GLAS
LETO XXV. ŠT. 22 (1181) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 4. JUNIJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Kaj in kako zdaj?
   obenega dvoma ni, da bi morali začeti
z zadnjimi, kajti prav zadnji plačajo
največjo ceno. Če bomo znali poma-
gati zadnjim, bodo tudi prvi živeli lepše in
boljše. Neurja, orkani, poplave, pandemija pri-
zadenejo vse, a pustijo različne posledice, če
jih pogledamo z družbenega vidika. Dolžni
smo blažiti bolečine. A tega ne smemo početi
s pomočjo, ki bi deževala na vse, ampak s ce-
pivom dela, ki prinese gotovost in veselje. Pan-
demija je delovala kot radiografija, saj je po-
kazala razpoke v naši skupni hiši. Hiša je po-
trebna obnove. Obnoviti jo moramo hitro in
na pravilen način … Veliko tveganje je, da bi
na novo začeli, kot da se ni nič dogodilo, da bi
se spet vrnili v stare tirnice... Ne bojim se
druženja, srečevanj, pravzaprav se bojim osa-
me, tiste osame, ki nas prepričuje, da lahko de-
lamo in živimo brez drugih. Bojim se tiste osa-
me, ki postane patološko stanje. Doslej nam
je osamitev pomagala in nas obvarovala pred
okužbo, a zdaj je čas, da se branimo pred osa-
mitvijo”, so zelo jasne misli kardinala Mattea
Zuppija, čigar intervju je bil pred dnevi obja-
vljen v dnevniku Corriere della Sera. Dal ga je
prijatelju Walterju Veltroniju, politiku in nek-
danjemu županu Rima, kjer je kardinal Zuppi
na obrobju, na perifireji vsega in Večnega me-
sta!, dolga leta deloval kot duhovnik med zad-
njimi, med na rob potisnjenimi ljudmi.
Kardinal Matteo Zuppi velja za “Frančiškovega
človeka”, saj ga je prav papež Frančišek pokli-
cal z obrobja v kardinalski zbor in postavil na
čelo bolonjske krajevne Cerkve.
/ str. 2
“N
Mačkolje
V Mačkoljah je
letos žal odpadel
priljubljeni
Praznik češenj. O
življenju na vasi
smo se pogovorili
z domačini 10
Klub zamejskih študentov
Veronika Skerlavaj
o težavah, s
katerimi so se
srečali zamejski
študentje zaradi
omejitev na
državni meji 15
Dirigent
Cenjeni in
uveljavljeni
skladatelj Patrick
Quaggiato je tudi
izkušen in
priljubljen
zborovski dirigent 3
Foto Tamara Mizerit 
Razmišljanje
Vsaka noč mine
  roti koncu februarja, ko se celo virologi niso
mogli, kje pa da bi se politiki, zediniti, ali gre
za epidemijo ali pandemijo, sem sklenil, da ne
bom solil pameti z virusom. Še bolj sem se prepričal
pred tednom dni, ko sem v 20-minutni televizijski
oddaji naštel nič manj kot 48-krat ponovitev novi ko-
ronavirus 19. Po treh mesecih vsaka stvar in celo virus
zastara. Zato je povsem neprimerno in nelogično po-
navljati novi koronavirus, ker pa je sicer nepovabljen
in nezaželen, vendar naš gost že tri mesece.
Zdaj, ko se je hišni pripor nekoliko zrahljal, ko stiki
niso več vezani le na telefon in internet, prihajajo v
neposrednem stiku na dan nič kaj prijetne posledice
prisilnega domovanja. Depresije, ki je zadevala
skromno število posameznikov, je vedno več, kaže
pa se na najrazličnejše načine: motnje pri spanju, pre-
bujanje ali nespečnost, utrujenost, težave z zbrano-
stjo, občutki več ali manjvrednosti, žalost, potrtost,
razdražljivost, izguba zadovoljstva nad tem, s čimer
smo se ukvarjali. In končno še razmišljanje o smrti,
morda celo o samomoru. Da simptome, naj bi bili
vsaj trije, označimo za depresijo, pravijo psihotera-
pevti, se morajo zapored in redno pojavljati vsaj dva
tedna. Toda kdo ne bi bil razdražljiv, utrujen, brez
volje in naveličan zaporniškega življenja po treh me-
secih ukrepov, ki so postavili na glavo naše vsakod-
nevne navade? Toda zaradi tega še nismo zreli za psi-
hoterapevtsko ambulanto.
V življenju se zgodi, da se prebudimo sredi noči in se
nam zdi, da se je zarja odmaknila v večnost. Ure pred
zoro so neskončno dolge in bridke, vendar v sebi no-
sijo poživljajoče upanje in odrešilno prepričanje: vsa-
ka noč mine ob svojem času, vsaka kuga, vsaka pan-
demija se nekoč izdivja, vsake bridkosti mora biti ne-
koč konec. Začnimo nov dan, kljub vsem omejitvam,
s kančkom dobre volje, z zaupanjem, da bo še vse do-
bro, morda ne v toliki meri kot nekoč, vendar vseka-
kor zdaleč boljše od zdaj.
Saša Rudolf
P
www.noviglas.eu
“Brda, Brda sladkozvočna,
gor čez brege, dol čez brajde ...”
A. Gradnik
Svetovalec za delo
Martin Drufovka
nam je
spregovoril o
svojem poklicu in
o sedanjem
težkem trenutku
v svetu dela 3
Svet okrog nas4. junija 20202
Povejmo na glas
Skušnjava brezskrbne svobode
Igor Gabrovec o deželni šolski komisiji za pouk v slovenskem jeziku
Naj bo to zametek skupnega
omizja za preglede naše
izobraževalne ponudbe!
  eželni svetnik SSk Igor
Gabrovec je v tiskovnem
sporočilu glede deželne
komisije za pouk v slovenskem je-
ziku takole zapisal: “Vest o napo-
vedani ukinitvi treh stolic na za-
vodu Žige Zoisa, pred tem 'zam-
rznitev' sekcije otroškega vrtca v
Škednju, prekinitev z izkušnjo
nekdaj obetavnega poklicnega
tečaja grafike in dizajna, nikdar
ustanovljena slovenska sekcija pri
glasbenem konservatoriju Giu-
seppeja Tartinija v Trstu, nedo-
rečenosti glede drzne zamisli o
uvedbi trojezičnega šolstva v Ka-
nalski dolini, škripanje v sistemu
dvojezičnega šolstva v Benečiji so
le del številnih vrzeli in negoto-
vosti, ki se že več let pojavljajo na
področju organizacije javnega šol-
stva s slovenskim učnim jezikom
v Italiji. Vladne reforme so se v le-
tih prepletale s problemi, kakršni
so negativni demografski kazalci
in sprememba v narodni sestavi
D razredov. K temu naj dodamo vsajdelno zastarelo zakonodajo, kiureja slovensko šolstvo v FJK, in
ne nazadnje razlike med Tržaško,
kjer se je povojno šolstvo najprej
razvijalo pod Zavezniško vojaško
upravo in so še aktualna določila
Londonskega memoranduma,
Goriško in Videmsko, kjer je bil
špetrski dvojezični zavod
podržavljen šele z zaščitnim zako-
nom leta 2001. Ne glede na zago-
tovila Londonskega memorandu-
ma pa smo zaradi neizprosne lo-
gike številk v nekaj desetletjih de-
jansko zapirali številne šole, ne da
bi v zameno za 'racionalizacijo'
dosegli boljše pogoje za preživele.
Občutek je, da smo v vseh teh do-
godkih kot družbenopolitično za-
vedna skupnost brez pravega
kompasa, ki bi nakazoval smer
plovbe. Ob vsakem krčenju po-
nudbe se glasno oglasimo, nato
vse skupaj obmiruje vse do na-
slednjega ukrepa. Zaščitni zakon
je uvedel deželno šolsko komisijo
za pouk v slovenskem jeziku, ki ji
predseduje predstojnik posebne-
ga slovenskega urada v sklopu
Deželnega urada za šolstvo v FJK.
Le-ta je v minulih letih speljal po-
membne pozitivne pobude v ko-
rist naši šoli, med katere spada na-
tečaj za ravnatelje, ki smo ga dol-
go pogrešali. Naj bo zato deželna
šolska komisija ogrodje skupnega
omizja z organizacijami civilne
družbe in najvišjimi izvoljenimi
predstavniki, ki naj se že takoj loti
celovite obravnave in načrtovanja
tudi novih zakonskih instrumen-
tov za posodobitev in okrepitev
naše šolske ponudbe, saj je le-ta
skupaj z mediji in obšolskimi de-
javnostmi temeljnega pomena pri
ohranjanju in utrjevanju sloven-
skega jezika in identitete. Do ta-
krat bi bilo vsaj priporočljivo, da
ne sprejmemo nobenega ukrepa,
ki se razbere kot krčenje ali celo
ukinitev določene ponudbe”.
Narodni svet koroških Slovencev
Zelo so zaskrbljeni zaradi prodaje
Posojilnice bank
  arodni svet koroških
Slovencev z veliko za-
skrbljenostjo sprem-
lja razpravo o morebitni pro-
daji koroško slovenske Poso-
jilnice bank. Izgubili bi po-
memben del Koroške, saj Po-
sojilnica bank s svojo usta-
novitvijo leta 1872 v
Šentjakobu v Rožu ni le naj-
starejša tovrstna ustanova na
Koroškem, temveč že
skoraj 150 let del ko-
roške identitete. Tik
pred to tudi za Avstri-
jo edinstveno oblet-
nico, in poleg oblet-
nice koroškega plebi-
scita, naj bi se ta in-
stitucija prodala bri-
tanskim investitor-
jem.
Za pripadnike sloven-
ske narodne skupnosti na
Koroškem, za celotno južno-
koroško regijo in za okoli
30.000 strank je prodaja le
težko predstavljiva. Posojil-
nica kot banka je nepo-
grešljiva javna ustanova, kjer
govorjena slovenščina ni iz-
jema, temveč samoumev-
nost. Zaradi tega tudi močna
povezanost ljudi s to banko.
Za mnoga kulturna, športna
N in druga društva Posojilnicani samo zanesljiv poslovnipartner, temveč tudi močna
podpornica bogate dejavno-
sti teh društev.
Južna Tirolska je gospodar-
sko večja in je močneje pozi-
cionirana kot Koroška in si
prav tako težko predstavlja-
mo Južno Tirolsko brez Raif-
feisen Landesbank Südtirol,
brez Südtiroler Bank in dru-
gih bank. Le-te so v času ko-
ronske krize omogočile na
primer odlaganje kreditov in
tako pomagale južnotirol-
skemu gospodarstvu. Regio-
nalna banka pač bolje kot
katera koli druga razume
skrbi in potrebe svojih
strank.
Narodni svet koroških Slo-
vencev in predsednik Valen-
tin Inzko še enkrat pozivata
odgovorne v skupini Raiffei-
sen, naj natančno preučijo
korak v zvezi s prodajo Poso-
jilnice bank Korošcem nez-
nanim vlagateljem in s tem
tudi ustrežejo prvotni ideji
gibanja Raiffeisen po vzoru,
da so kmetje ustanovili za-
druge, ki niso bile usmerje-
ne v dobiček, temveč v pod-
poro svojim članov.
“Pomagati ljudem, da
si pomagajo sami”. Ta
ideja se popolnoma
ujema z zamislijo
ustanoviteljev Poso-
jilnic in je, v okvirih
tržnega gospodarstva,
bolj aktualna kot kdaj
koli prej. Zato bi mo-
rala veljati tudi za
južno Koroško.
Zato apel na odgovorne v
skupini Raiffeisen in tudi ko-
roški politiki, da rešijo Poso-
jilnico bank in ji v prihod-
njem zagotovijo preostalo
osnovno gospodarsko avto-
nomijo. Trenutno poslovan-
je je pozitivno in to bi goto-
vo lahko še okrepili z neka-
terimi majhnimi intervenci-
jami – tudi v korist skupini
Raiffeisen.
  otovo je bilo pričakovati, da nas bo po
prvi večji odpravi ukrepov zoper koro-
navirus preplavilo veliko veselje. Ome-
jitev gibanja s priporočilom, naj bomo po
možnosti kar največ doma, je bila več kot zah-
tevna in skoraj dvomesečna karantena nas ni
pustila neprizadete. In ko so se spet odprla vra-
ta svobode, so bili odzivi na to nedvomno iz-
datno razbremenitev zelo močni in mestoma
nerazsodno neprevidni. Velika večina se ni pre-
pustila pretiranemu zunanjemu navdušenju,
čeprav je olajšanje seveda sprejela več kot z za-
dovoljstvom, ni pa manjkalo tistih, ki so si dali
duška, in to v vseh smislih pretirano. Oživele
so plaže na jugu države, in to brez upoštevanja
varnostne razdalje, marsikje je prihajalo dobe-
sedno do gneče, ki smo jo sicer vajeni v nor-
malnih razmerah. A ta nenadzorovana sprosti-
tev je skočila na dan tudi na severu in Brescia,
zaradi virusa nemalo obeležena, je postregla s
prizori strnjenih gruč sprehajalcev po ožjih uli-
cah, da ne govorimo o Barkovljah, kjer je bila
plaža natrpana, kot da pandemije ni oziroma
da je nikoli ni bilo. Da gre za doživljanje svo-
bode na poseben način, so pričale izjave ude-
ležencev vseh navedenih neprevidnih ob-
našanj. Izrečene so bile z določeno ihto, da je
bilo vsega dovolj, da smo bili tako dolgo in pre-
dolgo oropani vsakršne svobode, da se zapore
ni več dalo prenašati in da bomo zdaj spet žive-
li, kot nam je všeč in prav, in da ne nazadnje
verjetno ni bilo potrebno, da smo morali pre-
našati tako težke razmere. Vse nekako v duhu,
da je naša svoboda nedotakljiva, da ni pra-
vično, da bi jo kratili drugim, in da je končno
spet prišel čas, ko jo lahko uživamo, potem ko
nam je bila toliko časa odvzeta. Točno takšni
ugovori in pritoževanja ne glede na jasna opo-
zorila zdravstvene stroke, kaj sedanja epidemija
v bistvu je, in ne glede na visoko število žrtev,
ki ga je povzročila. Kot rečeno, večina nepre-
mišljeni evforiji brezskrbne svobode ni podle-
gla, a vendar tako samozavestno in vzvišeno
predajanje veselju nekaterih, in to ob neu-
poštevanju zdravstvenih navodil, je pokazalo,
da je določen del prebivalstva krhek in neod-
poren. Da izjemno težko prenaša izgubo - bolje
je ne prenaša - sproščenega življenja in da se
ob prvi priložnosti naravnost vrže v začasno
odvzete prijetnosti in užitke vsakdana. Na srečo
je večina ljudi trdnejša, zna potrpeti in se ne
prepušča varljivi pozabi stanja, sredi katerega
se zaradi virusa nahajamo. Treba je namreč ve-
deti, da koronavirus še ni do kraja prepoznan
in zato ni mogoče napovedati, koliko časa bo
trajala imunost tistih, ki so od njega že ozdra-
veli, in to je neznanka, ki je ne bi smeli poza-
biti. Ob tem je dokazano, in to na podlagi
zdravstvene analize tistih, ki so bolezen pre-
magali, da bo vsaka tretja oseba deležna dol-
goročnejših posledic delno poškodovanih
pljuč. Lahkomiselnost zato res ni na mestu in
velja v interesu vseh storiti vse, da bi bilo kar
najmanj novih obolenj, še več, da novih obo-
lenj sploh ne bi bilo več.
Janez Povše
G
S 1. strani
Kaj in kako ...
  udi sveti oče je bil na Bin-
košti zelo jasen: “... Dragi
bratje in sestre, poglejmo
vase in se vprašajmo, kaj nas ovira
pri darovanju. Recimo, trije so so-
vražniki daru, trije glavni, ki ved-
no prežijo pri durih srca: narcisi-
zem, “viktimizem” in pesimizem
(zagledanost vase, igranje žrtve in
črnogledost). Narcisizem pome-
ni, da malikujemo sami sebe, da
uživamo samo v svoji koristi. Nar-
cis misli: “Življenje je lepo, če
imam od njega korist”. In tako
pride do besed: “Zakaj bi se moral
darovati drugim”? Kako v tej pan-
demiji boli narcisizem, zapiranje
v lastne potrebe, brezobzirnost do
drugih, nepriznavanje lastne
krhkosti in svojih napak. A tudi
drugi sovražnik, viktimizem, je
nevaren. Viktimist se vsak dan
pritožuje nad drugimi: “Nihče
me ne razume, nihče mi ne po-
maga, nihče me nima rad, vsi me
zatirajo”! Kolikokrat smo slišali ta
pritoževanja. In njegovo srce se
zapre, medtem ko se sprašuje:
“Zakaj se mi drugi ne darujejo”?
Kako grd je viktimizem v drami,
ki jo doživljamo! Misliti, da nas
nihče ne razume in ne izkuša te-
ga, kar mi izkušamo. Slednjič je
tu še pesimizem. Tukaj so vsak-
danje litanije take: “Nič ne deluje,
ne družba ne politika ne Cerkev
…” Pesimist se jezi na ves svet, a
ostaja negiben in misli: “Kaj pa
imam od tega, če dajem? Vse je
brez haska”. Kako poguben je pe-
simizem pri velikih naporih no-
vih začetkov, ko vse vidi črno, ko
ponavlja, da ne bo nič več tako,
kot je bilo! Ko tako misli, se zago-
tovo ne bo vrnilo upanje. V teh
treh, v maliku narcisa - ogledala;
boga - ogledala, boga - pritoževal-
ca in boga – negativca, je vse
črno, vse temno. Znajdemo se v
T pomanjkanju upanja in potrebnonam je ovrednotiti dar življenja,dar, kar vsak od nas je. Zato po-
trebujemo Svetega Duha, Božjega
daru, ki nas ozdravi narcisizma,
viktimizma in pesimizma (zagle-
danosti vase, igranja žrtve in
črnogledosti), da nas ozdravi
ogledala, pritoževanja in teme.
Bratje in sestre, prosimo ga: Sveti
Duh, Božji spomin, poživi v nas
spomin na prejeti dar. Osvobodi
nas ohromelosti sebičnosti in
vžgi v nas željo po služenju, po
dobrih delih. Kajti hujša od te kri-
ze je samo še drama, da bi jo za-
pravili, tako da bi se zaprli vase.
Pridi, Sveti Duh: Ti, ki si sozvočje,
naredi nas za graditelje edinosti.
Ti, ki se vedno daješ, daj nam po-
gum, da bomo izstopili iz sebe, da
se bomo ljubili in si pomagali, da
bomo postali ena sama družina.
Amen”.
Ko je na binkoštno nedeljo papež
Frančišek nagovoril prvič zbrane
vernike na Trgu sv. Petra v Rimu,
je bil še bolj jasen: “Pred sedmimi
meseci se je končala sinoda za
Amazonijo. Danes, na binkoštni
praznik, kličimo Svetega Duha,
naj da Cerkvi in družbi v Amazo-
niji, ki je hudo preizkušana v pan-
demiji, luč in moč. Mnogo je
okuženih, veliko jih je umrlo, tu-
di med domorodnimi ljudstvi, ki
so še posebej ranljiva. Po pri-
prošnji Marije, Matere Amazonije,
prosim za najrevnejše in ne-
zaščitene tega dragega področja
pa tudi po vsem svetu in dvigam
glas, da nihče ne bi bil prikrajšan
za zdravstveno pomoč. Skrbeti za
osebe, ne varčevati zaradi ekono-
mije. Skrbeti za osebe, ki so po-
membnejše kot ekonomija. Mi,
ljudje smo svetišče Svetega Duha,
ekonomija pa ne”.
Papež je še nadaljeval: “Danes v
Italiji obhajajo narodni dan
olajšanja, za pospeševanje solidar-
nosti z bolniki. Ponovno izražam
občudovanje vseh, ki so še pose-
bej v tem obdobju ponudili in še
nudijo pričevanje skrbi za bližnje-
ga. S hvaležnostjo in občudovan-
jem se spominjam tistih, ki so
skrbeli za bolnike med to pande-
mijo in so dali življenje zanje. Mo-
limo v tišini za zdravnike, prosto-
voljce, bolničarje, zdravstvene de-
lavce in vse, ki so v tem obdobju
darovali svoje življenje. Vsem
voščim blagoslovljeno binkoštno
nedeljo. Tako potrebujemo luči in
moči Svetega Duha! To potrebuje
Cerkev, da bo v slogi in pogumno
še naprej pričevala za evangelij.
In to potrebuje vsa človeška
družina, da pride iz te krize bolj
zedinjena in ne bolj razdeljena.
Veste, da se iz takšne krize, kot je
ta, ne pride isti kot prej. Pride se
ali boljši ali slabši. Da bi imeli po-
gum spremeniti se, biti boljši, biti
boljši kot prej in bi lahko pozitiv-
no gradili v post pandemični kri-
zi”.
Tem besedam skorajda nimamo
kaj dodati, mogoče samo nasvet,
da veljajo tudi za nas, prav za vse
nas, ne glede na vero, na tako ali
drugačno pripadnost, tu ob meji
in tam čez mejo. To velja za vse!
Najslabše, kar bi lahko storili, je
to, da se iz izkušnje osamitve za-
radi pandemije, ki je vsakogar od
nas tako ali drugače zaznamova-
la, ne bi ničesar naučili, da bi se
obnašali, kot da se ni nič pripeti-
lo, nadaljevali po starem.
