Za poduk iu kratek oas. Poročila iz Rima. (Piše Fr. Kovačič.) (Dalje.) II. Božični prazniki v Rimu. Razven v Betlehemu ni nikjer na svetu božični praznik tako pomenljiv in ganljiv, kakor v Rimu. To mesto si je v resnici božja previdnost izbral a za svoje posebne namene. Kakor si je Bog med vsemi narodi starega sveta izvolil izraelsko ljudstvo za svoje, da bi pripravljalo pot OdreSeniku, tako je. med paganskimi narodi bil rimski narod izvoljeno orodje v rokah premodrega Boga, ki vodi in ravna usodo narodov. Ali je mogočna rimska država bila samo za to, da bi nokaj časa strahovala svet, potem pa se zvaliia v grob V Nikakor! Judovska shodnica je bila predpodoba Kristusove cerkve, in ko se je približalo bdžje kraljestvo, umaknila se je shodnica. Tako je tudi riiaska država bila nekaka priprava na novo kraljestvo, in ko je to prišlo, izginila je kakor luna pred solncem. Z rojstvom Zveličarjevim je Rim dobil nov pomen, postal je središče novega kraljestva, ki bo trajalo vekomaj. Pripoveduje se, da je cesar Avgust nekoč vprašal boga Apolona, kdo bo za njim vladal rimsko državo. Daroval je raaliku veliko daritev, toda Apolon nič ni odgovoril. Daroval je drugič, pa zopet nič. Daroval je tretjič, in sedaj dobi odgovor: >Hebrejski otrok, Bog sam in gospod vseh bogov, me sili zapustiti ta kraj in se vrniti v žalostno Jjrezno^ojdi tedaj odslej brez odgovora od jnajik oU taripv nrnrj!« Pred ¦ ptti »herirpislnm ntpntnm, J^j 50 !n rodil v Betlehemu, so se podrli paganski maliki in ta novi kralj je postavil svoj sedež ravno v Rimu, ker tukaj ima svojega namestnika. Zatorej je BožiC tako pomenljiv v Rimu. Pa Se več! Stari Rimljani so ponosno kazali na staro slamnato bajtico, v kateri je nekdaj prebival Romul, ustanovitelj mesta Rima in rimske države. Krščanski Rim pa ima mnogo ve6. V veličastni cerkvi S. Maria Madžore ali Marije Snežne se hrani dragocen zaklad: ostanki jaslic Jezuso vih. Edino na božični prazniki jih slovesno izpostavijo na oltar, da jih lahko vsak vidi. V pre,šnjih časih so popoldne papež imeli tukaj večernice, a dandanes papež ne morejo iz Vatikana. Ljudstva 4a yedno vse polno, vsak bi si rad po večkrat ogledal to svetinjo. Jaslice pa niso več takSne, kakorSne so bile nekdaj, ampak so razdrte in deske s pozlačenimi obroči zvezane. Pet kratkih desek je, ki so od starine že čisto črne. Hranjene so v kristalni omarici, ki je obrobljena z zlatom in dragim kamenjem. Daroval jo je španski ki-alj Filip VI. Ze prvi kristijani so visoko častili jaslice, v katerih je kralj nebes in zemlje ležal na trdi slamici. Cesarica šv. Helena je sama potovala v Betlehem in jih dala s srebrom okovati. Sv. Jeronim nam pripoveduje, da so ob njegovem času cele trume ljudij od vseh krajev sveta prihajale v Betlehem gledat sv. jaslic. Čim bolj se je krSčanska vera širila, tem več romarjev je prihajalo v Betlehem. Ko so pa mohamedanci osvojili sv. deželo, so krištiiani vzeli jaslice, da ne bi prišle nevernikom v roke, in so jih ob času papeža Zaharija, okoli 750 prinesli v Rim, kjer se še dandanes hranijo. V Rimu ni navada, da bi po hišah delali božično drevo in jaslice, saj iim tudi ni treba, ko imajo prave jaslice. Ko smo si ogledali sv. jaslice, pokleknimo in molimo prav prisrčno božjega Zveličarja, ki je nekdaj med temi deskami ležal, zahvalimo ga, da se je ponižal stopiti z nebes y betlehemski hlev, in ga prosimo, naj pride prebivat tudi v naša srca! Sedaj pa pojdimo dalje! Neštevilne množice rimskega ljudstva hitč na Božič in skozi celo osmino v cerkev »S. Maria in Ara coeli«, ki je na severoizhodni strani Kapitčla. 124 marmornih stopnic vodi do cerkve. V tej cerkvi je shranjen »il santo bambino«, katerega Rimljani nenavadno častč. To je lesen kip božjega Deteta, priprost sicer, pa neka posebna miloba ga obdaja. Napravil ga je neki priprosti frančiškan iz oljkinega drevesa, ki je rastlo v vrtu Getsemani. Pozneje ga je vzel s seboj v Rim, kjer se do današnjega dne hrani. Kronika frančiškanskega samostana pripoveduje, da sfc je zgodilo že več čudežev po njem. Še dandanes ga nosijo k bolnikom, zlasti k bolnim otrokora. '/namenite so v lc: cerkvi tudi !ai-.n imonovane utroc^' iiridigo-. Celo Ijuziono osniiiiu namiue majhni otroci, od 4—9 let, govorijo hvalospeve novorojenemu Detetu. l'rav pomenljivo in ganljivo je, kako le nedolžne stvari častijo s svojimi 'govorčki« Stvarnika nebes in zemljc, ki je bil tudi otrok. Vsaki dan je cerkev polna, vsakdo želi slišati te malc »pridigarje« in »pridigarice«. Nasproti jaslicam je poslavljen oder tako, da govorniki gledajo na božje Dete. Kako pogumno, živahno in prisrčno govorijo! Z rokaiai mahajo kakor pravi pridigarji, nekateri pokleknejo ter z razprostrtimi rokami in v nebo uprtimi očrai slavijo novorojenega Zveličarja. Nekateri dajo tudi blagoslov poslušalcera. Kajpada da se včasih tudi kaj smešnega pripeti; otroci so otroci. Tako sem se tudi jaz imel priliko malo nasmejati. Na oder prikobaca štiriletni fantek; majhen, da bi ga lahko v žepu odnesp.l. Prav priljudno se nam nakloni, potem pa 7.aor\P cfnriozavo«'"" JJ^VOr'*1 MnonVrnt rn cn .^i ustaV! in ne gre dalje. Zraven stoječa deklica mu hoče pomagati, on pa se stegne kakor kak možak in ji ponudi zaušnico, potem začne pogumno dalje govoriti, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Smešnica. Neki gospod je Sel mimo neke hiše. Na pragu je sedel majhen deček in vprašal: »Gospod, ali se ne bojite našega psa?« Gospod ga vpraša: »Kje pa ga imate?« — »Naš oče nam ga drugo leto mislijo kupiti.«