiviga domorodca, nova šola napravljena. Ali ni to vesela reč ?
De so Gorenci pridni kmetovavci, nihče tajiti ne more. De so pa zemljiša Blejski ga kantona nar boljši obdelane, se je gotovo večidel zato zgodilo , ker so se kmetje začeli že pred 60 leti tlake odkupovati, ktero odkupovanje jim je že obilno povernjeno po mnogih dobičkih, ker jim ni treba časa zamujati v tlaki, kteriga zdej pridno obračajo v poboljšanje kmetijstva ali pa v povzdigo obertništva!
Sedem kmetov je lani tukaj razdelilo neki pašnik, ki se straža imenuje; ravno zdej se pa pripravljajo pašnik, pod gradam imenovan, razdeliti, ki je še čez 1500 oralov velik. Letašnjo jesen je bil imenovani pašnik zadnjikrat občinska gmajna — na kteri bojo v malo letih rodovitne njive in senožeti stale. Tako je prav! — Kako koristno je tako razdeljenje nerodovitnih pašnikov v posamesne zemljiša, se iz tega vidi, de bo pri ti razdelitvi  kajžar po  3 orale  v  svojo  last  dobil in de bo
Vrednik Dr. Janez Bleimeis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
po tem takim v versto zemljišarjev ali gruntarjev stopil. To se bo pa tolikanj lože zgodilo, ker odločeni koso vi razdeljeniga pašnika ne bojo hišam pripisani, ampak bojo proste zemljiša ostale, ktere se bojo smele prodati, tako de jih bo zamogel tudi priden in delaven kajžar kupiti in se tako v boljši stan povzdigniti. — Enkrat ko sim se ravno po Bohinskim jezeru vozil in natore lepoto premišljeval, so mi oči zastale na severni strani Bohinskiga jezera, kjer še toliko neob-delaniga sveta leži, de bi se lahko velika vas ondi vselila. Kako Gorenci! ali bi se ne dal tudi ta k pridu oberniti? Jez mislim, de bi se to nar lože in nar boljši storiti dalo, ako bi grajšina ta svet kmetam proti temu v najem (štant) dala, de bi ji kmetje samo primerno najemšino (čimz) odrajtovali, sicer pa pravico imeli, de bi mogel oče po smerti svojimu sinu ali drugim nasledni-kam zemljiše izročiti proti temu, de bi zgovorjeno najemšino odrajtovali? Upati je, de bi se pošteni ljudje našli, ki bi se tukej naselili in pušave obernili v rodovitni svet!                    --------------                    l. P.