To velja tudi za nas, pripadnike
slovenske narodne skupnosti v
Italiji, mogoče še bolj za nas, kot
velja za druge, predvsem zato, ker
smo bolj ranljivi, bolj občutljivi,
zato, ker nas je iz dneva v dan
manj.
In bi zato morali razmisliti, kaj v
prihodnje potrebujemo, česar ne,
predvsem pa bi morali razmisliti,
kako bomo šli naprej. Kot posa-
mezniki in kot skupnost.
  vet slovenskih organizacij s
pozornostjo spremlja to, kar
se dogaja na področju šol-
stva. Z veliko zaskrbljenostjo sta
bili na zasedanju izvršnega odbo-
ra obravnavani novici o zamrznit-
vi vrtca pri Škednju in o krčenju
števila stolic na Državnem teh-
ničnem zavodu Žiga Zois, kot tudi
o ukinitvi sekcije na dvojezični
šoli v Špetru. Očitno je, da se to
dogaja zaradi pomanjkanja ustrez-
ne šolske zakonodaje, prirejene za
slovensko manjšino, ki je še toliko
bolj potrebna v časih, ko je demo-
grafska slika negativna.
S Slovenska manjšina v Italiji imapravico in nujno potrebuje, da seza slovenske šole uveljavijo taka
določila, ki bodo omogočila, da
se šolska mreža kapilarno ohrani
na območju, kjer je po zakonu
ugotovljena prisotnost Slovencev
in se izvaja zaščitna zakonodaja.
Svet slovenskih organizacij se za-
veda, da gre za zelo občutljive te-
matike, ki jih še posebno občutijo
šolsko osebje in ravnatelji. Zato ra-
zume profesorje, učitelje in vzgo-
jitelje, ki so upravičeno zaskrblje-
ni za prihodnost lastne šole in
normalen potek vzgojnih progra-
mov. Ti so na-
menjeni predv-
sem študentom
in njihovim
družinam, pa tu-
di strukturam, s
katerimi razpola-
gamo Slovenci v
Italiji.
Zaradi tega je za Svet slovenskih
organizacij pomembno sodelo-
vanje med vsemi dejavniki, od po-
litičnih predstavnikov do civilne
družbe in urada za slovenske šole,
ki deluje v okviru deželnega šol-
skega skrbništva in je v teh letih
opravil odlično delo, predvsem
na področju razpisov za ravnatelje
in šolnike. Samo na tak način bo-
mo lahko uspešno ohranili sedan-
jo šolsko mrežo in si dodatno pri-
borili potrebni zakonski okvir, ki
nam bo zagotavljal kakovostno
šolsko ponudbo na območju.
Svet slovenskih organizacij o šolski problematiki 
Za slovensko šolo je potrebno
odločno in usklajeno prizadevanje
Aktualno 4. junija 2020 3
  Martin Drufovka, svetovalec za delo
“Z uporabo sodobnih
tehnoloških sredstev se je
delo izboljšalo”
POGOVOR 
  artin Drufovka, Adria-
no Peric in Matteo Si-
meoni skupaj vodijo
poklicno združenje svetovalcev za
delo v Gorici. Med številnimi
podjetji, ki jih spremljajo, je tudi
Zadruga Goriška Mohorjeva, la-
stnica našega tednika. Pisarna že
vrsto let uspešno deluje in raste
skupaj z uslužbenci. O njenem
delovanju v zadnjem obdobju, o
sedanjem trenutku v svetu dela in
o težavah, s katerimi se srečujejo,
smo se pogovorili z Martinom
Drufovko.
Kdaj ste odprli vaš urad?
Z Adrianom sva urad odprla leta
2004 v ul. Cantore v Gorici.
Začela sva sama v majhni pisarni.
Leta 2009 sva odkupila nove pro-
store: ostala sva v isti stavbi, urade
pa sva iz drugega nadstropja pre-
nesla v prenovljene prostore nad-
stropje višje.
Katere storitve nudite vašim
strankam?
Ukvarjamo se s kadrovskim sve-
tovanjem in upravljanjem osebja,
od zaposlovanja oseb v podjetjih
do iskanja in svetovanja vseh
možnih olajšav, ki bi jih lahko
podjetja koristila. Podjetjem nu-
dimo tudi pomoč med inšpekcij-
skim nadzorom, pri odnosih s
sindikalnimi organizacijami in
pri upravljanju kriznega stanja.
Na naši spletni strani www. con-
sulenzelavoro. it lahko dobite vse
podrobne informacije.
Koliko družbenikov vodi pod-
jetje?
Iz leta v leto nam podjetja izkazu-
jejo vedno več zaupanja, delo
uspešno poteka in lani se nam je
pridružil nov, dragocen član, po-
klicni svetovalec za delo Matteo
Simeoni s Peči, ki je že nekaj let
sodeloval z nami. Danes vodimo
podjetje trije družbeniki, vsi smo
svetovalci za delo. Vsi imamo po-
poln pregled nad delom, vsak od
nas pa se podrobno posveča do-
ločenemu sektorju.
Koliko vas je v pisarni?
Poleg treh družbenikov je v uradu
zaposlenih pet uslužbencev. Pou-
dariti moram, da brez njihove
dragocene pomoči ne bi dosegli
teh pomembnih rezultatov. Izko-
ristim priložnost, da se v imenu
vseh družbenikov imensko zah-
valim Grazielli, Emanuelu, Valen-
tini, Ingrid in Micheleju.
Italijanska vlada je še posebno
v tem hudem času izdala več
M zakonskih odlokov. Kako osta-jate vedno na tekočem gledezakonodajnih novosti?
Dostop imamo do posebnih da-
totek, kjer so nam na voljo vse po-
trebne informacije, poleg tega pa
se stalno izobražujemo, še poseb-
no na spletnih seminarjih, t. i. we-
binarjih. To so posebni dogodki,
ki potekajo v živo na spletu. Da-
nes so spletni seminarji postali ze-
lo pomembni tudi na našem po-
dročju, saj so zelo priročni, po-
slušalcem ni treba hoditi v dvora-
ne in se lahko kar iz urada seznan-
jajo z novostmi in prejemajo in-
formacije; še posebno v tem času,
ko se ne smemo premikati, je izo-
braževanje na daljavo ključnega
pomena. Zbornica svetovalcev za
delo je zelo aktivna v tem smislu
in pogosto organizira webinarje,
pogoj za sodelovanje pri teh pa je
seveda plačilo vpisnine. Stalno
moramo spremljati in preučevati
vse nove zakonske uredbe in
okrožnice, ki jih objavljajo zavodi
INPS, INAIL, davčni urad itd. Pri
tem se poslužujemo tudi storitev
zunanjih sodelavcev. Delo ni eno-
stavno, zakonska določila niso
vedno jasna, zato se posvetujemo
s strokovnjaki, odvetniki in dru-
gimi svetovalci za delo.
Kako ste delali med epidemio-
loško krizo?
Med epidemiološko krizo smo
redno delali, saj naše delo spada
med t. i. javno koristne dejavno-
sti. Nekaj časa sicer nismo smeli
sprejemati ljudi v uradu, zdaj pa -
po predhodni najavi - lahko stran-
ke pridejo do nas. Vsekakor
skušamo vse potrebno delo in ko-
munikacije opraviti telefonsko oz.
telematsko - dela imamo ogrom-
no in v primeru, da bi kdo od nas
zbolel, bi zašli v velike težave.
Kaj mislite o delu od doma, t.
i. “smart working”?
Iskreno se lahko pohvalimo, ker
smo bili v naši pisarni že pred na-
stopom koronavirusa tehnološko
zelo dobro pripravljeni. Imamo
namreč veliko strank s sedežem
izven dežele Furlanije-Julijske kra-
jine in multinacionalk iz raznih
evropskih držav, katerim nudimo
možnost, da imajo na naši spletni
strani dostop do potrebne doku-
mentacije in vseh informacij gle-
de upravljanja osebja. To se pravi,
da v teh “spletnih predalih” obja-
vljamo plačilne liste uslužbencev,
njihova letna potrdila dohodkov
(CU) in druge komunikacije, pod-
jetje pa ima možnost, da samo ob-
javlja okrožnice za svoje
uslužbence in nam sporoča nji-
hove mesečne ure, ki so potrebne
za vodenje plačilnih listov. Vsi
naši uslužbenci so bili že pred ko-
ronavirusom usposobljeni za delo
od doma - “smart working” je bila
pri nas že prej dobro utečena
praksa. Tak način dela velikokrat
seveda ne zadošča, saj je potreb-
no, da se skupaj soočamo glede
različnih problematik, pretok in-
formacij in posvetovanje morata
potekati nemoteno.
S čim se ob rednem delu tre-
nutno še največ ukvarjate?
V tem trenutku imamo izredno
veliko dela z upravljanjem dopol-
nilnih blagajn. Česa takega prej še
nismo doživeli - več kot polovica
naših podjetij je izkoristila dopol-
nilno blagajno. Moram priznati,
da je v začetku vladala popolna
zmeda, saj je italijanski sistem za
ta krizni čas uvedel štiri različne
vrste dopolnilne blagajne glede
na sektor, v katerem podjetja po-
slujejo, in na število pri njih za-
poslenih oseb. Imamo CIGO
(Cassa Integrazione Guadagni Or-
dinaria), ki je namenjena indu-
strijskemu sektorju, FIS (Fondo
Integrazione Salariale) za podjetja
od pet do petdeset uslužbencev,
FSBA (Fondo di Solidarieta’ Bila-
terale per l’Artigianato) za
obrtniški sektor in nazadnje t. i.
CIG in Deroga. Slednja je namen-
jena manjšim podjetjem, ki imajo
od enega do pet uslužbencev, in
večjim, ki imajo nad petdeset
uslužbencev (npr. v komercial-
nem sektorju) in pred epidemio-
loško krizo niso imela pravice do
takih socialnih blažilcev. To vrsto
dopolnilne blagajne upravljajo
posamezne dežele, kar je za nas
velik problem, saj imamo stranke
po vsej Italiji in vsaka dežela ima
svoj pravilnik, ki se razlikuje od
ostalih: dvajset dežel - dvajset ra-
zličnih pravilnikov! Začetno je
vladal kaos. Od marca do aprila
smo dejansko delali vsak dan,
našim strankam smo nudili
možnost, da so nas lahko kadar-
koli poklicale, saj so se zaradi epi-
demiološke krize znašle v hudih
težavah.
K sreči lahko povem, da uslužben-
ci, ki trenutno koristijo dopolnil-
no blagajno, denar končno le pre-
jemajo.
/ str. 6
Katja Ferletič
  Patrick Quaggiato 
Zbori so bili moja prva
ljubezen
POGOVOR 
  zadnjih mesecih smo se že
pogovorili z nekaterimi
zborovodji in dirigenti
mlajše generacije z Goriškega in
Tržaškega. Tokrat smo pred mikro-
fon povabili Patricka Quaggia-
ta, ki je v širši javnosti morda
bolj znan kot skladatelj; je pa
tudi izkušen in odličen zboro-
vodja.
Vsi od omenjenih mlajših
dirigentov so te v pogovo-
rih omenili kot glasbenika,
s katerim zelo radi sodelu-
jejo.
Zelo vesel sem, da tako misli-
jo, dejstvo mi daje spodbudo
za nadaljnje delo; tudi sam rad
sodelujem z njimi, ker s kako-
vostno izvedbo glasbo dodat-
no povzdigujejo. Smo kot nek
tim, izmenjujemo si nasvete,
izkušnje. Ker pišem skladbe
zanje, je dobro, da poznam
njihove sestave, oni pa mi po-
vejo, kaj želijo, kaj od mene
pričakujejo. Delo nastaja ne iz-
ključno iz mojih zamisli, temveč
tudi iz nasvetov, ki mi jih sami da-
jo. Tako lahko skladba in zbor zaz-
venita na najlepši način. Kar se
tiče skupine mladih dirigentov, v
glavnem spadamo v isto genera-
cijo, veliko se družimo, povezani
smo tudi kot prijatelji, izven delo-
vanja zborov.
Kako gledaš na našo zborovsko
stvarnost, ki v zadnjih letih do-
sega zavidljive rezultate?
Primorska je regija zborov. Edino
mi premoremo revijo Primorska
poje, ki združuje okrog 200 zbo-
rov. Drugod je težko najti kaj po-
dobnega. Naši kraji so stičišče
med vzhodnim in zahodnim sve-
tom, tu se prepletajo različne kul-
ture. V našem prostoru vidimo
eno in drugo, zavedamo se, kako
eni in drugi gledajo na glasbo in
zbore. To nas spodbuja in bogati.
V generaciji dirigentov pred nami
je bil posebno markantna oseb-
nost Hilarij Lavrenčič, pred njim
še Stanko Jericijo, ki je dvignil go-
riško zborovsko stvarnost na višjo
raven. Tega, kar je bilo prej, nisem
poznal. Če malo razširimo pogled,
je bil pred nami na Tržaškem Sto-
jan Kuret, ki pa je še najbolj deja-
ven v Ljubljani. Primorca sta tudi
Ambrož Čopi in Matjaž Šček. Nas
je kar nekaj. Mlajša generacija di-
rigentov je tako imela v bližini kar
nekaj vzornikov, ki so vplivali
nanje. Precej sem bil povezan s
Kuretom in, kasneje, s Čopijem.
Enega sem spoznal prek drugega.
Dobro sem spoznal tudi La-
vrenčiča: mnogi so ga imeli za
profesorja harmonije, jaz sem
morda edini od teh, ki nisem bil
njegov učenec, saj sem harmonijo
študiral na konservatoriju.
Leta 2008 si na tržaškem kon-
servatoriju končal študij vokal-
no-zborovske kompozicije in
zborovodstva, štiri leta prej še
triletni tečaj za vodenje pihal-
nih orkestrov. Ti je bilo vse to
koristno?
To je bilo obdobje, ko sem začen-
jal razumevati pravila in tehnične
prvine, kako se vodi zbor, kako naj
potekajo vaje. Prej sem se učil kot
samouk, pač ob dirigentih, s kate-
rimi sem pel ali igral. Kaj sem po-
bral od enega, kaj od drugega, ni-
sem pa še vedel, kaj mi manjka.
Ko se lotiš študija, najprej pridobiš
osnove, tehnično znanje z diri-
gentskega in interpretativnega vi-
dika. Bolje razumeš različne vidike
in težave pri vajah, fizične in in-
V tonančne težave, bolje spoznavašvokalno tehniko itd. Dirigent mo-ra imeti veliko znanja, znati pa
mora tudi podajati in posredovati
to, kar želi izraziti in poudariti. Po-
klic je kar naporen, če ga želimo
dobro opravljati. Ko študiraš, pri-
deš tudi v stik z vrstniki, navežeš
prijateljstva in se veliko soočaš. Tu-
di to je lepo. Prav tako je lepo, da
se ne pogovarjaš samo z enim pro-
fesorjem, temveč z različnimi. Tu-
di kasneje, ko sem v Trstu študiral
tolkala, sem to izkusil, ko sem npr.
opazil, da sta mi dva profesorja na
isto vprašanje dajala tudi odgovo-
re, ki niso bili nujno enaki. Ra-
zlični pogledi te obogatijo.
V katerih zborih si doslej pel?
Je po tvojem za dirigenta po-
membno, da je (bil) tudi sam
pevec v zboru?
Po mojem dirigent mora biti pe-
vec! Ko si pevec, “od znotraj” vi-
diš, katere stvari dobro delujejo,
katere dolgočasijo ali razočarajo;
glede na to, kako oz. kaj ti dirigent
pove, boš lepše pel ali pa ti bo vol-
ja do petja upadla. Če se dol-
gočasiš, od sebe ne daš vsega, kar
bi lahko dal. Biti “na drugi strani”
je dobra šola: tako se tudi zaveš,
katero besedišče je najbolje upo-
rabljati, na kakšen način je najbol-
je kaj povedati. Včasih se razjeziš,
potem sicer dosežeš, kar si hotel,
po nekaj minutah pa vidiš, da so
pevci demoralizirani, in si pokva-
ril vzdušje. Za dobro skupine in za
dosego rezultata mora biti po-
trpežljivost obojestranska: ni sa-
mo dirigent tisti, ki mora potrpeti,
ampak včasih tudi pevci. Rezultati
so tisti, ki motivirajo bodisi diri-
genta bodisi skupino. Če rezulta-
tov ni, zmanjka “okus”.
Prvi stik z zbori sem doživel z
otroškim zborom Oton Župančič
iz Štandreža: star sem bil štiri ali
pet let, vodila nas je Elda Nanut.
Spominjam se, da smo nastopili
na Mali Cecilijanki: stopil sem na
oder, žarometi so bili tako močni,
da sem bil prav omamljen in niti
ne vem, ali sem sploh kaj pel. Na-
to sem nekaj let pel v otroškem
zboru PD Štandrež, ki je pod vod-
stvom Cristine Marussi vadil v do-
mu Anton Gregorčič. Na srednji
šoli sem pel v šolskem zboru Ivan
Trinko: Stanko Jericijo nas je peljal
na tekmovanje v San Dona’. V
konkurenci z večjimi in krep-
kejšimi zbori smo osvojili drugo
nagrado in še eno posebno nagra-
do, kar nam je vlilo veliko zagna-
nosti. Ko sem bil star 12 let, me je
prof. Giancarlo Bini z goriške gla-
sbene šole Istituto di musica, kjer
sem študiral in pel v šolskem zbo-
ru, povabil v svoj zbor Piccoli Can-
tori Isontini, ki je v poletni sezoni
sodeloval pri operi Carmen v are-
ni v Veroni; režiser je bil Franco
Zeffirelli, glavni dirigent Daniel
Oren, veliki imeni... Znašel sem se
na odru, kjer nas je poslušalo šti-
rinajst tisoč oseb. Bilo je zah-
tevno, a lepo; pomembna iz-
kušnja v letih, ko te taka
doživetja usmerjajo naprej. Za
študij kompozicije sem se
odločil tudi zato, ker sem te-
daj spoznal orkester. S prof. Bi-
nijem smo leto kasneje peli v
monumentalnem projektu
Ode a Bertrando. Ko nisem
več mogel peti v mladinskih
zborih, sem stopil v MePZ
Štandrež, ki ga je vodila Tizia-
na Zavadlav in kjer sem pel v
letih 1997-2004: tudi to je bila
zame lepa izkušnja, ker sem
spoznal drugačen glasbeni
ambient, okolje odraslih gla-
sov. Bil sem radoveden, kaj
pojejo eni glasovi, kaj drugi.
Vse mi je bilo zanimivo, stvari
sem skušal razumeti, nabiral
sem znanje. Vse to me je “sesta-
vljalo”. V tem zboru proti koncu
nisem bil zelo reden, saj sem imel
vedno več obveznosti in leta 2001
smo se z družino preselili v Mar-
tinščino. Ko sem bil star 17 let, mi
je Tiziana zaupala en nastop zbora
na Jeremitišču.
Si tedaj prvič prijel dirigentsko
taktirko v roke?
Ja. Zapeli smo dve ali tri pesmi.
Kmalu nato sem za krajše obdobje
v Štandrežu vodil cerkveni zbor.
Nekaj let sem pel tudi v MePZ Loj-
ze Bratuž: tja so me povabili pevci,
pa tudi sam sem si želel spozna-
vati nove prijeme. Goriški zbor je
tedaj vodil Stojan Kuret, nato ga je
prevzel Bogdan Kralj. Tudi ta se-
stav sem opustil, ker sem bil preo-
bremenjen, saj sem že od leta
1998 dalje igral tudi v godbi v
Tržiču. Preko Kureta sem prišel v
stik s Čopijem: ta je takrat vodil
komorni zbor v Novi Gorici, ka-
mor me je povabil. V letih 2001-
2004 sem pel tudi tam in našel še
višji nivo, nov svet: na prvi vaji
smo že peli osemglasne pesmi. Z
Ambrožem sva postala prijatelja;
on mi je dal tudi nekaj lekcij har-
monije, ki so mi bile zelo koristne
pred sprejemnim izpitom na kon-
servatoriju leta 2002. Ambrož je
pustil zbor v Novi Gorici, je pa bil
pobudnik Zbora Univerze na Pri-
morskem, v Kopru. Ker so mu
manjkali pevci, me je povabil tja.
Iz Trsta, kjer sem študiral na kon-
servatoriju, sem hodil tudi v Ko-
per. Udeležili smo se tekmovanj v
Mariboru, Grčiji, Bosni, Španiji,
Litvi, turnej po Nizozemski, Srbiji,
Bolgariji, nabirali smo bogate iz-
kušnje. Nato sem z nekdanjimi
člani Zbora Univerze na Primor-
skem, ki niso več bili na univerzi,
sodeloval še v Komornem zboru
Aegida. Leta 2003 sem sodeloval
pri Slovenskem projektnem zboru
z dirigentoma Karmino Šilec in
Stojanom Kuretom, v letih 2007-
2008 s Coro giovanile italiano, ki
ga je tudi vodil Kuret, še prej, v le-
tih 2002-05 pa z Zborom tržaške-
ga konservatorija, ki ga je vodil
Walter Lo Nigro; z njim sem pel
tudi v Komornem zboru Julius.
Zadnja skupina je bila, pred štiri-
mi oz. petimi leti, Decanters, ki je
kot sekstet nastala malo za šalo,
malo zares. Spoznali smo se v raz-
nih orkestrih in glasbenih skupi-
nah. Da bi razširili repertoar, smo
povabili dve dekleti.
