zgngiiteiB zahiafl. ¦; Minulo je ravno 100 let, odkar je šel y zgubo zaklad južnoameriške države Pern. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje. Uspeh je še doslej vsikdar izostal. Zgodovina peruanskega zaklada, Ri bi bil lahko slavil letos stoletnico, je Ipričela leta 1831. Takrat je izbruhnila v ;Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah nekaj vsakdanjega. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, ki je bilo stiskano od revolucijonarjev, je pustil naložiti ogromni drža^ni zaklad, kojega vrednost je znašala več milijonov pezov, v noči ter megli na iadjo »Mary Dier«. Kapitan ladje iThompson je dobil od upravitelja zapcčaten zavoj, katerega je še le smel odpreti daleč na odprtem morju. Zavoj je vseboval natančna navodila glede cilja ladjo in glede varnostnih odredb, katcre bi naj ukrenil v varstvo zaklada kapitan. Kapitan Ttiompson jc bil hrabcr morski medved in edcn najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebicnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju pa je bila skušnjaya prevelika. Zlate kepe so se nabajale y neomejeni oblasti kapitana. Vlada, ki mu je bila izročila zaklad v varstvo, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila in uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Kapitan Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Koko-otočju. V majhnem zalivu omenjenih otokov je vrgla jadrnica sidra. Nato je bil zakopan zaklad med razvaline starodavnega svetišča. c Kapitanova siiska In smrt. " '¦' Na nadaljni vožnji je obstreljevala kapitanovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel še v zadnjem trenutku smrti. Francozi svojega tijetnika niso izročili peruanskim oblastem, ampak so hoteli izrabiti ugodno priliko zase in se polastiti zaklada. Francoska ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Koko-otokih. Tukaj bi naj bil kapitan pokazal kraj, na katerem je bil skril zaklad. Thompson je bil v obupnem položaju. Posrečilo se mu je pa, da je prekanil stražo in je ušel s tremi mornarji od posadke francoske križarke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zaklad z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke* in z zlatom napolnjene zaboje, za to je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Koko-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trojambornika. Usoda pa je hotela, da se je potopila ladja v Oceanu v viharju z vsem, kar je bilo na njej. Iskanje zaklada. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thomp sona na »Mary Dier«, so že bile pomrle.' Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Pervi. Živelo je še o zadevi edino ustno izrocilo. Mornarji vseh narodnosti so si med eeboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Koko-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokurnenti iz posesti kapitana Thompsona, ki so se nanašali na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Howe. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, ki se je vrnila brez uspeha. Vse druge ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Pred tremi leti se je odpeljal na Koko-otoke angleški športnik Campbell, ki je tudi pogledal v papirje rajnega kapitana Thompsona, na jahti »Adventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega je doživel Campbell nekaj mesecev potem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Koko-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva zarjavela predmeta je bil našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta izvirala prstan in lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala. peruansko zlato na otok. Ko je Campbell pokazal predrneta čarovnici, mu je ta takoj povcdala, da sta z otoka v Oceanu in sta bi!a pred 100 leti rabijena pri zakopavanjn zaklada. Čarovnica Pollok je tudi natanko popisala otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za kako zadevo da gre. Obijubila je tudi, da bo pomagala Camp bellu pri iskanju zaklada. Campbell se je podal ponovno s čarovnico na Koko-otočje in vse je prepričano, da bo on zadel na 100 iet pod zemlj^ počivajoče zlato.