/ str. 6
Danijel Devetak
Adriano Peric, Martin Drufovka in Matteo Simeoni
Kristjani in družba4. junija 20204
Poslanica papeža Frančiška za 54. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2020
Po delovanju Svetega Duha se vsaka pripoved lahko prerodi
v mojstrovino in postane dodatek k evangeliju (1)
  a god sv. Frančiška Sa-
leškega, zavetnika kato-
liških novinarjev,  (24.
januarja 2020), je izšla poslani-
ca svetega očeta Frančiška za
54. svetovni dan sredstev
družbenega obveščanja, ki je
bil letos 24. maja pod geslom
“Da boš lahko pripovedoval in
zapisal v spomin (prim. 2 Mz
10,2). Življenje piše zgodbo”.
Objavljamo jo v celoti.
“Letošnjo poslanico želim po-
svetiti temi pripovedovanja, saj
menim, da zato, da se ne bi iz-
gubili, potrebujemo svež zrak
resnice dobrih pripovedi. Pri-
povedi, ki gradijo in ne uničuje-
jo. Pripovedi, ki pomagajo najti
korenine in moč, da gremo
skupaj naprej. V zmedi glasov
in sporočil, ki nas obdajajo, po-
trebujemo človeško pripoved,
ki govori o nas in o lepem, ki
nas obdaja. Pripoved, ki bo zna-
la z nežnostjo gledati na svet in
dogodke; ki bo pripovedovala,
da smo del živega tkiva; ki bo
prikazala prepletanje niti, s ka-
terimi smo povezani med se-
boj.
1. Tkanje pripovedi
Človek je pripovedujoče bitje.
Vse od malega čutimo enako
lakoto po pripovedih, kot čuti-
mo lakoto po hrani. Pa naj bo-
do v obliki pravljic, romanov,
filma, pesmi, novic..., pripove-
di vplivajo na naše življenje,
četudi se tega ne zavedamo. Po-
gosto se odločamo, kar je prav
in kar je narobe, na podlagi li-
kov in pripovedi, ki smo jih po-
N notranjili. Pripovedi nas zazna-mujejo, oblikujejo naša pre-pričanja in naša obnašanja, lah-
ko nam pomagajo razumeti in
izreči, kdo smo.
Človek ni le edino bitje, ki po-
trebuje obleko, da zakrije svojo
ranljivost (prim 1Mz 3,21), am-
pak je tudi edino bitje, ki mora
pripovedovati o sebi, se ‘obleči’
v zgodbe, da bi varoval svoje
življenje. Ne tkemo samo
oblačil, ampak tudi pripovedi.
Človekova sposobnost ‘tkati’
pripelje tako do tkanin kot do
tekstov. V vsakem obdobju
imajo pripovedi skupen ‘okvir’,
ki predvideva ‘junake’, četudi
vsakdanje, ki se zaradi izpolnit-
ve nekih sanj soočajo s težavni-
mi situacijami. Pri spopadu z
zlom jih vodi neka moč, ki jim
daje pogum, in ta je ljubezen.
Če se poglobimo v pripovedi,
lahko najdemo junaške obra-
zložitve za soočanje z izzivi
življenja.
Človek je pripovedujoče bitje,
saj je bitje v nastajanju, ki se od-
krije in se bogati skozi drame
svojih dni. Toda vse od začetka
je naše pripovedovanje
ogroženo, saj se skozi zgodovi-
no širi zlo.
2. Vse pripovedi niso dobre
‘Če boš jedel, boš postal kakor
Bog’ (prim. 1Mz 3,4), tako
skušnjava kače vključi v dramo
zgodovine trd vozel za razvo-
zlanje. ‘Če boš imel, boš postal,
boš dosegel... ’, šepeta še danes
tisti, ki se poslužuje storytelling
(pripovedovanja zgodb) zaradi
instrumentalizacije namenov.
Koliko zgodb nas omami in
prepriča, da za dosego sreče ne-
prestano potrebujemo imetje,
posedovanje, potrošnjo. Pogo-
sto na ‘statvah’ komunikacij
namesto konstruktivnih
zgodb, ki so vezivo za socialne
vezi in kulturno tkivo, proizva-
jajo uničevalne in izzivalne
zgodbe, ki kvarijo in trgajo
krhke niti sobivanja. Ko se zbi-
rajo nepreverjene informacije,
se ponavljajo plehki in lažno
prepričljivi govori, se človek
zbada s sovražnimi izjavami, ne
tke človeške zgodovine, ampak
se človeku odvzame dostojan-
stvo.
Medtem ko imajo uporabljene
zgodbe zaradi instrumentaliza-
cije namenov kratek rok trajan-
ja, pa je dobra zgodba sposobna
prekoračiti meje prostora in
časa.
V času, ko je ponarejanje vedno
bolj prefinjeno in dosega ek-
sponentne nivoje (deepfake),
potrebujemo modrost, da bi
sprejeli in ustvarili lepe, re-
snične in dobre pripovedi. Po-
trebujemo pogum, da odžene-
mo tiste lažne in zlobne (pripo-
vedi). Potrebujemo potrpežlji-
vost in razločevanje, da bi po-
novno odkrili zgodbe, ki nam
pomagajo, da ne izgubimo
rdečo nit med tolikim trganjem
današnjega tkiva, zgodb, ki pri-
nesejo na plano resnico o tem,
kar smo, tudi v prezrtem ju-
naštvu vsakdana.
3. Pripoved pripovedi
Sveto pismo je Pripoved pripo-
vedi. Koliko dogodkov, ljudstev
in oseb nam predstavlja! Že od
začetka nam prikazuje Boga, ki
je Stvarnik in istočasno Pripo-
vedovalec. On namreč izgovori
svojo Besedo in stvari nastanejo
(prim. 1Mz 1). Po svojem pri-
povedovanju Bog kliče v
življenje stvari ter na vrhuncu
ustvari moža in ženo kot svo-
bodna sogovornika, ki skupaj z
njim ustvarjata zgodovino. V
enem izmed psalmov stvaritev
pripoveduje Stvarniku: ‘Zares,
ti si ustvaril moje ledvice, me
stkal v materinem telesu. Zah-
valjujem se ti, ker sem tako
čudovito ustvarjen /…/. Moje
kosti niso bile skrite pred tabo,
ko sem bil narejen na skriv-
nem, stkan v globočinah zem-
lje’. Nismo se rodili dovršeni,
ampak moramo dopustiti Bo-
gu, da nas neprenehoma tke in
izboljšuje. Življenje nam je bilo
podarjeno kot povabilo, da na-
daljujemo tkanje tega čudovite-
ga čuda, kar smo mi sami.
V tem smislu je Sveto pismo ve-
lika ljubezenska zgodba med
Bogom in človeštvom, v sre-
dišču katere je Jezus. Njegova
zgodba namreč ‘vodi k dopol-
nitvi ljubezni Boga do človeka
in hkrati dopolnitvi ljubezen-
ske zgodbe človeka do Boga.
Človek je tako poklican iz roda
v rod pripovedovati in ohran-
jati v spominu najpomem-
bnejše dogodke te Zgodbe
zgodb’, ki so sposobni posredo-
vati smisel tega, kar se je zgodi-
lo.
Naslov te poslanice je vzet iz
Druge Mojzesove knjige. Gre za
eno izmed poglavitnih svetopi-
semskih pripovedi, ki govori o
posredovanju Boga v zgodovini
svojega ljudstva. Dejansko, ko
zasužnjeni Izraelovi sinovi vpi-
jejo k Njemu, jih Bog usliši in
se spominja: ‘Bog je slišal nji-
hovo vzdihovanje in se spom-
nil svoje zaveze z Abrahamom,
Izakom in Jakobom. Bog se je
ozrl na Izraelove sinove in Bog
se je zavzel zanje’ (2Mz 2,24-
25). Iz Božjega spomina izvira
osvoboditev iz zatiranja, do ka-
tere pride z znamenji in čudeži.
Na tej točki Gospod izroči Moj-
zesu pomen vseh teh znamenj:
‘da boš pripovedoval in ohranil
v spominu svojega sina in sinu
svojega sina moja znamenja, ki
sem jih storil nad njimi: da
spoznate, da sem jaz Gospod’
(2Mz 10,2). Izkušnja Druge
Mojzesove knjige nas uči, da se
poznavanje Boga prenaša
predvsem s pripovedovanjem,
iz roda v rod, o tem, kako On
ostaja še naprej navzoč. Boga
življenja se posreduje s pripove-
dovanjem življenja.
Jezus sam ni govoril o Bogu z
abstraktnimi besedami, ampak
s prilikami, kratkimi pripoved-
mi, vzetimi iz vsakdanjega
življenja. Tako življenje postane
zgodba in za poslušalca zgodba
postane življenje: ta pripoved
tako vstopi v življenje tistega, ki
jo posluša, in ga preoblikuje.
Tudi evangeliji niso po na-
ključju pripovedi. Medtem ko
nas informirajo o Jezusu, nas
tudi performirajo Njemu, torej
nas priličijo Njemu. Evangelij
namreč od bralca zahteva, da je
soudeležen pri isti veri, da bo
deležen istega življenja. Jane-
zov evangelij nam pove, da je
najodličnejši Pripovedovalec –
Beseda – postal pripoved: ‘Edi-
norojeni Bog, ki biva v Očeto-
vem naročju, on je pripovedo-
val’ (prim. Jn 1,18). Uporabil
sem pojem ‘pripovedoval’, ker
izvirno besedo exeghesato lah-
ko prevedemo ‘razodel’ ali ‘pri-
povedoval’. Bog se je osebno
vtkal v naše človeštvo in nam s
tem dal nov način ‘tkanja’
naših pripovedi.
/dalje
Misel na Sv. Trojico
Božja ljubezen
  a praznik Presvete Troji-
ce premišljujemo dve
vrstici iz Jezusovega
nočnega pogovora s “skrivnim”
učencem Nikodemom. Prva
vrstica nam govori o neizmerni
Božji ljubezni do nas ljudi, iz ka-
tere se je zgodilo vse do-
bro, kar je, od stvarjenja
dalje. Nazadnje so seve-
da prihod Sina in njego-
va smrt na križu, potem
pa vstajenje, iz ljubezni
pa je še dar Sv. Duha. Ko
torej sv. Janez uporabi
besedo svet, misli na nas
ljudi, kakor izpoveduje-
mo v veroizpovedi: “ki je
zaradi nas ljudi in zaradi
našega zveličanja prišel
iz nebes …”. Četudi smo
grešniki, nas Oče vseeno
ljubi, toda po Sinu, ker
smo v njegovem presve-
tem Srcu, katerega me-
sec je junij. Oče nas torej
ljubi v Jezusovem Srcu,
in to že od nekdaj, ker
vedno ljubi po Svojem
sinu in v njem, po kate-
rem je tudi vse ustvaril
in nam dal tudi Sv. Du-
ha. Četudi pa nas Bog
ljubi v svojem Sinu in
našem Gospodu Jezusu
Kristusu, mi žal pogosto meni-
mo drugače in se mu stalno skri-
vamo in izmikamo. Napačno
namreč mislimo, da če bomo
svojo grešnost in krhkost spoz-
nali ter priznali, nas bo Bog
uničil. A to seveda ni tako, saj
nam Gospod v evangeliju lepo
pravi, da če znamo mi dajati svo-
jim otrokom dobre reči, bo toli-
ko bolj dal naš dobri nebeški
N Oče Sv. Duha tistim, ki ga prosi-jo. No, Sv. Duha in torej po-svečujočo milost ali Božje
življenje dobimo ravno po zakra-
mentu svete pokore oz. spovedi.
Že res, da se tam na neki način
ponižamo, a nas Gospod zaradi
tega vedno znova poviša, kakor
nam pričuje sv. Pavel. Bog torej
vselej deluje kot Sv. Trojica, kot
Oče, Sin in Sv. Duh, ne deluje
kot posameznik, temveč kot
skupnost, podoba te skupnosti
pa je družina, ki jo sestavljajo
mož, žena in otroci. Če zakon ni
sklenjen pred Bogom, to ni
družina, kakor tudi razne druge
izmišljotine moderne dobe. Bog
se odslikava kot Trojica, hudi
duh pa seveda želi njegovo po-
dobo popačiti, zato pa hoče tudi
uničiti družino. Če se resnično
želi znebiti Boga, se je treba zne-
biti tudi podob, v katerih se od-
slikava. Ker se najbolj odslikava
v družini, jo je treba uničiti. Še
ena zabloda človeka je torej ta,
da mu bo Bog nekaj vzel, če se
poroči in ima otroke, resnica pa
je seveda ravno obratna, saj po
družini človeku daje
neizmerno več od tistega,
čemur se je moral zaradi
nje odpovedati. Je pa res,
da je za to potrebna tista
ljubezen, kakršna je v Bo-
gu – žrtvena. Žrtvovanje
samega sebe in svoje vol-
je je seveda težko, a je edi-
na prava in zveličavna
žrtev, ki prinaša vse bla-
goslove in darove, ki jih
potrebujemo. Vprašanje
je torej tudi za današnje-
ga človeka, kakor je bilo
tedaj za Jude – si želiš biti
odrešen ali ne? Bog nam-
reč ne prihaja, da bi z ne-
ko strelo pokončal kri-
vične, temveč podaja
grešnemu človeku roko
rešitve iz blata, da bi ga
dvignil k sebi. Človek v
svojem napuhu pa tega
noče. Bog pošilja ogenj
svojega Duha za troje – za
očiščenje, razsvetljenje in
preoblikovanje človeka.
To so tri obdobja duhovnega
življenja, zadnja stopnja pa je
človekova bogopodobnost, ko se
oblikuje po Božjem Sinu. Brez
očiščenja torej ne more biti dru-
gih dveh stopenj, a brez odpove-
di sebi, da bi Bog poslal v nas
očiščujoči ogenj, ne more biti ni-
ti prve stopnje. Zato pa ne more
biti niti duhovnega življenja.
Andrej Vončina
Strah in zaprtost še ostajata
Prvi val pandemije se počasi umirja, zato se učimo
živeti odprto, vendar z maskami, razdaljo in
razkuževanjem v zaprtih prostorih ter izogibanjem
množičnih dogodkov. Iz omejitev v času te
pandemije so se pognali najprej tisti, ki jim je bilo
vse to odveč in so komaj čakali, da naprej uživajo
po svoje in se ne brigajo za druge. Tudi drugi, bolj
previdni in odgovorni, so počasi vzpostavili svoje
življenje tako v službi, kot v družbi in prostem času.
K temu sta tudi prispevali toplota pomladi in lepota
narave. V cerkve so se vrnili verniki, dobra tretjina
obiskovalcev bogoslužja se je pridružila, postopoma
prihajajo še drugi, zlasti družine z otroki, mladi in
starejši.
Ob vseh teh obstaja še skupina ljudi, ki jih je
pandemija prestrašila do globin in se tega nikakor
ne morejo rešiti. Razlogi so različni. Nekateri so
zboleli za podobne bolezni in jih je bilo strah, da so
se nalezli koronavirusa.
Veliko strahov je bilo v
domovih za
upokojence in tam, kjer
so tudi v najtežjih časih
delali z ljudmi. Nekateri
so pri tem povsem
otrdeli. Strah je bilo
sorodnike, ki so imeli
svojce v domu ali v
bolnišnici in jih niso
videli dolgo časa.
Mnogim je strah naredil
velike oči, da je že
najmanjše kihanje pomenilo nevarnost pred
okužbo.
Vsi se v življenju srečujemo s strahom, saj je del
življenja in je koristen, da ne gremo čez določene
mere. Obstajajo tudi drugačni strahovi, ki so
povezani s kakšnimi grenkimi izkušnjami in se
usedajo v zavest ljudi. Nekateri želijo te strahove
potlačiti, iti mimo njih, kot da jih ni, še hujše se je
kopati v njih, da postane kar prijetno se bati in smiliti
samemu sebi. Prava pot srečanja s strahom vodi k
soočenju z njim, da ga vidimo, odkrijemo, zakaj je
nastal, in živimo naprej z njim. Vsekakor ga moramo
poslušati, ker ima svoj pomen, pomaga nam, da ne
gremo čez meje, kjer je nevarno in smo ogroženi.
Bolni strah nas želi odvrniti od tega, da se soočimo
z njim, tako se polasti našega čustvenega sveta in
ga ne moremo več obvladati. Pomembno je poseči,
ko nam strah predstavlja oviro pred srečanjem z
našo skrivnostjo in osebnim jedrom, kajti samo tam
je lek za pozdravljenje strahu in duhovnih ran.
Notranjost nam pomaga stvarno sprejeti svoje
življenje, tudi udarce, težave in presenečenja.
Zavedanje svoje minljivosti in kratkosti nam
pomaga, da ne zbežimo v iracionalno, ampak
sprejmemo svoje meje in naredimo korak vere ter
zaupanja vanj, ki nas podpira v vseh okoliščinah,
tudi, ko smo šibki in nemočni. Tako se strah
spremeni v skrivnost življenja, postane
naklonjenost, ljubezen, deluje kot blagoslov. Če ne
naredimo tega koraka, lahko bežimo v daljne kraje
ali se skrivamo doma, še vedno bomo v krempljih
strahu in velikih podob nemoči, ki nas bodo hromile.
Ko se postopoma odpirajo ukrepi in ljudje so še
oprezni, potrebujemo veliko ljubezni in pozornosti.
Sveti Janez pravi v svojem Prvem pismu, da ljubezen
premaga strah. S tem kaže terapijo za mnoge, ki se
še niso otresli pritiska
karantene in
pandemije: pomagati
tem ljudem, da začutijo
Božjo in človeško
ljubezen. Ta se še
posebej sklanja v
trenutke, ko so nastale
rane, da so ljudje
zakričali in jih ni nihče
slišal. Potlačil i  so
bolečino in boli, ko se
srečajo z njo. Zato so
močno sredstvo bližina,
pogovor in molitev. Kar
se sreča z Jezusovo Veliko nočjo, premaga strah in
smrt ga ne more zlomiti. Binkoštni Sveti Duh nas
vabi, da se poženemo iz kalupov in skrivanj, da
gremo po Jezusovi poti in prihodnosti. Videli smo
temo, ogroženost, svet brez Boga, nasilje,
brezčutnost, pa tudi veliko lepega, medsebojne
pomoči, spoštovanja, zaupanja. Angel je rekel Mariji,
naj ne bo prestrašena, ker je v rokah Boga. Tudi
Jezus je pri svojih velikonočnih srečanjih razbijal
strah učencev: Mir vam bodi! S tem mirom se
približajmo k bratom in sestram, ki so še vklenjeni,
in jim povejmo, da so vredni, da jih imamo radi in
jih ima Bog rad. Molitev bo skrajšala poti in se
prebila skozi mnoge namišljene pomisleke in
neodločnosti. Postopoma se bo tudi srce sprostilo
in zadihalo.
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (9) PRIMOŽ KREČIČ
Kristjani in družba 4. junija 2020 5
  G. Karel Bolčina, predavanje na Facebooku
Da bi koncerte v sakralnem prostoru doživljali
bogato in pravilno (2)
ZCPZ GORICA 
  rugo predavanje v or-
ganizaciji Združenja
cerkvenih pevskih
zborov Gorica je g. Karel
Bolčina 14. maja na Faceboo-
ku uvedel s trditvijo, da vsi
koncerti v cerkvi imajo samo
en namen: dvigniti srce in du-
ha poslušalca v višine.
“Koncert v cerkvi ni pred-
stava, dokazovanje glasbene
nadarjenosti, letni zaključni
izpit, nadomestilo za bogo-
služje ali srečanje pevcev”.
Kongregacija za bogoslužje
in zakramente predlaga
koncert kot pripravo na
obhajanje določenega praz-
nika, koncert, da bi dali
večjo pozornost in vsebin-
skost posameznim litur-
gičnim obdobjem, da bi tu-
di neverni ali od Cerkve od-
daljeni doživljali bogastvo
cerkvenih poslikav ob živi
glasbi, da bi bilo poslušanje
Božje besede in poglobitev
vanjo prijetnejše in globlje,
da bi ohranili glasbene
umetnine, ki jih ne upora-
bljamo več pri bogoslužju in
so biseri cerkvene glasbene za-
kladnice, da bi turistom in
obiskovalcem cerkve približali
sveti kraj in ga ločili od posvet-
nega.
O izbiri repertoarja za koncert
v cerkvi je g. Karel povedal, da
za vsako dejanje v cerkvenem
prostoru je odgovoren “krajev-
D ni varuh cerkve”, župnik oz.rektor, v zadnji instanci škof.Tudi koncert mora biti del pa-
storalnega življenja skupnosti,
zato je prvi oblikovalec kon-
certa vedno krajevna cerkvena
skupnost. Kdor prireja kon-
cert, sodeluje; duhovnik torej
sprejme sodelovanje in povabi
na koncert, ki ga nudi neki pri-
reditelj. “Med koncertom izva-
jalci niso samo osebki predsta-
ve, ampak so preroki, ki v gla-
sbeni obliki nekaj sporočajo”.
Kar se tiče izbire vsebine kon-
certa, ima glasbeni vodja ali iz-
vajalec dve možnosti: ali izbe-
re prostor, ki bo primeren pri-
pravljenemu koncertu, ali iz-
bere koncert, ki bo primeren
določenemu prostoru. “Ni
vsaka cerkev primerna za vsa-
ko glasbo”. Umetniški vodja si
mora narediti načrt in v njem
najprej določiti cilj, namen,
sporočilo koncerta. Repertoar
sestavimo na določeno tema-
tiko. V primeru dvoma, ali je
glasba primerna za cerkevni
prostor ali ne, se mora vodja
predčasno pogovoriti z izve-
dencem, npr. z župnikom, ki
se lahko obrne tudi na izve-
dence na škofiji. Izbira namreč
ni vedno lahka. Vodja mora
upoštevati bodisi elemente, ki
jih ima na razpolago (število
pevcev oz. glasbenikov), bodi-
si kraj. “Orkestra dunajske
opere ne bomo vabili v cerkev
na Vrh Sv. Mihaela”... Duhov-
ni koncert ni kulturni nastop,
gre za podajanje duhovnih
vsebin v obliki glasbe, zato je
treba biti pozorni. Vodja s
pomočjo usposobljenih po-
močnikov mora preučiti,
kateri instrumenti, predme-
ti, scena, razsvetljava spada-
jo v vsebinski krog koncer-
ta. Pevske oz. glasbene vaje
naj bodo izven bogoslužnih
prostorov; ko se vaje pre-
maknejo v cerkev, pa je tre-
ba upoštevati pravila veden-
ja, saj smo v sakralnem pro-
storu. Tudi oblačilo izraža
koncert; treba je izbrati ta-
ko, ki bo primerno za pro-
stor in čas. “Tudi obleka ne-
kaj sporoča”. Najprimer-
nejša in najkrajša pot je ta:
ko ima vodja pripravljen
obris koncerta, naj stopi do
cerkvenega glasbenega izve-
denca ali škofijskega litur-
gičnega urada; naj predstavi
koncept koncerta in naj bo
odprt za pogovor, popravke,
predloge in usmeritve. Dobro
je pravočasno napisati prošnjo
ordinariju in v njej izraziti da-
tum, urnik, spored z naslovi in
avtorji. Po prejemu pritrdilne-
ga odgovora ordinarija je po-
trebno stopiti v stik z župni-
kom, ki bo dovolil uporabo
prostora. Vstop v cerkev mora
biti prost, brez vstopnine;
kvečjemu so dovoljeni le pro-
stovoljni prispevki. Izvajalci, ki
morajo biti dostojno oblečeni
in se morajo obnašati prostoru
primerno, načeloma ne bodo
vstopili v prezbiterij. Posebno
spoštovanje naj imajo do oltar-
ja, sedeža in ambona. Najsve-
tejši zakrament naj bo med
koncertom shranjen v primer-
nem kraju. Koncert naj sprem-
lja predstavitev, ki naj v po-
slušalcih vzbudi duhovno raz-
položenje. Organizator kon-
certa mora podpisati pogodbo
z župnikom, v kateri mora biti
zabeleženo, da si organizator
jemlje nase civilno odgovor-
nost, finančne stroške, pospra-
vo prostora, morebitno škodo
na manjših ali večjih
površinah. Ker je koncert
usmerjen Bogu in ne izvajal-
cem, pohvala izvajalcem ni
potrebna. Po drugi strani so se
izvajalci trudili in potrudili,
zato so vredni zahval in poh-
val. Ploskanje je lahko izraz le-
teh, npr. samo ob koncu izved-
be, sklopa, izvajanja posamez-
nika oz. skupine.
G. Karel je po predavanju z ja-
snimi besedami tudi odgovoril
na nekatera konkretna
vprašanja. Med drugim je
odlično povzel bistvo preda-
vanja, ko je poudaril, da “cer-
kveni pevovodja, organist ali
pevec mora imeti v sebi neko
duhovno življenje. Drugače je
maska”. Kdor ima v sebi boga-
to duhovno življenje, “ni tre-
ba, da išče odgovore na škofi-
ji”.
Danijel D.
Škof Glavan: blaženi Grozde je
priprošnjik predvsem mladim
Na Zaplazu, kjer je glavna
romarska pot novomeške
škofije, je bilo zadnji dan
maja slovesno ne le zaradi
praznika Binkošti.  Kot
poroča por tal Radia
Ognjišče, so namreč
pripravili osrednji romarski
shod ob godu bl. Alojzija
Grozdeta. Slovesno
somaševanje je vodil škof
Andrej Glavan. 13. junija bo
minilo deset let, odkar je bil
Grozde na vseslovenskem
evharističnem kongresu v
Celju pred 32.000 verniki
razglašen za blaženega.
Škof Glavan ga je takole
opisal: “Alojzij Grozde je
vzornik izbire evangeljskih
vrednot. Tisto, kar moramo
postaviti na prvo mesto v
svojem življenju, je Božja
ljubezen, ki nam jo je Jezus
Kristus razodel s tem, da je
za nas daroval svoje
življenje. Postal je zgled in
priprošnjik zlasti mladim”.
Relikvije mučenca Grozdeta
so shranjene v stranskem
oltarju v središču na
Zaplazu, kjer so verniki ob
sklepu svete maše tudi
molili in prosili, da bi bil
kmalu prištet med svetnike.
Slovesnost je bila priložnost
tudi za podelitev odličja sv.
Jožefa, ki jo je tokrat prejela
družina Koprivc iz Stare
Gore vžupniji Mirna, ki je s
svojimi enajstimi otroki
verjetno najštevilčnejša v
novomeški škofiji.
Slavje na Zaplazu
Goriška4. junija 20206
  Pogovor: Martin Drufovka
“Z uporabo sodobnih
tehnoloških sredstev ...”
S 3. STRANI 
Delate večinoma s podjetji
ali tudi s posamezniki?
Večinoma delamo s podjetji,
ki imajo sedeže v različnih
krajih Italije, in spremljamo
italijansko tržišče za evropske
multinacionalke.
Po čem največ sprašujejo
vaše stranke?
Trenutno je na dnevnem redu
upravljanje dopolnilnih bla-
gajn.
Vaše poklicno združenje
spremlja tudi številna kra-
jevna podjetja. Kakšno
je na splošno “zdravje”
podjetij na Goriškem?
Že proti koncu lanskega
in na začetku letošnjega
leta smo opazili, da so po
veliki gospodarski krizi iz
leta 2012 marsikatera
podjetja počasi spet pri-
hajala na zeleno vejo. Žal
je nastopil koronavirus in
veliko podjetij je spravil
spet na kolena. Srčno
upam, da bodo hude fi-
nančne posledice premo-
stljive, v tem trenutku pa
je pomanjkanje likvidnih
finančnih sredstev njihov naj-
večji problem.
Kako ocenjujete pomoč, ki
jo Contejeva vlada namenja
podjetjem?
Ne glede na politične barve
strank, ki so trenutno na obla-
sti, moram priznati, da je dej-
stvo, da je vlada omogočila
osemnajst tednov dopolnilne
blagajne izven navadnih stan-
dardov, to se pravi izključno
zaradi epidemiološke krize,
velik podvig. Te tedne lahko
podjetje izkoristi do konca me-
seca oktobra. To seveda ni do-
volj, veliko problemov še osta-
ja. Za vse štiri vrste dopolnilne
blagajne zavod INPS določa
enotno pravilo glede višine
denarnega zneska dopolnilne
blagajne. Ta naj bi bil pri-
bližno 80% bruto zneska plače
uslužbenca, upoštevajoč seve-
da maksimalno višino zneska
nadomestila, ki ga zavod do-
loča (do 2.159,48 evra bruto
plače je maksimalno nadome-
stilo 939,89 Ř, nad 2.159,48
evra pa 1.129,66 evra), od tega
pa se odšteje še davek irpef.
Treba je poudariti, da višja je
bruto plača, večji je delež neto
plače, ki jo delavec izgubi. Iz-
guba plače je zato lahko tudi
50%! Denarna sredstva za do-
polnilne blagajne prihajajo iz
skupnega državnega sklada:
CIGO in FIS trenutno upravlja
zavod INPS, FSBA upravlja bi-
lateralni zavod za obrt, CIG in
Deroga pa upravljajo posa-
mezne dežele. Po zadnji držav-
ni uredbi z zakonsko močjo, t.
i. “Decreto rilancio”, pa bo za
vse skrbel INPS – tako kot bi,
po mojem mnenju, moralo bi-
ti že od vsega začetka.
Kakšne so vaše projekcije
glede razvoja krize?
Po mojem mnenju je kriza na-
jhuje prizadela področje turiz-
ma. Kar se tiče trgovskih dejav-
nosti, so te v težavah že od leta
2012, določene industrijske
dejavnosti pa so tudi v času
krize redno poslovale in niso
imele potrebe zaprositi za do-
polnilno blagajno. Nekaterim
podjetjem se je promet še po-
večal, medtem ko je turizem
popolnoma na tleh. Leto 2020
je sicer za določene sektorje že
izgubljeno – rešiti moramo,
kar se da. O morebitni, sicer
nedvomno zelo nizki rasti, bo-
mo lahko govorili šele nasled-
nje leto. Vsekakor sem pre-
pričan, da se bodo podjetja
spet postavila na noge.
Sodelujete tudi z drugimi
ustanovami? Katere so naj-
večje težave pri tem?
Dejansko opravljamo delo po-
srednikov med različnimi
ustanovami, kot so Zavod za
zaposlovanje, zavod INPS, za-
vod INAIL in davčni urad, ter
posameznimi podjetji. Vse
podatke podjetij posreduje-
mo javnim ustanovam po te-
lematskih poteh. Največja
težava je krčenje delovne sile
v javnih ustanovah, kar po-
meni, da moramo mi opra-
vljati veliko njihovega dela.
Sektor, v katerem delujemo,
je podvržen spoštovanju pra-
vil o varnosti na delu, spošto-
vanju predpisov glede varo-
vanja osebnih podatkov
(“privacy” - GDPR) in pre-
prečevanja pranja denarja
(“antiriciclaggio”).
Kako bi se po vašem mnen-
ju lahko izboljšalo vaše de-
lo?
Prepričan sem, da bi se delo
lahko izboljšalo le z uporabo
sodobnih tehnoloških sred-
stev. Mi smo v tem smislu na
tekočem, pri vsakodnevnem
delu se izogibamo uporabi pa-
pirja. Velik problem še vedno
predstavljata birokracija, ki je
je v italijanski javni upravi
ogromno, ter seveda preob-
sežno število zakonov in za-
konskih določil - pomislimo
samo na t. i. “Decreto rilan-
cio”, ki ima celo 98 odredb,
predvidenih za njegovo izva-
janje.
Simbolna akcija goriških in novogoriških gasilcev na skupnem trgu 
Mavrica nad dvema Goricama
  asilci iz Gorice in Nove
Gorice so 27. maja čez
skupni trg dveh Goric
(Transalpina/Trg Evrope)
ustvarili mavrico, simbol
upanja v času epidemije. V le-
pem sončnem popoldnevu so
s tem dejanjem, ki so ga poi-
menovali "Narazen, a vedno
skupaj - Distanziati, ma sempre
uniti”, želeli potrditi, da ogenj
ne pozna meja, prav tako gasil-
ci, ki že vrsto desetletij zgledno
sodelujejo; hkrati so hoteli še
sporočiti, da so prebivalci dveh
mest združeni, čeprav so tre-
nutno fizično ločeni.
Gasilci so lep primer tega, saj
so povezani v stalni koordina-
ciji, za seboj pa imajo že veliko
skupnih reševalnih akcij. Nji-
hovo simbolno gesto so na
trgu pozdravili tudi župana
obeh Goric dr. Klemen Mikla-
vič in Rodolfo Ziberna ter go-
riški prefekt Massimo Marche-
siello. Miklavič je poudaril, ka-
ko je to sodelovanje pomem-
bno, saj s skupnimi močmi
rešujejo življenja. Tokrat so
prepletenost dveh mest prika-
zali gasilci, v preteklih tednih
so to storili ustvarjalci in špor-
tniki ter predstavniki civilne
družbe. “To dokazuje, da je vi-
zija enega skupnega mesta pra-
G
va vizija”. In še: “Nesreča
mreže“ na meji nam je prine-
sla srečo, da smo v žarišču ob-
jektivov in medijev. Ziberna je
dodal, da ljudje, ki ne poznajo
našega prostora, težko razume-
jo, da nismo na meji, da na
meji nismo ločeni, temveč pre-
pleteno živimo v simbiozi in
prijateljstvu. Poveljnik Gasilske
enote Nova Gorica Simon Ven-
dramin je poudaril, da gasilci
ne poznajo meja: “Novogo-
riški in goriški gasilci sodeluje-
mo v somestju, v katerem je
življenje zelo prepleteno in
vedno priskočimo na pomoč”.
Z italijanskim gasilci imajo
sprejet protokol za obojestran-
sko pomoč v primeru nesreč,
je pritrdil direktor Javnega za-
voda za gasilsko in reševalno
dejavnost Gasilske enote Nova
Gorica Aleš Markočič. Mavrico,
ki jo je uspešno posnel le dron
(samo on se je - svobodno -
premikal iz ene države v dru-
go), je z glasbeno spremljavo
pospremil Goriški pihalni or-
kester pod vodstvom dirigenta
Sandija Ceja. Po podvigu sta si
ekipi gasilcev skozi okence v
mreži v sproščenem in pri-
stnem prijateljskem vzdušju iz-
menjali priložnostna darila in
se slikali.
  Pogovor: Patrick Quaggiato
Zbori so bili moja prva ljubezen
S 3. STRANI 
  roblem sestava je bil, da ni-
smo imeli nekega umet-
niškega vodje, “upravljali”
smo se sami. Toda samo “od zno-
traj” stvari ne slišiš na najboljši
način.
Katere druge zbore si doslej vo-
dil in katere vodiš zdaj?
Moj prvi zbor je dejansko bil cer-
kveni zbor v Štandrežu. Spomnim
se, da smo leta 2000 imeli blago-
slov obnovljenih orgel z nasto-
pom. Nastopil je okrepljen cerkve-
ni zbor, ki sem ga vodil jaz, na or-
gle je igrala Angela Tomanič. Kot
dirigent godb sem prvič vodil sku-
pino leta 2003: nadomestil sem
glavnega dirigenta godbe iz Tržiča,
ki je imel zdravstvene težave. Na-
stop v tržiškem gledališču ni bil
dolg, pa niti enostaven: vodil sem
pihalni orkester, nekaj skladb pa
orkester in zbor skupaj. V orkestru
jih je bilo 40, v zboru 60, pa se ni-
sem ustrašil. Repertoar ni bil la-
hek, bilo je nekaj Verdija, pa tudi
sodobnejše glasbe, npr. Vangelis.
Dobra izkušnja!
V letih 2008-2014 sem vodil MePZ
Rado Simoniti z Dobrovega. Ob
koncu študija na konservatoriju so
me povabili v Brda in sem rad
sprejel, da bi čim prej začel ude-
janjati to, kar sem se naučil. Nato
sem vodil žensko-dekliški komor-
ni zbor Plejade iz Ajdovščine. Leta
2016 so po odhodu Aleksandre
Pertot iskali novega dirigenta za
zbor F. B. Sedej iz Števerjana in
vprašali mene. Še sedaj sem tam.
To je v tem trenutku tvoj “glav-
ni” zbor?
Da. Precej hodim v Števerjan, saj
sem z letošnjo sezono prevzel tudi
vodstvo mladinskga zbora. Pred
nekaj meseci smo si zadali cilj, da
bi šli na revijo Primorska poje ne
samo kot mešani, ampak tudi kot
moški zbor. Kmalu nato so skleni-
li, da revijo prekinejo zaradi koro-
navirusa, a k sreči nam je v fe-
bruarju uspelo nastopiti z moškim
sestavom, tako da nismo vadili za-
man. Svoje delo nadaljujem tudi
v Ajdovščini. Poleg tega s kom
drugim sodelujem projektno.
Peti v zborih pomeni se družiti,
zato je bilo njihovo delovanje v
času pandemije prekinjeno. Ka-
ko si kot dirigent doživljal zad-
nje mesece? Si bil v stiku s pev-
ci? Vam je manjkalo se srečeva-
ti?
Zbori, s katerimi sodelujem, so
prekinili delovanje. Kakšen večer
smo se sicer “našli” na kakšni in-
ternetni platformi, kjer smo se po-
govarjali, kako bi lahko našli
kakšno rešitev, pa je žal nismo.
Problematično bi bilo imeti na
primer vajo preko interneta, po-
vezava v Števerjanu ni po vseh za-
selkih optimalna; zbor sestavljata
dve oz. tri različne generacije pev-
cev in vsako moraš “prijeti” na
drugačen način. Po internetu bi
zato ne šlo. Tako smo bili primo-
rani delovanje prekiniti. Tudi v Aj-
dovščini se nismo uspeli zmeniti.
Kako nameravate nadaljevati
delo v zborih po tem “oklepa-
ju”?
Ta “pavza” po mojem ne bo pri-
nesla nič dobrega. Izgubljamo
“treninge”. Ponovno se postaviti
v tirnice ne bo lahko. V začetku
bomo morali nadoknaditi nav-
dušenje, marsikaj bom morali
“preslišati”, potem bomo morali
začeti spet piliti. Dokler še ne bo
jasno, kako bomo lahko nadalje-
vali, ne delam velikih načrtov, saj
se mi zdi, da bi samo izgubljal čas.
Ko bom točno vedel, kaj lahko de-
lamo in česa ne, bomo začeli pre-
mišljevati za naprej. V Števerjanu
k sreči nismo imeli večjih načrtov,
P saj bi drugače zapravili celo sezo-no. Nekaj smo imeli v mislih,kakšen zahtevnejši projekt pa smo
prenesli na naslednje leto. Zadnji
nastop z mešanim zborom smo
imeli januarja letos, z mladinskim
in moškim februarja.
Tudi društvo Sedej ima torej
svojo zborovsko “piramido”...
Da, jaz vodim mešani, moški in
mladinski zbor. Otroškega in ma-
lega otroškega vodi Martina Hle-
de.
Mešani zbor je v zadnjih nasto-
pih prijetno presenetil občin-
stvo s krepkimi glasovi, izvir-
nim repertoarjem in mestoma
tudi s kakšnim simpatičnim
prizorčkom oz. presenečen-
jem…
Rad iščem novosti. Starejši pevci
so ponavadi navezani na starejše
repertoarje. Ko pa imaš mlajši se-
stav, si moraš upati narediti nekaj
več. Če pevci to dobro sprejmejo,
je še toliko lepše. Vedno skušam
izbirati program, ki ga drugi ne iz-
vajajo ali ki je redko izvajan. Prav
je, da poslušalci slišijo tudi kaj no-
vega. Kako naj drugače pridejo na
dan pesmi sodobnih skladateljev?
Poleti, ko imam ponavadi več
časa, v različnih zbirkah iščem no-
ve skladbe in si mislim, da bi ena
pač šla dobro za tak ali drugačen
sestav na taki ali drugačni ravni.
Radi presenečamo poslušalce, da
malo spremenimo navade. Ceci-
lijanka je npr. v zasnovi “stara” re-
vija. V zadnjih letih so jo organi-
zatorji malo posodobili s tehno-
loškimi vložki, toda sistem je še
vedno star: zbor stopi na oder, za-
poje in gre. Mi smo npr. s pesmijo
o kolesu prišli, “zrežirali” pri-
zorček in skušali biti bolj dina-
mični. Pokazati smo hoteli nekaj
novega. Leta 2016 smo prinesli
neobičajno pesem, Tehtanje duš
Alda Kumarja, ki je trajala šest mi-
nut: pevec poje in pripoveduje
zgodbo, zbor prispeva glasbeno
kuliso. Matej Pintar, ki je po duši
pravi igralec in komaj čaka, da sto-
pi na oder, je izziv rad sprejel. Leta
2017 smo zapeli hudomušno pe-
sem o biciklu, ki smo ji priredili
besedilo: Matej jo je “presadil” v
Števerjan, tako so jo pevci bolj
čutili za svojo. Nadalje smo sode-
lovali z Denisom Novatom in z
zborom pripravili nekaj narodno-
zabavnih pesmi, eno Avsenikovo
smo leta 2018 nesli na Cecilijan-
ko; pesem je spremljal instrumen-
talni trio harmonika-kitara-bas.
Tudi tako smo malo poživili revi-
jo. V sezoni 2019-2020 smo se
odločili za bolj tradicionalne pe-
smi, saj so v zadnjem letu prišli v
zbor mlajši pevci, zaradi česar ni-
smo mogli ciljati previsoko. Mla-
dih nisem hotel “ustrašiti” z zah-
tevnejšimi pesmimi, zaradi kate-
rih bi morda ne želeli prihajati več
na vaje. Kakšenkrat je potrebno
narediti korak nazaj.
MePZ Sedej je eden najbolj šte-
vilnih v zamejstvu…
Da. Če smo vsi, nas je okrog 40.
Ti tudi uspešno vodiš različne
pihalne orkestre … Tudi to de-
lovanje je bilo v tem času pre-
kinjeno?
V Tržiču sem igral in bil pomožni
dirigent, to mi je bilo všeč. Ker
sem opravil triletni tečaj za diri-
genta pihalnega orkestra, so me
leta 2004 privabili v Krmin. Star
sem bil 21 let, zaupali so mi vod-
stvo pihalnega orkestra. Na razgo-
voru sem jim očitno vzbudil zau-
panje, tako da sem še vedno tam.
Zadnje čase se je orkester pomla-
dil, kakovost se je zvišala, zaradi
česar lahko še kaj naredim, še lah-
ko gradim. Zato to skupino še na-
prej rad vodim. V Doberdobu sem
godbo začel vaditi leta 2005: rad
sem sprejel, ker je to edina taka
slovenska skupina na Goriškem.
Iskali so slovenskega dirigenta in
takih ni kaj dosti … Nabiram si ve-
liko izkušenj, iščem vedno nove
repertoarje. Če hočem spodbujati
godbo, potrebujem novosti, ki
najprej spodbujajo mene in me si-
lijo naprej. V Krminu sem reden
dirigent, v delo pa skušam an-
gažirati tudi mlade. Če hočeš, da
ostanejo, jih moraš vključiti. V
Doberdobu me včasih ni, tam
sem prisoten za glavne nastope in
kot umetniški vodja, imam pa dva
pomožna dirigenta, ki me po po-
trebi nadomeščata. Da bi ne bili
preveč časa ustavljeni, sem v
Krminu izbranim godbenikom
predlagal, naj z metronomom po-
snamejo vsak svoj part Piazzollo-
vega Libertanga. To so naredili, jaz
pa sem gradivo montiral in jim
poslal skupni posnetek. Čakam
odziv.
Čeprav sem te želel tokrat in-
tervjuvati samo kot dirigenta,
pa si le privoščim vsaj eno
vprašanje o tebi kot skladatelju:
raje skladaš zborovsko ali in-
strumentalno glasbo? Kakšne
so bistvene razlike?
Začel sem z zbori. Ti so bili moja
prva ljubezen. Rad imam preple-
tanje glasov, polifonija me najbolj
privlačuje. Rad pišem tako, da ima
vsak glas svojo melodično linijo,
svoj ritem. Zgledujem se po rene-
sančnih skladateljih, kar ni običaj-
no za sodobne avtorje. To me ra-
zlikuje od drugih. Ker pa ne ma-
ram rutine, moram najti nekaj, da
me pritegne k delu, spodbuja. Za-
to rad pišem tudi za instrumente,
orkestre. Gre za drugačen način
dela, saj lahko ustarjam različne
barve in učinke. Z zborom lahko
narediš ogromno stvari; orkestru
manjka besedilo, lahko pa narediš
veliko drugega. Orkester ima vsee-
no veliko izpovedno moč, po-
slušalcem lahko posreduje močno
sporočilo, kljub temu da ni besed.
Odvisno je od poslušalcev, koliko
so odprti in dovzetni za to. Ko iz-
biram repertoar oz. ko pišem, ved-
no pomislim na to, kdo bo sklad-
bo izvajal in kdo poslušal. Sklada-
telji namreč ne smemo pustiti po-
slušalcev ravnodušnih. Nekaj jim
moramo povedati, sporočiti!
Goriška 4. junija 2020 7
  Jan Devetak
“Prepričan sem, da hočem živeti 
od tega, kar delam!”
POGOVOR 
  an Devetak je star 20 let in
je doma iz Gorice. Študira
montažo na univerzi Civi-
ca scuola di cinema Luchino
Visconti v Milanu. Poleg študi-
ja se že vrsto let ukvarja z
ustvarjanjem posnetkov.
Pred kratkim je sodeloval pri
uresničitvi videospota za
projekt Nova Gorica - Evrop-
ska prestolnica kulture
2025. V nedeljo, 31. maja
2020, so ob 20.50 na sloven-
skem programu deželnega
sedeža Rai predvajali njegov
zadnji podvig, Amore Co-
vid19; ponovitev bo v
četrtek, 4. junija, po večer-
nih poročilih.
Jan, že več let imaš poseb-
no veselje za svet filma/ki-
na. Kako se je vse to
začelo? Kateri so bili tvoji
prvi poskusi?
Začel sem pred petimi leti,
čeprav sem vedno imel po-
sebno veselje do ustvarjanja
nasploh, še bolj kot do sveta
filma in kina. Že kot otrok
sem veliko risal, v naj-
stniških letih sem tudi rad
ustvarjal s peresom. Ljube-
zen do filma so mi posredo-
vali starši. Ko sem spoznal
film, se mi je zdelo, kot da bi
se srečal s starim prijateljem.
Kot ustvarjalec videoposnet-
kov moraš imeti jasne ideje pri
uresničitvi neke vsebine, spo-
padati se moraš z učenjem teh-
nike in uporabe sredstev, ki jih
imaš na razpolago. Naučiti
sem se moral snemati, režirati
in se ukvarjati z montažo. Ob
tem sem odkril, da mi je le-ta
še najbolj pri srcu, tudi zato
študiram prav to. Najpogosteje
se ukvarjam z montažo video-
posnetkov tujih projektov ali
projektov, ki mi jih naročajo
drugi. Režija mi je tudi všeč,
ker mi daje možnost, da ustva-
rim nekaj popolnoma svojega,
in pri tem sem najbolj svobo-
den.
Kaj lahko poveš o sodelo-
vanju s Kinoateljejem?
Kinoatelje je kulturno društvo
s sedežem v Gorici; je eno iz-
med prvih društev v zamej-
skem prostoru, s katerim sem
sodeloval in me je uvedlo v fil-
msko ustvarjanje. Sodelovanje
s Kinoateljejem mi je dalo
možnost delati pod pokrovitel-
jstvom Ustanove Silvana Furla-
na in spoznati slovenski pro-
gram Rai. Pri tem sem si prido-
bil veliko znanja, na primer pri
uporabi profesionalne opre-
me; navezal sem tudi številne
stike, ki mi bodo gotovo služili
pri kakem sodelovanju v na-
daljnjih projektih.
Prvo, kar so mi predlagali, je
bil izobraževalni projekt ABC
filmskega jezika, namenjen
mladim; Kinoatelje ga je izvajal
od marca do oktobra 2016 s fi-
nančno podporo dežele Furla-
nije Julijske krajine in Mestne
občine Nova Gorica.
Posebno všeč mi je bil lanski
projekt Kontrasti – mladi se
predstavijo, ki sem ga rade vol-
je sprejel in ga uresničil z dru-
gimi mladimi v sodelovanju s
Kinoateljejem. Končni izdelek
so tudi predvajali na sloven-
skem programu tretje državne
mreže Rai.
Po maturi na višji šoli v Go-
rici si šel študirat v Milan.
J Zakaj si izbral to mesto?Kakšne ustvarjalne spodbu-de si našel tam?
Ko sem leta 2018 opravil ma-
turo na klasičnem liceju Pri-
mož Trubar v Gorici, sem se
odločil, da se podam v svet
ustvarjanja videoposnetkov. Ja-
sno mi je bilo, da sta za ta štu-
dij najbolj primerni Milan ali
Rim, ker sta ti dve mesti itali-
janski središči za film in kino.
Milan ponuja več možnosti pri
učenju ustvarjanja oglasov, do-
kumentarcev in televizijskih
sporedov, Rim pa kinemato-
grafije/kina. Ker me bolj zani-
ma preizkušati in odkrivati ra-
zlične oblike filma, sem se
odločil za študij v Milanu. Ko
sem zdaj v drugem letniku štu-
dija montaže na milanski uni-
verzi, se zavedam, da sem iz-
bral najboljšo pot. V spodbudo
so mi energija in dinamičnost
tega mesta in to, da imam tu
veliko priložnosti. Ko ne študi-
ram, se rade volje ukvarjam z
mnogimi projekti, ki mi jih po-
nujajo. Zanimivo je, kako se
spremeni zorni kot moje vloge
v ustvarjanju: ko sodelujem pri
projektih drugih video ustvar-
jalcev, postanem “obrtnik”, ni-
sem več umetnik, kar mi je ze-
lo všeč, ker lahko dajem svoj
doprinos in umetniško vizijo v
projekte, ki niso moji. To zelo
koristi moji umetniški rasti.
V Milanu sem večkrat sodelo-
val z društvom Duemila30, ki
je dokaj pomembna skupnost
ustvarjalcev filma, ki so si za-
dali umetniški cilj, da “se s fil-
mom lahko spremeni svet na
boljše” (s socialnega in eko-
loškega vidika). V zadnjem
projektu, pri katerem sem so-
deloval, je delala tudi režiserka
Lisa Russell, ki je zmagala na-
grado Emmy award.
S sošolci sem pred kratkim
ustanovil majhno oz. neodvi-
sno produkcijsko hišo Taglia-
corto Films; ukvarjamo se z iz-
delavo krajših filmov in tudi
videospotov ter oglasov. Ta ma-
la skupnost mi daje možnost,
da svobodno sodelujem pri
ustvarjanju tujih projektov in
obenem uresničujem svoje
ideje.
V zadnjih letih si prejel tudi
nekaj nagrad in priznanj...
Tako je. Največ nagrad, v Italiji
in Sloveniji, je prejel film
Sounds. Uresničil sem ga leta
2016 s prijateljema in nekdan-
jima sošolcema Alexandrom
Faganelom in Danijelom Bu-
kovcem. Sledili sta dve nadal-
jevanki, Clouds in Crowds.
Sploh nismo pričakovali tako
velikega odmeva. Najpomem-
bnejše priznanje za ta posnetek
smo prejeli v Rimu leta 2017,
in sicer nagrado Italian golden
stone za največji italijanski ta-
lent. Nato sem začel pošiljati
svoje posnetke na vrsto drugih
filmskih festivalov; od takrat
sem prejel približno 15 priz-
nanj na 30 različnih festivalih.
Ena od nagrad, ki so mi dale
največ zadoščenja, je prvo me-
sto na “Contest of Ideas”, ki ga
je predlagalo milansko filmsko
društvo Duemila30. Prejel sem
finančno podporo za ure-
sničitev svojega krajšega filma
Too late?, ki mi veliko pomeni,
ker je vsebina precej avtobio-
grafska. Tudi posnetek Fetus, ki
obravnava tematiko priseljen-
stva, je bil še kar uspešen.
Zadnje čase je tvoj glavni
projekt spot za Evropsko pre-
stolnico kulture 2025. Lah-
ko poveš kaj več o tem?
Projekt o kandidaturi Nove Go-
rice za Evropsko prestolnico
kulture (EPK) za leto 2025 traja
že nekaj let in zanimivo je dej-
stvo, da je Mestna občina Nova
Gorica predlagala Gorico za so-
potnico pri uresničitvi tega cil-
ja. To je konkreten dokaz, da si
ti dve mesti pomagata ne le
ekonomsko in politično,
ampak tudi, da sta združeni
in v prijateljskih stikih. Pro-
blem je nastal, ko je zaradi
koronavirusa prišlo do za-
prtja meje oz. do ponovne
postavitve fizične pregrade
med Goricama. Prav zato
me je koordinatorka projek-
ta, igralka in režiserka Neda
Rusjan Bric kontaktirala za
uresničitev tega projekta.
Neda mi je pomagala pri pi-
sanju scenarija, za produkci-
jo sem sodeloval z ekipo
projekta Nova Gorica EPK
2025, mestni občini Gorica
in Nova Gorica, za montažo
in režijo sem poskrbel sam.
Moja naloga je bila na po-
snetku dokazati, da sta obe
Gorici tudi v teh hudih časih
enako (ali še bolj) povezani
in da si pomagata. Glavno
sporočilo posnetka je prav
to: ljudje smo sposobni pre-
koračiti mentalne ovire, ki
jih postavljajo fizične meje.
Kako gledaš na svojo prihod-
nost? Kje boš ali bi rad bil
čez nekaj let?
Moram priznati, da ne delam
veliko načrtov za prihodnost,
veliko bolj razmišljam in se
osredotočam na sedanjost. Za
zdaj je moj cilj ta, da si prisvo-
jim čim več znanja. Prepričan
sem, da hočem živeti od tega,
kar delam. Izredno me zanima
obrtniški del ustvarjanja video-
posnetkov, poleg tega rad ko-
municiram, kar je izrednega
pomena pri tem delu. Že zdaj
se na precej visokem nivoju uk-
varjam z videoposnetki in pre-
pričan sem, da bom po
končanem študiju naletel na
veliko priložnosti.
Zelo mi je pri srcu zamejski
prostor. Zato sem prepričan, da
ne bom nikoli zanemarjal svo-
jih korenin, karkoli bom delal
v prihodnosti, in da bom vztra-
jal z ustvarjanjem v tem okolju,
ker tu sem doma.
Samuel Devetak
Obvestila
Po trimesečnem zaprtju se vrata
Kulturnega centra Lojze Bratuž
ponovno odpirajo. V sredo, 3. junija
2020, bodo v Centru Bratuž
ponovno odprli dokumentarno
razstavo “S spominom nazaj in
pogledom naprej”, ob 60-letnici
ZSKP.
Razstave bo na ogled od
ponedeljka do petka, med 16. in
18. uro, v galeriji KCLB.
Narodna in študijska knjižnica
obvešča, da se je v ponedeljek, 1.
junija 2020, začela priljubljena
akcija Primorci beremo! Kot vedno
se bo končala 11. novembra. Za
uspešno dokončanje pa bo zaradi
krajšega časa branja treba prebrati
5 knjig (4 prozne in eno pesniško
zbirko). Tudi letos velja, da namesto
enega proznega dela si lahko bralci
ogledajo slovenski film po lastni
izbiri. Bralci lahko sodelujejo v
Feiglovi in Sovodenjski knjižnici.
Kot vsako leto je na razpolago
pester izbor slovenske literature z
namenom, da prav vsak najde
knjigo, ki ga bo nagovorila. Letošnji
bralni seznam vključuje 74 proznih
in pesniških del uveljavljenih
avtorjev in jubilantov, hkrati pa daje
vpogled tudi v literarne svetove
mlajše generacije piscev. Med
domačimi avtorji so Marij Čuk,
Dušan Jelinčič, Kristina Martelanc,
Boris Pahor, Vojko Slavec in
Miroslav Košuta.
Sožalje
Ob izgubi drage none Antonie izreka
dirigentu Patricku Quaggiatu in
ostalim sorodnikom iskrene sožalje
Mepz F. B. Sedej.
Izšla je 14. številka revije Na fronti 
Zanimivi zapisi 
o nekdanjih vojnih
dogodkih
  Katoliški knjigarni na
goriškem Travniku je na
voljo nova, 14. številka
revije Na fronti, ki jo izdaja
Društvo soška fronta 1915-1917
iz Šempetra. Publikacija vsebuje
kopico zanimivih daljših in
krajših zapisov, ki opisujejo kru-
to obdobje prve svetovne vojne.
Članke so prispevali različni pi-
sci, med katerimi najdemo tudi
priznane zgodovinarje, ne le iz
Slovenije, ampak tudi iz Avstri-
je, Madžarske, Poljske, Hrvaške
in Italije. Med prispevki je kar
nekaj dnevniških zapisov voja-
kov, ki so se po srečnem na-
ključju ohranili in so po sto le-
tih iz zaprašenih predalov našli
V pot v objavo. Vse prispevke bo-gati fotografsko gradivo, ki bral-
cu še bolj približa grozote, ki jih
povzroča kruti vojni čas. V reviji
je tudi nekaj poezij, ki so jih na-
pisali vojaki na fronti in so ned-
vomno najpristnejši odraz hu-
dih razmer v strelskih jarkih,
smrdljivih rovih in kavernah,
kamor so se vojaki zatekali med
sovražnim topniškim obstrelje-
vanjem.
Posebno zanimiv je daljši zapis
o slovenskem politiku in pisa-
telju Lovru Kuharju - Prežiho-
vem Vorancu, ki se je boril na
doberdobski planoti in drugih
frontnih odsekih. Med prispev-
(od 5. junija 2020 do 11. junija
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 5. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 6. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 7. junija, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 8. junija maja (v
studiu Ilaria Bergnach, Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Mihec
in Jakec show.
Torek, 9. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 10. junija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Bitka pri
Vrhpolju 2. del. – Izbor melodij.
Četrtek, 11. junija (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti,
obvestila in humor.
Dragi Mauro, 
ob izgubi drage mame 
MARE
ti izrekamo iskreno in občuteno sožalje 
vsi pri 
SVETU SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
V 89. letu starosti je odšla v večnost naša draga
mama, sestra, nona, teta, svakinja in tašča
MARA KUZMIN vd. LEBAN
Od nje se bomo poslovili v soboto, 6. junija,  
v cerkvi na Travniku ob 10. uri. Sledi pokop 
na goriškem glavnem pokopališču.
SINOVA MAURO z NEVIO in DARIO s KETTY, vnuki
SIMON PETER, ANDREJKA in JASNA ter ostali sorodniki   
ki bomo odkrili še marsikaj, kar
nam odstira pogled v obdobje
prve svetovne vojne: taki so
daljši zapis o bojih na gričku Ra-
velnik pri Bovcu, prispevek o
prisotnosti judovskih vojakov
in njihovih rabinov na fronti
ter opis gradnje muslimanske
džamije v Logu pod Mangar-
tom. Todi tokrat ne manjkajo
članki o medicinski oskrbi ran-
jenih in obolelih vojakov, pa tu-
di opisi raznega orožja in opre-
me. Kot vedno so v publikaciji
žalostne zgodbe beguncev s
soške fronte. Ena takih je tista o
spominski plošči bosanskim
vojakom, ki so jo pred leti našli
v Štmavru na pobočju Saboti-
na.
Poudariti gre tudi objavo pre-
proste, a ganljive in nenavadne
zgodbe o lesenem kipcu sv.
Alojzija, ki ga je italijanski oficir
našel v porušeni šoli v Števerja-
nu in je ves vojni čas postal ne-
kakšen “talisman” neke itali-
janske topniške baterije. Po
čudežnem naključju je kipec
vojno preživel; v Turinu ga hra-
nijo potomci tistega oficirja.
Prav s temi oficirjevimi sorod-
niki potekajo pogovori ob želji,
da bi se kipec vrnil na Goriško.
Skratka, tudi v tej številki revije
bo bralec našel marsikaj takega,
kar bo pritegnilo njegovo po-
zornost, in morda bo pri tem
dobil odgovor na marsikatero
nerešeno vprašanje.
Vili Prinčič
Kultura4. junija 20208
Narodna in univerzitetna knjižnica
Dragi Slovenci v zamejstvu
in po svetu!
  ed Sloveniko, ki jo
hranimo v NUK,
spadajo tudi pisne
in na druge medije zabe-
ležene sledi, ki jih ustvarjate
Slovenci izven meja matične
domovine. S ponosom jih kot
del bogate slovenske de-
diščine shranimo za sedanje
in bodoče rodove.
Pripravljate v
vašem slovenskem
društvu glasilo?
Ste morda avtor
knjige ali objavlja-
te prispevke? Ima-
te na podstrešju
letnike slovenskih
revij in časopisov,
ki izhajajo/so izha-
jali v tujini? V No-
vičniku NUK za
Slovence v zamej-
stvu in po svetu, ki
bo pri vas redno
vsak mesec, bi vas
radi povabili, da
slovenske stvaritve
zaupate Narodni
in univerzitetni
knjižnici, kjer jih
bomo skrbno shra-
nili in omogočali
njihovo uporabo.
Veseli bomo vsa-
kega vašega odzi-
va!
Pod Nukovo streho nastaja
Digitalna knjižnica Slovenije
- spletni portal za digitalizira-
no znanje in slovenske kul-
turne zaklade. Zbirke so pro-
sto dostopne 24/7. Med
brskanjem po portalu boste
našli tudi periodiko in mono-
M grafske publikacije, ki ste jihustvarili Slovenci izven ma-tične domovine. Del te boga-
te zapuščine najdete v zbirki
Slovenski izseljenski in za-
mejski tiski, ki jo stalno do-
polnjujemo tudi z vašimi pu-
blikacijami. Med pomembne
zaklade prav gotovo spada
prvi in najstarejši slovenski
časnik v ZDA, Amerikanski
Slovenec.
Na portalu MMC vsak teden
pripravljamo rubriko, v kateri
opozorimo na posebej zani-
mive zgodbe, ki jih najdete
na portalu Digitalne knjižni-
ce Slovenije. Z veseljem vam
jih priporočamo v branje, saj
verjamemo, da se pomem-
bno dotikajo naše kulturne
in znanstvene zgodovine. Naj
vam služijo kot popotnica za
vsa zanimiva raziskovanja po
naših digitalnih zakladih.
Ponovno bi vas radi povabili,
da postanete člani knjižnice
NUK. Članstvo je za Slovence
po svetu brez-
plačno, z vpi-
som lahko pro-
sto dostopate do
elektronskih
knjig v zbirki Bi-
blos, kjer lahko
izbirate med več
kot 700 knjigami
v slovenskem je-
ziku. Ob vpisu
zraven svojega
imena za pošev-
no črto vpišite /
Slovenci po sve-
tu.  (primer: Ja-
nez Novak / Slo-
venci po svetu).
Za vsa vprašanja
smo vam na vol-
jo po elektronski
pošti sodelavke
Helene Janežič.
Narodna in uni-
verzitetna
knjižnica je
knjižnica vseh
Slovencev. S ponosom opra-
vljamo pomembno nalogo
zbiranja in hranjenja Sloveni-
ke - knjižničnega gradiva v
slovenskem jeziku, o Sloveni-
ji in Slovencih ter slovenskih
avtorjev. Vabljeni tudi vi v
našo družbo!
Študijski krožki v času
pandemije
Študijski krožki, projekt Andragoškega
centra Slovenije, imajo v Mestni knjižnici
v Izoli (MKI) že več kot dve desetletji dolgo
zgodovino. V času pandemije so odpadle
tudi prireditve, povezane s študijskimi
krožki. V skladu s priporočili ACS so v
izolski knjižnici začeli gradiva študijskih
krožkov objavljati na svoji spletni strani
www. izo. sik. si. V okviru ŠK Svet v dlaneh
so za obiskovalce pripravili kratko power
point predstavitev z naslovom Filipini.
Zbral i  so nekaj osnovnih podatkov in
fotografij o tej državi tisočerih otokov, pa
tudi veliko povezav na dokumentarne filme
o Filipinih. Preiskali so tudi knjižne police
izolske knj ižnice in pripravi l i  seznam
gradiva o Fi l ipinih,  ki  ga bralci  lahko
najdejo v MKI. V pripravi so še naslednje
power point predstavitve: Porto, drugo
največje mesto Portugalske, in Porto-Novo,
glavno mesto Benina, Od Adis Abebe do
Bahir Darja, Pot v Assisi, Gor in dol po
Vremščici … in še veliko drugih zanimivih
popotniških zgodb. Knjižnica vabi bralce,
naj se pridružijo na teh virtualnih poteh.
Za lažjo orientacijo prilagajo še navodila:
ko kdo odpre spletno stran MKI, lahko v
zgornji vrstici klikne na EKNJIŽNICA, nato
p a  n a  s e z n a m u  i z b e re  G R A D I VA
KNJIŽNICE. Tu pod naslovom Študijski
krožki najde prvo predstavitev Filipini.
V MKI upajo, da se bodo z obiskovalci
kn j i žn i ce  kma lu  l ahko  spe t  osebno
srečevali na potopisnih predavanjih in
drugih prireditvah.
ŠP
Izola / Mestna knjižnica
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (114)
Primorski spomini na brate Plečnik
(2)
Ravno umetniku Cenetu Lapanji je leta 1944 uspelo
pred požigom rešiti Najsvetejšega iz tabernaklja. Iz
besedila Karle Kofol izvemo, da je 2. julija 1944 požar,
ki so ga zanetili Nemci (prihajali so iz Baške grape in
zasledovali partizane, ki so se umikali), uničil tudi tri
hiše, dva hleva, tri kozolce in kovačijo, medtem kot
so 28. marca 1945 Nemci povzročili cerkvi in zvoniku
dodatno škodo z mino. Rešili so se le Marijin in Jožefov
kip in znameniti češki božji grob, ostala oprema je
bila žal izgubljena za vedno.
Po požigu so se domačini nekaj let posluževali kapele
sv. Ane, ki je bila leta 1862 zgrajena v vasi za zimski
čas in za obrede med tednom. Za obnovo cerkve
Obiskanja Device Marije so se odločili leta 1951, ko
je župnik postal Janez Lapanja, ki je kontaktiral
arhitekta prof. Jožeta Plečnika. Obnova je potekala s
prostovoljnim delom; domačini so zbirali gradbeni
material. Strešnike in planete so izdelali kar na vasi.
Pri delih je pomagal sam župnik. Gradbišče sta vodila
in nadzirala asistent prof. Plečnika Anton Bitenc in
inženir Ernest Bergant. Decembra 1955 je gradbišče
obiskal sam Plečnik. Zaradi pomanjkanja sredstev in
zaradi težav, ki so se začele pojavljati še pred gradnjo
in o katerih bomo pisali kasneje, njegovega načrta
niso izpeljali v vseh podrobnostih, uresničili pa so
glavno zamisel. Staremu zvoniku, ki je bil saniran, je
bil dodan manjši valjasti zvonik (Plečnik ga je imenoval
“stolp angelov”), spremenjena sta bila orientacija in
vhod, ki je bil postavljen pri nekdanjem prezbiteriju z
dodatkom vhodne lope. Notranjost je zelo razgibana
in dinamična, delno je bil ohranjen slavolok. Nekateri
kamniti ostanki stare cerkve so bili vgrajeni v stene.
Medtem ko je zunaj cerkev delno ometana, v
notranjosti so stene, iz fugiranega kamna in opeke, v
glavnem neometane in rustikalnega videza. Po
Plečnikovi smrti leta 1957 (malo prej, ko je bil že hudo
bolan, je župniku izrazil željo, da bi gradbišče obiskal
še enkrat in da bi se tam ustavil cel teden) je delo
nadaljevala njegova učenka Erna Tomšič (1925-
2007), ki je dokončala več mojstrovin slavnega
arhitekta in je znana tudi po oblikovanju in izdelavi
svetil. Pri dokončanju so sodelovali domači in tuji
obrtniki. Končni rezultat, ki ga arhitekt žal ni videl
uresničenega, je po mnenju nekaterih reinterpretacija
zgodnjekrščanskega svetišča, z dodatkom novih
elementov, ki vsekakor delujejo v skladu s tradicijo
primorskega stavbarstva. Posrečena je tudi
omenjena uporaba kamnitih ostankov poškodovane
cerkve. Gre - skratka - za uspešno mešanico starega
in novega, ki noče biti “muzej”, temveč nekaj živega
in v razvoju. Konservator Robert Červ navaja, da je
arhitekt Plečnik župniku Lapanji, ki mu je omenil
Bitenčevo namero, da bi oltar sestavili iz ostalin
starega baročnega oltarja, rekel: “Mladi arhitekti so
preveč pod vplivom Zavoda za spomeniško varstvo,
zato želijo iz vsake cerkve narediti nekakšen muzej.
Tega se ne sme dopustiti, saj vendar cerkve
predstavljajo nekaj živega. Cerkev mora kot živ
organizem rasti in tudi v svojih zunanjih pojavnih
oblikah najti nove, sodobne forme”.
Z dovoljenjem administratorja dr. Mihaela Toroša je
cerkev 19. oktobra 1958 posvetil pranečak pesnika
Franceta Prešerna, ljubljanski mučeniški škof, Božji
služabnik in veliki Slovenec Anton Vovk (1900-1963),
“najslavnejši škof v zgodovini ljubljanske škofije”
po besedah arh. Plečnika, znan tudi po tem, da so ga
leta 1952 z ideologijo zaslepljeni rojaki polili z benci-
nom in zažgali. Župnika Lapanjo so silili v prorežimsko
Ciril-Metodijsko društvo, a mu je sam škof Vovk sve-
toval: “Ostanite to, kar ste”! Ob posvetitvi so prenesli
relikvije svetih mučencev Benigna in Felicissima (vir:
druzina. si).
Nekateri kamniti ostanki stare cerkve na Ponikvah so bili
vgrajeni v stene. Medtem ko je zunaj cerkev delno
ometana, v notranjosti so stene, iz fugiranega kamna in
opeke, v glavnem neometane in rustikalnega videza.
Po Plečnikovi smrti leta 1957 (malo prej, ko je že bil hudo
bolan, je župniku izrazil željo, da bi gradbišče obiskal še
enkrat in da bi se tam ustavil cel teden) je delo nadaljevala
njegova učenka Erna Tomšič (1925-2007), ki je dokončala
več mojstrovin slavnega arhitekta in je znana tudi po
oblikovanju in izdelavi svetil (vir slike: zrc-sazu. si).
Staremu zvoniku, ki je bil saniran, je bil dodan manjši valjasti zvonik
(Plečnik ga je imenoval “stolp angelov”).
Arhitekt prof. Jože Plečnik
Z dovoljenjem administratorja dr. Mihaela Toroša je cerkev
na Ponikvah 19. oktobra 1958 posvetil pranečak pesnika
Franceta Prešerna, ljubljanski mučeniški škof, Božji
služabnik in veliki Slovenec Anton Vovk (1900-1963),
“najslavnejši škof v zgodovini ljubljanske škofije” po
besedah arh. Plečnika, znan tudi po tem, da so ga leta
1952 z ideologijo zaslepljeni rojaki polili z bencinom in
zažgali (vir slike: nadskofija-ljubljana. si).
Dimitri Tabaj
Pesniški natečaj 
Šinkovčevi dnevi poezije 2020
  rganizacijski odbor v
sklopu Šinkovčevih
dnevov poezije raz-
pisuje literarni natečaj, ki je
namenjen pesnikom treh
kategorij: pesnikom,
mlajšim od 19 let, pesni-
kom, starejšim od 19 let, ter
pesnikom – Slovencem v za-
mejstvu in po svetu.
Pogoji za sodelovanje
Vsak pesnik lahko sodeluje
v obeh temah, in sicer v vsa-
ki z največ po tremi pesmi-
mi.
Določeni sta dve temi:
1) pesmi o naravi (omenje-
na kategorija obsega pesmi
o varovanju narave, okolja,
zdravja, miru in sploh na-
daljnjega trajnostnega raz-
voja sveta). Z nagrajenimi
pesmimi v omenjeni kate-
goriji bodo avtorji sodelova-
li na mednarodnem tekmo-
O vanju, ki ga bo o tej temipredvidoma letos jeseni raz-pisala Organizacija
združenih narodov v New
Yorku;
2) prosta tema.
Prispevek naj bo napisan z
urejevalnikom MS Word.
Udeleženec naj uporabi pi-
savo Times New Roman, ve-
likosti 12, razmik naj bo
enojni, besedilo pa brez po-
sebnih grafičnih in drugih
oblikovanj, dodatkov in fo-
tografij. Domači pesniki naj
oddajajo prispevke v sloven-
skem jeziku, Slovenci v za-
mejstvu in po svetu pa v slo-
venskem ali jeziku svoje
države.
Pošiljanje prispevkov
Pesmi s prijavnico je treba
poslati na e-naslov: oi. idri-
ja@jskd. si, zadeva: natečaj -
Šinkovčevi dnevi poezije.
Pesmi morajo biti označene
samo s šifro, ki si jo vsak
udeleženec sam dodeli. Na
prijavnici je treba označiti, v
katero kategorijo pesnikov
spada udeleženec natečaja
in v kateri temi sodeluje.
Rok za oddajo prispevkov je
7. junij 2020.
Nagrajenim avtorjem bo po-
nujeno brezplačno sodelo-
vanje na ustvarjalni delavni-
ci z Barbaro Korun na Šin-
kovčevih dnevih poezije 4.
julija 2020 na Vojskem.
Prvonagrajenim v vsaki ka-
tegoriji bo ponujena tudi ak-
tivnost v Partizanski tiskarni
Slovenija. Pesnik bo lahko
svojo nagrajeno pesem sam
s pomočjo oskrbnika posta-
vil s starimi črkami in jo v
nekaj izvodih natisnil na
ročnem tiskalniku v omen-
jeni tiskarni.
Kultura 4. junija 2020 9
Goriška Mohorjeva družba in časnik Vipavska vljudno vabita na Večer pod
Čavnom. Profesor zgodovine Tino Mamić bo opisal, kako so nastali priimki
in kaj pomenijo. Pri Goriški Mohorjevi družbi je namreč izšla njegova knjiga
o 99 priimkih. Med priimki je največ primorskih.
Na prvi predstavitvi knjige,
ki bo hkrati ena od prvih
kulturnih prireditev po
koncu epidemije v
Sloveniji, bo avtor tudi
podpisoval in odgovarjal
na vprašanja
obiskovalcev. Knjigo lahko
naročite po pošti
(mohorjeva. it ali pri avtorju
031-646-870), naprodaj
pa bo tudi na prireditvi, ki
bo v Domu krajanov
Ajdovščina v soboto, 6.
junija, ob 20. uri. Pogovor
bo vodil televizijski novinar
Igor Gošte. Vstop je prost.
Število obiskovalcev je
omejeno. Obiskovalci
morajo imeti maske in si
pred vstopom v dvorano
razkužiti roke.
Predstavitev knjige
JEZIKOVNICA
Še vedno vezaj
Še pred koronačasom sem v različnih besedilih naletela na kar
nekaj besed z napačno rabljenim vezajem (pro-aktiven, so-
organizacija, pra-strah, med-akademijski), ki se jim je nazadnje
pridružil še zloglasni korona-virus, o katerem sem besede morala
zgubljati že v prejšnji Jezikovnici. Pobuda za današnjo
Jezikovnico je bila še ena beseda, zapisana z napačnim vezajem,
ki je tudi povezana s koronačasom, namreč so-bivanje. Na kratko
povedano: vse naštete besede se v slovenskem knjižnem jeziku
in po pravilih slovenskega pravopisa pišejo skupaj in brez vezaja,
torej: proaktiven, soorganizacija, prastrah, medakademijski,
koronavirus, sobivanje.
Odgovorimo si v nadaljevanju na vprašanje, zakaj je tako.
Odgovor ni prav nič zapleten, če se prej vprašamo, kje pa se
vezaj v slovenščini vendarle rabi. Zopet na kratko povedano:
osnovna raba vezaja je v dveh položajih – najprej, če zamenjuje
in (slovensko-italijanski slovar je slovar, ki vsebuje slovenske in
italijanske besede), potem pa, ko povezuje besede s črkami in
številkami pred njimi, npr.: e-pošta, 100-letnica itd. Žal (ali pa k
sreči) v teh dveh skupinah ni t. i. predponskih obrazil, kamor
večinoma spadajo prvi deli prej naštetih besed. V besedi
proaktiven in soorganizacija tuje obrazilo pro- in domače obrazilo
so- namreč ne ustrezata ne skupini, kjer bi vezaj zamenjal in
(pogosto rabljen vezaj je še v besedah: kulturno-gospodarski,
obrtno-podjetniški, črno-beli, Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-
Ogrska itd.), prav tako pa obrazila niso posamične črke in
številke, kjer nastopa vezaj v vlogi veznega člena (G-dur, 100-
odstotni, SKGZ-jevski).
Res je sicer, da v drugih jezikih ni tako, v angleščini npr. se
predpone pišejo z vezajem, od tod verjetno vpliv na napačen
slovenski zapis, kadar gre za predpone, ki so izvorno iz tujih
jezikov, najpogosteje latinščine, ki je v slovenščino prešla prek
angleščine, npr. :  post-dramsko gledal išče (pravi lno
postdramsko), kontra-produktiven (pravilno kontraproduktiven),
trans-maščobna kislina (pravilno transmaščobna kislina). Če
sem se že zaustavila pri transmaščobni kislini, ni odveč
poudariti, kako se pravilno zapiše zelo pogosto v smernicah
zdrave prehrane zapisana maščobna kislina; pravilen zapis je z
dvema vezajema: omega-3-maščobna kislina, v rabi pa naletimo
na vse mogoče (napačne) kombinacije.
Za konec se bom vrnila k začetku. Dolžna sem namreč še
pojasnilo, katero ločilo vezaj sploh je, oz. poudarek, da vezaj ni
pomišljaj. Občutek imam in moje pedagoške in lektorske
izkušnje mi govorijo, da uporabniki jezika mnogo bolj poznajo
ravno njegovega daljšega kolega, namreč pomišljaj. Vezaj in
pomišljaj razen tega, da sta oba črtici (vezaj krajša črtica,
pomišljaj pa daljša), nimata veliko skupnega, pač pa sta
pomenskorazločevalna, zato je škoda, da ju mečemo v isti koš
in na veliko zamenjujemo. Mogoče se v kateri od prihodnjih
Jezikovnic razpišem (ponovno) tudi o pomišljaju, ko in če mi bo
spet padla v oči kakšna njegova napačna raba. Recimo taka,
kjer bo namesto vezaja stal pomišljaj ali obratno. Pa ostanite
zdravi do takrat in še naprej!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
(Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašan-
ja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-
naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega
glasu.
Vladka Tucovič Sturman 86
Bil je eden najvidnejših književnih ustvarjalcev Slovenske Istre
Poslovil se je Bert Pribac
  sredo, 13. 5. 2020, je za
vedno zatisnil svoje utru-
jene oči Bert Pribac, ma-
gister informatike in bibliotekar-
stva, pesnik, publicist in prevaja-
lec. Rodil se je 16. 1. 1933 v
Srgaših nad Koprom materi Tere-
zi, roj. Dodič, in očetu Simonu,
kot deveti izmed šestnajstih
otrok. Po končani gimnaziji v Ko-
pru je l. 1959 absolviral primer-
jalno književnost v Ljubljani, a je
pred diplomo z ženo in majhnim
otrokom emigriral. Kot študent je
bil namreč občasno prevajalec
pri jugoslovanski razmejitveni
komisiji z Italijo, čemur so sledili
pritiski nanj, da bi vohunil, kar
pa se mu je uprlo. Sledil je glasu
svoje vesti ter se je med verjetno
lepo režimsko kariero in ohranit-
vijo lastnega dostojanstva odločil
raje za kalvarijo begunstva. Temu
so potem sledili tudi vsi njegovi
bratje in sestre ter starši, zaradi
česar se je Pribca vse življenje po-
laščala tesnoba, ko je razmišljal,
kako težko in neizpolnjeno je bi-
lo njihovo življenje. Dejal je, “da
jih v svojih sanjah in molitvah
išče v Božjem spominu in upa, da
jih bo kdaj našel”. Njegova po-
končna drža je potem postala nje-
gova stalnica, ki ga je spremljala
vse življenje. Še celo v tujini je bil,
najprej v Trstu, potem pa še v
Nemčiji, tarča neuspešne ugrabit-
ve s strani represivnih jugoslo-
vanskih služb. Zaradi tega se je v
Nemčiji zatekel pod varstvo za-
vezniških vojaških sil, ki so mu
svetovale odhod v Avstralijo. To
je tudi sprejel in z družino pristal
na novi celini z dvema culama v
rokah, zložljivim vozičkom za
otroka, z nekaj drobiža v žepu, in
kot je dejal v intervjuju za Primor-
ska srečanja (št. 255/2002), “z ve-
liko zagrenjene mladosti za se-
boj… Bili smo utrujeni kot zemlja
…, a v srcih so nam tlele iskre
upanja, nečesa neizrekljivega”. In
zgodil se je čudež. Za človeka, ki
si je vse življenje marljivo nabiral
znanje in je že do mature prebral
okrog dva tisoč knjig, pa aktivno
obvladal tri velike evropske jezike
in zraven tega še tri za silo, ni bilo
namreč nič nemogočega. Začel se
je preživljati s težkim fizičnim de-
lom, vmes opravil maturitetni iz-
pit iz angleškega jezika, magistri-
ral iz informatike bibliotekarstva
na Univerzi v Sydneyju in postal
V direktor bibliotekarske službe naavstralskem zveznem ministrstvuza zdravstvo. Dejal je, “da ga je
Avstralija sprejela prav materin-
sko …, pa da je ne more več spra-
viti iz spomina in da duševno še
vedno biva v dveh deželah …”
Postal je tudi avstralski svetovalec
za medicinsko bibliotekarstvo in
informatiko pri svetovni organi-
zaciji za zdravstvo (WHO) in se v
tem svojstvu udeležil številnih
posvetov in predavanj na skoraj
vseh celinah. Ustvaril si je dom
in družino ter ima iz dveh zako-
nov tri sinove, dve hčerki pa je iz-
gubil še pred njunim rojstvom. V
triinštiridesetih letih zdomstva se
je razdajal tudi za slovensko skup-
nost v Avstraliji na vseh mogočih
področjih, tudi pri vzdrževanju
stikov z matico, ter ima pomem-
bne usluge, da je Avstralija med
prvimi priznala samostojno
državo Slovenijo. Trudil se je tudi
za premagovanje nazorskih razlik
med izseljenci, a mu je to težko
uspevalo. Kot politični begunec
je bil namreč za projugoslovan-
ske kroge kompromitiran, za de-
sničarje pa s svojim preteklim so-
delovanjem z režimom sumljiv
jugo-agent. Poskušal je razumeti
ene in druge, ohranjal svojo ne-
odvisno držo ter se najraje družil
s preprostimi Brkinci, Kraševci,
Vipavci, Prekmurci idr. Pred tre-
mi desetletji, ko je previharil svo-
je viharje, se je začelo Pribčevo
postopno vračanje v staro domo-
vino. Najprej z vse pogostejšimi
obiski, ko je doživljal zelo topel
sprejem, in med katerimi si je tu-
di zgradil nov dom v Srgaših, da
bi se leta 2005 spet dokončno
ustalil v svoji rojstni vasi, kjer je
po svojih močeh še naprej ustvar-
jal in delal bilanco svojega vihar-
nega življenja. Zraven tega je ne-
goval svoj vinograd in oljčni gaj
in se živahno vključeval v doga-
janja v istrskem in širšem sloven-
skem prostoru. Ostal je širok,
odprt, človeški, z razprtim srcem
na dlani. Vse, kar se mu je prime-
rilo v življenju, je poskušal razu-
meti. Ni gojil nobenega žolča, ni-
ti do tistih, ki so bili v krutih
časih do njega kruti. Bil je spra-
vljen s seboj ter je to spravno držo
žarčil tudi v okolje.
Pribac je eden najvidnejših
književnih ustvarjalcev Slovenske
Istre. Izdal je sedem pesniških
zbirk, v katerih je v veliki meri
opeval Istro in njene ljudi. Naj-
prej Bronasti tolkač, 1962, V klju-
nu golobice, 1973, in Kiss me
Koštabona – Poljubi me Koštabo-
na, 2003, pa zbirke Vonj po ja-
sminu, 2008, Prozorni ljudje,
1991, razširjeni in novi Bronasti
tolkač, 2000, ter zbirko satiričnih
pesmi Podobe zlodjev in svetni-
kov, 2010. Bronasti tolkač je bil
sprva prepovedan v Jugoslaviji in
smo ga prijatelji in znanci tihota-
pili in si ga razmnoževali s kopi-
ranjem. Na internetu je predstavil
svojo zbirko pesmi v angleščini
Windows from Brindabellas (Ve-
trovi iz Brindabelskih gora) in na
koncu še otroške zgodbice Tri-
najst plus tri. V že navedenem in-
tervjuju je avtor dejal, da so bile
njegove pesmi v izgnanstvu vsaj
sprva “ena sama velika tožba, iz-
poved situacije, ko nimaš po-
slušalca, a veš, da se ti mora duša
razkričati, ker drugače lahko um-
reš od same žalosti... Pa da so kot
studenci njegove zavesti ter jih je
pustil, da tečejo prosto kot voda
po koritu potoka”. Kot skromen
prispevek k spravnim naporom je
leta 2000 objavil knjižni esej Slo-
venske spravne motnje. Ob sporu
okrog razmejitve v Istri pa je leta
2010 izdal študijo Piranski zaliv
je lahko samo piranski ter istega
leta tudi knjigo Tam pod južnim
križem, o kateri je Peter Kovačič
Peršin zapisal, “da gre za knjigo
o slovenski usodi današnjih dni”.
Pribac je tudi plodovit prevajalec
in posrednik med avstralsko in
slovensko literaturo. Prevedel je
iz angleščine v slovenščino tri
zbirke poezij: Konec sanjske dobe
(antološki prerez sodobne av-
stralske in aborigenske poezije),
2003, Vesolje okrog kuščarja (iz-
bor avstralske poezije 20. stolet-
ja), 2003, in Zajemalka časa (iz-
bor petih avstralskih pesnikov,
skupaj s Tejo Pribac), 2005. V an-
gleščino je prevedel Pavčkovega
Jurija Murija in libreto Planinske
rože Radovana Gobca ter svoj pre-
vajalski opus kronal še s prevo-
dom Zlatega čolna (Golden bo-
at), to je širokega izbora pesmi
Srečka Kosovela. Ob predstavitvi
zbirke v prostorih slovenske am-
basade v Londonu, septembra
2010, ki se je je udeležil tudi Pri-
bac, je založnik Chris Emery Ha-
milton napisal na spletu, da je bil
to eden najlepših dogodkov v
njegovem življenju. Pribac pa je
pri tem dodal, da tudi v njego-
vem. Iz francoščine je prevedel
tudi znamenite pesmi Omarja
Khajama Rabaijatije, 2007, in v
angleščino pesmi Mile Kačič,
Vanje Strle in Kosovelove pesmi
v prozi. Obsežno je tudi njegovo
družboslovno in predvsem stro-
kovno publicistično delo (več kot
50 daljših tekstov v angleščini),
ki ga Pribac postavlja v samo sre-
dišče svojega bogatega ustvarjal-
nega življenja. Kot npr. zelo od-
mevni strokovni deli Dvestoletna
spominska bibliografija avstral-
skega zdravstva (1988), ki ji je bil
pobudnik in sourednik, ter se še
danes uporablja v avstralskih bio-
medicinskih knjižnicah, in pa
Health and Medical Libraries On-
line Catalog (HEMLOC) kot prvi
online knjižnični katalog v Av-
straliji.
Leta 2012 ga je predsednik repu-
blike Danilo Türk odlikoval z Re-
dom zaslug za prizadevno uvelja-
vljanje istrske kulture in za pri-
spevek k premoščanju slovenske
politične razdvojenosti. Leta
2010 se je žirija Kocjančičeve na-
grade nagibala k izboru Pribca za
nagrajenca, a so koprske Popo-
vičeve občinske oblasti dale vede-
ti članom žirije, da Pribac v MO
Koper ne bo potrjen, ker da je
član lokalne opozicijske stranke
Oljka. Leta 2012 je žirija izbrala
za nagrajence avtorja tega pri-
spevka in Berta Pribca, a je
peščica izolskih rdečih Kmerov
preprečila podelitev nagrade
prvemu ter je kot kolateralna ško-
da nastradal tudi Pribac, kljub
svojemu izjemnemu intelektual-
nemu opusu. Z dvakratno pre-
prečitvijo podelitve Kocjančičeve
nagrade mu je bila tako storjena
prava kraja.
Milan Gregorič
Koper / Zapoznela krizmena maša 
Pri bogoslužju so
podelili najvišja
škofijska odlikovanja
  oprski škof msgr.
Jurij Bizjak je v
četrtek, 28. maja
2020, z duhovniki
obhajal nekoliko
zapoznelo krizmeno
mašo. Pri le-tej se
blagoslovijo sveta olja, ki
jih potem vse do
naslednje Velike noči pri
deljenju zakramentov
uporabljajo duhovniki.
Letošnjo krizmeno mašo
je preprečila epidemija
koronavirusa, zato je bila
prestavljena za sedem
tednov: namesto tri dni
pred Veliko nočjo je
prišla na vrsto tri dni
pred praznikom Binkošti,
ki sklepa velikonočni čas.
Kot je v svojem nagovoru
pojasnil škof Bizjak, nam
je pretekla kriza prinesla
mnoge nove izkušnje, ki
pa “niso samo slabe in
boleče, ampak nas je
naučila tudi marsikaj
dobrega in koristnega”.
Spomnila nas je namreč,
kako smo krhki,
opozorila nas je na
mnogokrat pozabljeno
vrednoto družine in nas
predvsem usmerila
navznoter, k notranjemu
spreobrnjenju in molitvi.
Ob tem je koprski škof
K izrazil tudi hvaležnost, danam je Bog v časukoronavirusa tako na
področju zdravstva kot
politike naklonil veliko
število izjemno zavzetih
in sposobnih ljudi, ki so
nas s svojo oblastjo in s
svojim znanjem uspešno
vodili skozi težke čase.
Ob koncu svete maše pa
je trem nagrajencem škof
podelil tudi najvišje
škofijsko priznanje,
Odličje sv. Jožefa Delavca.
Prejeli so ga sestra Rebeka
Kenda iz Kongregacije
šolskih sester sv.
Frančiška Kristusa Kralja,
za tri desetletja
požrtvovalne vzgoje in
evangelizacije otrok in
mladine v hiši Eden v
Kanjem Dolu pod
Javornikom; slikarka Mira
Ličen ob
sedemdesetletnici
življenja za štiridesetletno
slikarsko in restavratorsko
delo na področju sakralne
umetnosti; msgr. Silvester
Čuk ob osemdeseti
obletnici življenja za
dolgoletno predano
uredniško, lektorsko,
prevajalsko in pisateljsko
delo pri Založbi Ognjišče.
G. K.
Foto Tatjana Splichal
Tržaška4. junija 202010
Raziskava Safety circle
Dežela si prizadeva ugoditi
željam državljanov
  deželni predsedniški pa-
lači so v sredo, 27. maja,
predstavili poseben pro-
jekt z naslovom Safety circle.
Gre za inovativno raziskavo,
edinstveno na državni ravni,
deželne uprave FJK v sodelovan-
ju z inštitutom SWG, mednarod-
no šolo SISSA in tržaško univer-
zo. Cilj raziskave je čim bolje ra-
zumeti, kako in v kakšnih raz-
merah se je začela širiti epidemi-
ja koronavirusa covid-19 na
deželnem območju. Raziskava je
obenem pomembna, ker bomo
tako razumeli, katere so glavne
potrebe in pričakovanja naše
deželne skupnosti v tej fazi po-
novnega zagona dejavnosti in
vsakdanjega življenja, sta pouda-
rila guverner Massimiliano Fe-
driga in deželni podpredsednik
Riccardo Riccardi. Potrebe, želje
in skrbi državljanov so namreč
bistvenega pomena za ocenje-
vanje prihodnjih političnih
odločitev na vseh področjih, saj
smo v fazi, ko morata zdravstve-
na kriza (ne pozabimo, da je še
prisotna!) in vračanje v vsakdan-
je življenje sobivati.
Predsednik inštituta SWG Adrio
Maria de Carolis, direktor med-
narodne šole SISSA Stefano Ruf-
fo in rektor tržaške univerze Ro-
V berto Di Lenarda so podrobnejepredstavili projekt. Raziskava bozajela vzorec osem tisoč
državljanov iz državne preiskave
ISTAT. Vsi podatki bodo zbrani
na anonimen način v treh ra-
zličnih vprašalnikih, eden je na-
menjen odraslim, drugi mlado-
letnikom, tretji pa šibkejšim
občanom. Vprašalnik bo razdel-
jen na 6 delov. Prva dva zadevata
splošne informacije o intervju-
vancu in splošne dogodke,
težave, skrbi, ki jih je prinesel
koronavirus. Sledijo “contact
network” oz. osebni stiki in raz-
merja, ki so se v tem času pre-
trgali in jih je treba ponovno
stkati, ter delo in izobrazba, saj
je bilo gospodarstvo močno pri-
zadeto, ljudje so izgubili službo,
študentje pa prekinili vezi s šol-
skim in univerzitetnim življen-
jem. Nazadnje je še mobilnost.
Ljudje so se po karanteni začeli
spet premikati, voziti na delo
itd. Kje so pri tem največje
težave? Ljudi strašijo javni pre-
vozi, v katerih se nabira večje
število potnikov? Ipd.
Dežela je v prvo vrsto postavila
prav znanstveno skupnost, ki bo
s pomočjo naprednih tehno-
loških pripomočkov čim bolje
prikazala podatke in analizirala
zdajšnje stanje in potrebe našega
območja. Predstavniki vabijo k
sodelovanju vse nas, da lahko
nudimo deželni upravi čim več
informacij in da bodo tudi pri-
hodnje odločitve v skladu s po-
trebami ljudi.
Na konferenci je bila prisotna
tudi deželna odbornica Alessia
Rosolen, ki je spomnila, kako ra-
ziskava daje poseben poudarek
mladim študentom, ne le z di-
daktičnega vidika, ampak tudi
psihološkega, saj se mladi čutijo
zapuščeni in epidemija je brez
dvoma vplivala na njihovo rav-
novesje, izbire in izobraževalno
pot.
Po tiskovni konferenci o projek-
tu so bila zaradi prisotnosti gu-
vernerja nekatera kočljiva
vprašanja neizbežna. Tako je Fe-
driga ponovil, da bodo maske še
naprej del našega vsakdanjega
življenja, in poudaril, da raje vidi
živo gospodarsko dejavnost z
osnovnimi pravili varnosti in
zdravo pametjo, kot pa da bi tve-
gal ponovne okužbe, zaostritve
ali celo zaprtje. Glede vprašanja
meje pa je bil jasen: “Odpreti
vse”! Guverner ne more razu-
meti, zakaj naj bi Avstrija odpi-
rala meje z Nemčijo, z Italijo pa
ne. Okužbe so v zadnjih tednih
v evropskih državah podobne,
Italija ni več med najslabšimi.
“Ne bi hotel, da bi želeli dajati
prednost gospodarskim in
predvsem turističnim odnosom
samo z nekaterimi državami. To
bi se ne skladalo z evropsko mi-
selnostjo. Zato pozivam predv-
sem Evropo, naj ukrepa, in
upam, da se bo vprašanje meje
kmalu srečno sklenilo”, je dejal
Fedriga.
MČ
  Binkošti
Kljub omejitvam doživeta majska nedelja
MAČKOLJE 
  prelepi lokaciji na Me-
težici so že drugo nedeljo,
odkar je država nekoliko
sprostila ukrepe, darovali mašo
na prostem. Na binkoštni dan, v
nedeljo, 31. maja, so se na prire-
ditvenem prostoru v Mačkoljah
zbrali številni verniki. Pred mašo
so člani pritrkovalske skupine
Turn naznanili začetek nedeljske-
ga obreda z igranjem na glasbene
cevi. Mašo je daroval g. Klemen
Zalar, ki nam je že prejšnji teden
za Novi glas povedal, kako je za-
dovoljen, da so se maše spet
pričele za javnost in da se lahko
verniki spet zberejo skupaj ob ne-
deljah, kljub nekaterim varno-
stnim pravilom, s katerimi mora-
mo še sobivati. G. Zalar se je med
pridigo osredotočil na pomem-
bnost Sv. Duha in njegovega pri-
hoda. O tretji božji osebi, o kateri
najmanj vemo, bi morali več ve-
deti, saj je tista, ki daje sedmero
darov, predvsem pa modrost, na
katero se vsakodnevno sklicuje-
mo. Prihod Sv. Duha je tudi spo-
min na našo birmo. Birmancev
je žal vedno manj in tudi tiste, ki
opravijo ta pomembni krščanski
obred, po večini ne vidimo več
pri maši, je obžaloval Zalar, ki je
dodal, da letos birme zaradi izred-
nih razmer ne bo. “Žal nas je leto
2020 pretreslo, toda zahvaliti se
moramo Bogu, da nam je omo-
gočeno vsaj to, kar lahko imamo.
Izrednega stanja ne smemo pri-
pisovati božji volji, ampak člo-
V veški volji oz. človeškemu razsip-nemu in potrošniškemu življen-ju. Kaznovali smo torej sami se-
be”. Binkošti pa so praznik vesel-
ja, praznik potrditve v veri in to
potrditev tudi mi sami vedno
znova potrebujemo ter prosimo
Boga, da bi jo znali živeti na pra-
vilen način. Prav tako kot Sv. Duh
moramo tudi mi biti
tolažniki drug drugega,
le tako se nas bo dotak-
nil Duh umnosti, mo-
drosti in tolažbe in se
bomo zavedali, da smo
na pravi poti, tudi če bo
kdaj strma in težka, je
sklenil g. Zalar.
Poleg velikega verskega
pomena so Binkošti v
Mačkoljah povezane
tudi s pomembnim do-
godkom za celotno vas,
saj je na Metežici v tem
času tradicionalni praz-
nik češenj, ki ga prireja
Slovensko prosvetno
društvo Mačkolje. Le-
tos je žal zaradi izred-
nih razmer, ki jih prinaša koro-
navirus, priljubljen praznik odpa-
del. Da bi bilo tradicionalno
druženje vsaj v srcu in mislih
vaščanov in drugih prisotnih, so
člani društva ob spoštovanju var-
nostnih ukrepov vseeno priredili
presenečenje in ponudili pijačo
ob koncu nedeljskega obreda.
Domačini so lahko na ta način
ob primerni varnostni razdalji
pokramljali, obujali spomine, a
tudi načrtovali prihodnje pobude
v vasi. Priložnost smo izkoristili,
da smo domačinom za naš ted-
nik postavili nekaj vprašanj. Ta-
koj po maši smo šli do neutrud-
nega organista Danijela Novaka,
ki je s cerkvenim zborom in osta-
limi verniki tudi brez orgel in
pevskih vaj obogatil obred s pet-
jem in glasbo. Povedal je, da so
bile za cerkveni zbor zadnje vaje
meseca februarja, to se pozna, to-
da to izredno stanje in ukrepe je
treba pač sprejeti. Petje na od-
prtem je še težje, saj se glasovi
razpršijo in so drugačne oko-
liščine kot pa v cerkvi na koru,
kjer vsak dobro sliši drugega.
“Zadnje mesece se sploh nismo
videli, nismo vedeli, kdaj se bodo
maše ponovno začele, in se ni-
smo niti utegnili zmeniti, kaj bi
pri maši peli. Izbira je tako šla na
ljudske pesmi, a vseeno brez vaj
marsikakšno besedo in kitico s
časom lahko pozabimo. Z vesel-
jem pa opažam, da so bili res vsi
pri maši kot po starem. Kljub raz-
meram se nobeden, niti med sta-
rejšimi, ne boji ali vsaj ne toliko,
da ne bi prišel. Opaziti je, da so
pogrešali maše in druženje ob ol-
tarni mizi”, je še dodal Novak.
Prav tako sta mirovala tudi MePZ
Mačkolje in Otroški pevski zbor
“z Ul’ce”. Na srečo je mešani pev-
ski zbor praznoval in slovesno
obeležil sedemdesetletnico lan-
sko leto, toda tudi letos so bili na
programu številni nastopi, prire-
ditve in sodelovanja, kar nam je
tudi potrdil pevec in odbornik
društva Niko Tul. “Na srečo smo
dogodke, povezane s sedemdese-
tletnico zbora, uresničili do de-
cembra, tako da nam virus ni pre-
križal obeležitve pomembnega
jubileja. Zamrznjen je ostal le
zadnji dogodek, saj smo želeli
predvajati naš spominski doku-
mentarec Podobe spomina, gla-
sovi srca vsem vaščanom prav tu-
kaj na vasi. Računamo pa, da
nam bo to uspelo v poletnem
času prav na Metežici, ko bo
tudi bolj jasno, kako se bo tre-
ba ravnati pri organizaciji do-
godkov”, je dejal Tul. Dodal je,
da je imel zbor zadnje vaje 3.
marca, potem pa so morali za-
radi epidemije prekiniti celot-
no dejavnost. Zborovodja je
med drugim doma od Sv. An-
tona pri Kopru, kar dodatno
zakomplicira stanje, predvsem
dokler ne rešijo vprašanja me-
je. Letos je bil MePZ Mačkolje
tudi povabljen na Primorsko
poje, in sicer na koncert v
Umag: “Žal je vse odpadlo. Go-
tovo bi bil doživet zborovski
dogodek, ne nazadnje tudi lep
izlet in priložnost za druženje
pevcev; upamo, da se bo zdrav-
stvena kriza čim prej končala in
da bo dejavnost ponovno zažive-
la, za zdaj čakamo blagoslov, da
lahko začnemo pevske vaje”.
Kaj pa z otroki? Zborovodkinja
otroškega zbora Breda Sosič nam
je potrdila, da so otroci imeli vaje,
dokler se je dalo, potem pa se je
odločila, da jih ne bo obremen-
jevala z vajami po komunikacij-
skih platformah: “Že tako imajo
otroci in starši precej zapletene
dneve s šolskimi videokonferen-
cami in nalogami, tako da že pre-
več sedijo za ekrani. Poleg tega so
vaje po spletu težavne že za odra-
sle zborovske skupine, kaj šele za
otroke, ki so živahni in se radi
družijo ter skupaj pojejo”.
Otroški zbor se je letos pripravljal
na praznovanje desetletnice; tudi
to so zaradi razmer morali pre-
ložiti. Zborovodkinja upa, da se
bo stanje v naslednjih mesecih iz-
boljšalo in da bosta prireditev ter
praznovanje lahko potekala me-
seca decembra.
Nazadnje smo zmotili še predsed-
nika SPD Mačkolje Mateja Tula,
ki nam je povedal, kako so na vasi
in pri društvu doživljali te poseb-
ne čase. “Občutki niso najboljši,
saj smo se v tem času po navadi
družili na prostem in prirejali ra-
zlične poletne prireditve, letos pa
nič, sploh se nismo videli med se-
boj. Bilo je res težko. Ta konec
tedna so bili tako lepi sončni dne-
vi, kako bi bilo lepo, če bi lahko
zaživel naš tradicionalni praznik
češenj. Letos bi bila na vrsti 58.
izvedba. Praznik češenj je po-
memben trenutek, ki združuje
domačine in tudi druge Slovence
iz okolice, ne nazadnje pa tudi
pomemben vir prispevkov za de-
lovanje našega društva. Upamo,
da bodo ukrepe v kratkem dodat-
no omilili. Na srečo imamo ta le-
pi zunanji prireditveni prostor.
Upam, da bomo v naslednjih me-
secih zopet zagnali dejavnost
društva, morda s kakšno priredit-
vijo na prostem ali vsaj konec po-
letja za praznik našega zavetnika
Sv. Jerneja”.
MČ
Z veliko previdnostjo in počasnimi koraki se naše
življenje skuša vračati v tirnice iz časa izpred
koronavirusa. Tako se počasi prebujajo tudi različni
kulturni dogodki. Med temi velja gotovo omeniti odprtje
razstavnih prostorov, ki so morali biti med razsajanjem
epidemije obvezno zaprti.
Tako je likovna galerija Rettori Tribbio, ki jo v središču
Trsta upravlja Livio Možina, že od torka 19. maja odprla
svoje prostore občinstvu z nadaljevanjem razstave, ki
so jo morali meseca marca prekiniti (svoje naslikane
cvetlice je razstavljala Livia Roncalli Stener), že dan prej
so spet začeli tudi lekcije v Likovnem ateljeju Možina.
Od sobote, 30. maja 2020, pa so v galeriji odprli že 30.
izvedbo razstave umetnin malega formata – slik, grafik
in kiparstva – 30* mostra del piccolo formato (pittura
scultura grafica). Na izredno bogati razstavi je
predstavljenih kar 213 umetnikov in ustvarjalcev, ki na
najrazličnejše načine izražajo svoj odnos do lepote in
ljubezni. Med njimi je tudi mnogo slovenskih umetnikov,
nekateri so sodobniki, nekaj pa je tudi slik, ki so bile
ustvarjene v preteklosti. Stili so najrazličnejši, mnogo
je figuralike, a marsikatera je tudi bolj abstraktna
stvaritev. Pogoj za sodelovanje na razstavi je bil le ta,
da predstavljeno delo ne sme preseči velikosti 30x30
cm. Razstavna dvorana je prostorna, tako da vseh 213
razstavljenih del ni prenatrpanih, ampak so postavljena
z določeno logiko po nekakšnih vsebinskih slogih,
čeprav se seveda med seboj izredno razlikujejo, bodisi
po vsebini kot po stilu.
Zdajšnje zdravstvene
razmere ne
dovoljujejo, da bi se
skupaj zbiralo
preveliko število ljudi
naenkrat, tako da je
bila tudi na odprtju
razstave skromnejša
udeležba, saj so
odgovorni pazili, da
ne bi prišlo do kršitve
zakonskih priporočil.
Vsekakor je priložnost za ogled razstave do 12. junija,
po običajnem urniku galerije: vsak dan zjutraj od 10.00
do 12.30 in popoldne od 17.00 do 19.30, ob nedeljah
le zjutraj od 10.00 do 12.00 - ob ponedeljkih je galerija
za občinstvo zaprta in tudi ob petkih popoldne, saj je
tedaj na sporedu v prostorih galerije cenjena slikarska
šola, ki jo že vrsto let vodi mojster Možina.
Tako lahko v galeriji Rettori Tribbio, na Trgu Piazza
Vecchia 6 v Trstu (v starem mestnem jedru, v
neposredni bližini antičnega rimskega gledališča), spet
neposredno uživamo ob pogledu na umetnostne
izdelke, ki smo jih v času karantene zaradi koronavirusa
lahko gledali le po spletu ali v kakšni knjigi oziroma
reviji. Razstava je zelo raznolika in prikazuje res
kakovostne izdelke, tako se obisk in poglobljen ogled
gotovo izplačata, vstop je prost.
Mitja Petaros
Likovna galerija Rettori Tribbio - Odprtje nove razstave
Predsednika obeh krovnih organizacij
slovenske manjšine, Ksenija Dobrila (SKGZ) in
Walter Bandelj (SSO), ter generalni konzul RS
v Trstu Vojko Volk so 29. maja obiskali
tržaškega župana Roberta Dipiazzo.
Županu je bila izrečena podpora pri
njegovih prizadevanjih za vrnitev
Narodnega doma slovenski manjšini
v Italiji. Županu so opisali svoje
poglede na postopek vračanja in
veselje, da bosta 13. julija Trst
obiskala predsednika obeh republik,
Sergio Mattarella in Borut Pahor. Vsi
so se strinjali, da bo obeležitev 100.
obletnice požiga Narodnega doma
velik dogodek za oba naroda in za
preseganje tragične preteklosti. Na
Narodni dom gleda slovenska
narodna skuponost v prihodnosti kot točko
sprave in zbliževanja med Slovenci in Italijani
in sploh vsemi, ki jim je blizu ideja preseganja
bremen preteklosti. Narodni dom naj postane
tudi  točka premislekov o pr ihodnosti
evropskega povezovanja. Generalni konzul Volk
je županu Dipiazzi prinesel pozdrave pisatelja
Borisa Pahorja z dobrimi željami, da vsi skupaj
izpeljemo vrnitev Narodnega doma slovenski
narodni skupnosti.
Predsednika krovnih organizacij in generalni konzul 
Vojko Volk na obisku pri županu Robertu Dipiazzi
Tržaška 4. junija 2020 11
Obvestila
Narodna in študijska knjižnica Trst
obvešča, da se je v ponedeljek, 1.
junija 2020, začela priljubljena
akcija Primorci beremo! Kot vedno
se bo končala 11. novembra. Za
uspešno dokončanje pa bo zaradi
krajšega časa branja treba prebrati
5 knjig (4 prozne in eno pesniško
zbirko), torej eno knjigo manj kot
prejšnja leta. Tudi letos velja, da
namesto enega proznega dela si
lahko bralci ogledajo slovenski film
po lastni izbiri. Bralci lahko
sodelujejo v NŠK, v splošni knjižnici
Pinka Tomažiča in tovarišev z Opčin
in v splošnih občinskih knjižnicah
v Saležu, Nabrežini, Miljah, Dolini
in Sovodnjah. Več informacij na
spletni strani www. knjiznica. it.
Darovi
Ob prvi obletnici smrti Sandija De
Luise daruje sestra Margi z družino
50 evrov za Slovensko Vincencijevo
konferenco pri sv. Ivanu.
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
misijon p. Ernesta Saksida
Corumbą – Brazilija: A. M. 50
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Nižja srednja šola Simon Gregorčič v času koronavirusa 
Učenci so svoje misli prelili v spise
DOLINA 
  o smo morali v teh dol-
gih tednih vsi ostajati do-
ma in ko so tudi učenci
morali zapustiti svoje šolske učil-
nice in začeti pouk na daljavo,
se jim je med domačimi stenami
utrnila marsikatera misel. Ta
svoja razmišljanja, porojena v
času osamitve, so zlili na papir.
Nastali so zapisi o svobodi v tem
izrednem času koronavirusa, pa
tudi kako so letos drugače
preživeli velikonočne praznike.
Ta svoja razmišljanja so nam po-
slali v uredništvo in mi jih z ve-
seljem objavljamo.
Svoboda je nekaj zelo lepega, to-
da v teh mesecih je naša svobo-
da zelo omejena zaradi korona-
virusa. Na začetku smo vsi mi-
slili, da to ne bo nič hudega,
vendar se je potem vse spreme-
nilo v zelo hudo stvar in smo se
za svojo varnost in zdravje mo-
rali zapreti v hišo in biti v karan-
teni. Vsi smo upali, da bo to
stanje trajalo malo časa, a ni bilo
tako. Najprej so zaprli vse trgo-
vine oblek, igrač, šolskih pripo-
močkov in drugih potrebščin,
potem tudi športne centre in na-
to še igrala. Čeprav je naša svo-
boda v tem času zelo omejena,
ker stanujem v Sloveniji, lahko
gremo na sprehode in tam lahko
raziskujemo nove kraje, živali in
rastline. Lahko se tudi igramo
razne igre v hiši ali na vrtu, kot
sta nogomet ali lov na zaklad.
Lahko se tudi preizkusimo v ku-
hinji in spečemo sladice, kruh
ali pico. Četudi v tem trenutku
nismo zelo svobodni, da bi šli,
kamor hočemo, in bi delali, kar
želimo, se lahko še vedno zaba-
vamo z družino, lahko gremo na
sprehode, odkrivamo novo cvet-
je. Lahko si tudi izmislimo nove
igre za družino.
Alina, 2. b razred
Letos sem, tako kot vsi, Veliko
noč preživela doma. Ker nismo
mogli v cerkev, smo sledili vsem
mašam in obredom po Faceboo-
ku. V petek popoldne smo sami
zmolili križev pot ob treh. Iz
dveh palic smo sestavili križ in
vzeli smo dve sveči ter hodili po
vrtu v krogu. Pridružila se nam
je tudi nona. V soboto smo zju-
traj pripravili jedila za blagoslov;
ta je potekal v soboto popoldne.
Zvečer smo gledali vstajenjsko
mašo in po njej smo jedli potico,
ki nam jo je spekla nona. Na-
slednje jutro smo imeli veliko-
K nočni zajtrk. Jedli smo meso,pinco, jajca in kruh. Nato smosledili velikonočni maši. Potem
smo imeli kosilo skupaj z našo
babico. Popoldan smo preživeli
na vrtu. V ponedeljek zjutraj
smo najprej sledili maši in nato
smo se začeli pripravljati na pik-
nik. Na vrt smo postavili mizo
in pojedli nedeljske ostanke. Bilo
je zelo lepo vreme in imeli smo
se odlično.
Johana, 2. b razred
V trenutku, ki ga zdaj doživljam,
se počutim
manj svo-
bodno.
Čeprav sem
vedno san-
jala o tem,
da bi živela
zaprta v
hiši in
opravljala
pouk od
doma, se
zdaj zave-
dam, da je
to težje od
navadnega
pouka v šoli.
Vidim tudi, da je cela moja
družina že počasi naveličana
življenja doma. Vsi delamo in se
šolamo od doma, a jaz sem edi-
na, ki to delam na tih način in
se ne pogovarjam z nikomer, ker
ima moj brat pouk po Skypu,
mama pa predava preko platfor-
me Zoom.
Najhuje pa je, da ne vemo, koli-
ko časa bo to še trajalo, in se ne
moremo veseliti izhoda iz hiše.
Poleg tega pa je moj oče edini,
ki se lahko “prosto” giba s svo-
jim avtom. Moj brat in jaz se kar
dobro prenašava in se pogosto
skupaj igrava videoigrice.
Čeprav se v tem času zelo pogo-
sto dolgočasim, poslušam veliko
glasbe v angleščini in se s prebi-
ranjem besedil pesmi učim an-
gleščino. Flavto igram dvakrat
na teden, ker me profesorica po-
kliče po Skypu. Sicer pa upam,
da bom lahko čim prej spet
odšla iz hiše in srečala prijatelje.
Žal mi je le, da se ne bomo vrnili
v šolo pred koncem šolskega leta
in mi ne bo uspelo še zadnjič
pozdraviti sošolcev, ker nekate-
rih naslednje leto ne bom več vi-
dela.
Nanika, 3. a razred
Meni je zelo všeč Velika noč, ker
praznujemo skupaj z družino ta
prelepi praznik, a letos se to ni
prav v celoti uresničilo; zaradi vi-
rusa covid-19 je bila letošnja Ve-
lika noč pokvarjena. Zame je bi-
la le malo drugačna. Vsako leto
praznujem s svojo družino in
sem vedno vesel. Letos pa je bilo
posebno. Praznoval sem le z bra-
tom in starši. Navajen sem videti
veliko mizo, okoli katere sedijo
dedki in babice. Letos pa sem vi-
del nepopolno družino. Vseka-
kor pa je bilo lepo praznovati v
družini. Imeli smo se lepo. Imeli
smo le nekaj čokoladnih jajc. V
tem obdobju sem jedel ogrom-
no čokolade. Ni prav najlepše
obdobje, a upam, da se bo to
končalo in bomo spet vsi prosti.
Alan, 3. b razred
Kaj se sploh dogaja? Ostati mo-
ram doma zaprta, ker kroži ko-
ronavirus. In kaj to pomeni? Po-
meni, da smo kot vedno tega sa-
mi krivi. Papež je prav včeraj iz-
javil, da Bog odpušča grehe,
medtem ko narava ne odpusti
ničesar. Slabo smo z njo ravnali,
zaradi tega se zdaj maščuje.
Pomislimo na to, da mirujemo
le mesec dni; kako se je v tem
kratkem času narava spremeni-
la! Po mestnih ulicah zasačimo
medvede, divje prašiče, srne in
v tišini lahko poslušamo sladko
ptičje petje. V prozorni vodi ne-
katerih potokov in rek, ki so bili
do nedavnega onesnaženi, se
danes lahko zrcalimo.
Upam, da bomo od tega težkega
obdobja vseeno odnesli nekaj
pozitivnega, kot se pač vedno
zgodi: v slabem lahko najdeš
vedno nekaj dobrega. Najlepše v
tem obdobju je to, da veliko časa
preživljam v družinskem krogu.
Rekla bi, da povsod je lepo, na-
jlepše pa je doma.
Nina, 3. a razred
V tem času se ne počutim dobro
in nisem svoboden, ker ne mo-
rem obiskovati nonotov, ne mo-
rem obiskovati prijateljev, iti v
mesto ali na sprehod. Ampak ta-
ko je. Ne moremo drugače, kot
da ostanemo doma. V tem času
koronavirusa beseda “svoboda”
zame pomeni veliko: pogrešam
nogomet,
igranje in
srečanja s
prijatelji.
Poleg šole
pogrešam
tudi pot do
nje, zbu-
janje zgo-
daj zjutraj,
šolski avto-
bus, ki me
pelje v
šolo. Vse to
mi zelo
manjka. V
svojem stanovanju pa se ne
počutim omejenega, saj se
igram z avtomobili, brcam žogo,
govorim in se smejem s svojo
mamo. Mir je lepa stvar, potre-
bujemo ga. Moramo misliti na
tiste ljudi, ki so se borili za svojo
in našo svobodo. Ne smemo jih
pozabiti samo zato, ker je od te-
ga minilo že veliko let; oni so
nam dali svobodo in mi jih lah-
ko samo pohvalimo.
Alessandro, 1. razred
Moja družina je za Veliko noč
gledala mašo po televiziji. Moj
oče je skuhal dober krompir “v
kozici”, grah in okusno pečen-
ko. V tem obdobju po svetovnih
medijih veliko govorijo o pravi-
cah in dolžnostih človeka. Jaz
mislim, da moramo izpolnjevati
svoje dolžnosti in se držati tega,
kar so nam naročili. Vsak človek
ima pravice in tudi dolžnosti. Ko
ti vzamejo svobodo in mir, ni-
maš več pravega življenja. Koro-
navirus je tisti, ki ti vzame mir,
ti vzame svobodo, in zdaj po-
skušamo spet pridobiti pravico
do svobode.
Peter, 1. razred
Med tem časom koronavirusa se
počutim sam in ne vem zakaj,
sem tudi zelo jezen. Tisto, kar
me najbolj jezi, je država. Reče
nam, da moramo ostati doma.
Zame je tudi prav, a ta stvar mi
ni všeč! Vsak dan sem pri svo-
jem dedku in ne vidim nikogar.
Ni slabo biti tam, a bi se želel
malo več gibati. Mogoče bomo
po 4. maju lahko spet začeli tre-
ninge. Prvič v svojem življenju
doživljam takšno stanje. Prej
sem imel veliko več svobode in
se tega nisem zavedal. Svoboda
mi zelo manjka. To je tisto, kar
čutim v tem trenutku.
Nicola, 2. b razred
Letos februarja se je zgodila ve-
lika nezgoda, ki je ni nihče pred-
videval. Vse se je spremenilo.
Naš stil življenja se je popolno-
ma zamenjal. Po naši zemlji se
je razširil virus z imenom covid-
19. Po novih pravilih nihče ne
sme iz hiše. Na začetku mi je ta
situacija ugajala. Imel sem veliko
časa za razmišljanje in opravljan-
je svojih stvari. Zdaj pa mi to
stanje že preseda, saj sem razu-
mel pravi pomen svobode. Virus
nam je vzel svobodo, kar pome-
ni, da ne morem več na trening,
na sprehod in ne morem srečati
svojih prijateljev; vse to mi ni
dovoljeno! Pojem svobode mi je
zdaj bolj jasen in svobodo bolj
cenim. Končno lahko razumem
tudi, kaj so naši pradedki in pra-
babice doživljali med vojno.
Medtem ko je nam ljudem virus
prinesel predvsem bolezen in
druga huda počutja, se mi zdi,
da se narava boljše počuti. Okoli
mene ptički veselo čivkajo in tu-
di druge živali so spet pokukale
iz brlogov. Če pogledam skozi
okno, lahko vidim divje zajce ali
srne, ki se mirno sprehajajo po
cesti, kot da bi bili ljudje. Svet se
mi zdi drugačen in sploh ni slab.
Lepo bi bilo, da bi ljudje našli
ravnovesje med tema dvema si-
tuacijama.
Jari, 2. a razred
Odkritosrčno povedano, se v
tem obdobju počutim vsekakor
svobodnega. Vem, da ni šole, ne
morem k prijateljem, ampak
zdaj imam veliko več časa za
igranje zunaj s svojim bratom.
Težko je z nalogami in šolo, a se
imam v redu. Žal mi je pa za ne-
katere, ki živijo v stanovanjskih
blokih in ne smejo ven.
Peter, 1. razred
V sredo, 27. maja, je potekalo sindikalno zborovanje, na
katerem so bili prisotni vsi člani učnega in neučnega osebja
DTZ Žige Zoisa. Pereča točka sestanka je bila “krčenje
stolic”. Med osebjem namreč vlada velika zaskrbljenost za
prihodnost šole, saj je v pismu ravnateljici, ki ga je podpisal
vodja urada za slovenske šole dr. Igor Giacomini, zapisano,
da bo šola v naslednjem šolskem letu razpolagala s tremi
stolicami manj. Po mnenju osebja je ta ukrep nesmiseln in
k sreči so se pogajanja za naslednje šolsko leto šele začela,
čeprav osebju ni jasno, kdo se o teh zadevah pogovarja in
pogaja in zakaj je ravnateljica dobila tako zasnovano pismo.
Na seji so zato določili ožje zastopstvo, ki bo predstavljalo
stališče učnega in neučnega osebja zavoda v odnosu z
mediji in ostalimi sogovorniki. Med drugim so odločili, da
preverijo pravno zastopstvo z odvetnikom, ki bo zagovarjal
interese šole na različnih ravneh.
Prisotni so bili mnenja, da je prišlo do takih razmer tudi
zato, ker se civilna družba in politika nista še resno lotili
problema šolstva naše narodne skupnosti in tako pustili
vse odločitve funkcionarju, ki pa se mora podrejati tudi
drugačnim logikam.
S sestanka je bilo razvidno, da hoče zavod seznaniti s
problemom krčenja stolic, poleg lokalnih politikov in
predstavnikov, tudi Slovenijo in izvoljene slovenske
predstavnike v Evropskem parlamentu.
Sindikalno zborovanje učnega in
neučnega osebja DTZ Žige Zoisa
Obdobje olajšanja, toda
predvsem negotovosti
Pred nastopom pandemije smo imeli v naši
mednarodni družbi velika pričakovanja glede
praznovanja rojstnih dni. Mislili smo, da bomo
konec aprila, ko je praznoval prijatelj iz
Kolumbije, na izletu v Salamanki; maja pa smo
pričakovali, da se bomo že lahko udeleževali
zabav na plaži.
Čeprav čisto nič ni šlo po načrtih, sem prejšnji
teden, ko je imel moj sostanovalec
rojstni dan, prvič po dolgem času spet
začutila pravi “duh Erasmusa”. Zaslugo
za to nosi predvsem najin prijatelj
Granadčan, ki je znal praznovanje
prilagoditi trenutnim razmeram.
Povabil nas je v svoje stanovanje v
prikupnem mestecu Albolote v
predmestju Granade, kjer smo si čas
krajšali z zabavnimi igrami in se hladili
z doma pripravljeno sangrio. Pozno
popoldne, ko je sonce nehalo pripekati,
pa smo se odpravili na pohod, ki nam
je nudil čudovite razglede na andaluzijsko
pokrajino. Tisti dan smo se lahko naužili skoraj
vsega, kar smo med karanteno pogrešali.
Kljub splošnemu vtisu, da se končno vse vrača
nazaj v stare tirnice, pa se seveda nismo mogli
izogniti debati o trenutni situaciji. Raznolika
družba nudi tudi raznolike poglede na krizo, ki
jo je (in jo še bo) povzročil koronavirus.
Študentka farmacije iz Italije je prepričano
zagovarjala mnenje, da bi bilo treba s
prestopom v naslednjo fazo počakati vsaj nekaj
tednov, saj bomo šele takrat lahko vedeli, ali je
število okuženih oseb res pod nadzorom.
Španec, ki je pravkar končal študij turističnih
ved in je pred karanteno delal kot turistični vodič
po Andaluziji, pa je pripomnil, da kmalu ne bo
več pomembno, koliko ljudi umira zaradi virusa,
saj bodo ljudje začeli umirati od lakote, če se
država ne bo začela odpirati in jim tako dala
možnost, da spet začnejo delati in si služiti kruh.
Andaluzijska ekonomija je namreč zelo odvisna
od turistov – podobno kot na primer Sardinija,
domovina še enega iz naše druščine, ki je prav
tako zaskrbljen, kako bo njegov otok preživel,
če poleti ne bo dovolj obiskovalcev.
Vem, da so tovrstne debate na dnevnem redu
kjerkoli. Pravilne odgovore oziroma rešitve pa
je v tem trenutku še zelo težko najti.
Študentje na izmenjavi, ki smo se zadnja dva
meseca vdali v usodo in potrpežljivo čakali na
konec karantene, smo
zdaj spet v precepu.
Osebno mi v tem
trenutku predstavlja
največji izziv
usklajevanje svoje
želje po uživanju
pridobljene svobode z
obveznostmi izpitnega obdobja. Nekateri so
navdušeni, da lahko spet začnejo odkrivati
lepote gostujoče države, drugi pa se veselijo
dejstva, da bodo kmalu spet na
razpolago leti, ki jim bodo omogočili
vrnitev domov. Zdaj, ko se Evropa spet
odpira, je v nekaterih državah na
ameriški celini situacija šele postala
kritična: ker bo Čile zaprl svoje meje, se
je eden od mojih prijateljev iz te države
odločil, da čim prej “pobegne” nazaj
domov, dokler še ima to možnost,
njegov kolega pa je raje izbral, da
ostane v Granadi in uživa čas po
karanteni.
Podobno kot pri debatah o
koronavirusu in ukrepih, ki naj bi preprečevali
njegovo širitev, se mi zdi, da tudi v tem primeru
ni mogoče vedeti, kdo ima prav. Vsak mora
pretehtati dobre in slabe plati ter se po svoji
vesti odločiti, kako najbolje ukrepati.
Vse, kar vem, je, da mi, dokler nadaljujemo
občasne izlete in zabave, kakršno smo imeli ob
nedavnem praznovanju rojstnega dne, tu v
Španiji ne bo hudega.
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (11)
Aktualno4. junija 202012
  poštovana gospa Šturm
Kocjan!
Vaš prispevek o polprete-
kli zgodovini naj bi bil obračun
z vsemi heretiki in učno berilo
za vse, ki pravoverno sledijo
zgodovini, ki so jo napisali
zmagovalci. Kot je razvidno iz
napisanega, Vas ne zanima
iskanje resnice in Vam je pre-
verjanje že znanih in odkrivan-
je zgodovinskih dejstev nekaj
tujega. Ogorčeni ste nad vsemi
ugotovitvami, ki niso v skladu
z Vašimi privzetimi dogmami
o polpretekli zgodovini. Tol-
mačenje zgodovine na podlagi
upoštevanja znanosti in razkri-
vanja zamolčanih zgodovin-
skih dejstev je za Vas napadanje
vrednot NOB-ja in revizija zgo-
dovine, kot so jo zapisali zma-
govalci.
Karierni diplomat dr. Iztok Si-
moniti (zanimivo, tudi gospa
Šturm Kocjanova je karierna
diplomatka) je v skladu s svo-
jim ideološkim prepričanjem
in obračunavanjem s katoliško
vero zapisal, da je nasilje eden
izmed temeljev vere. Seveda te
ugotovitve ni mogoče sprejeti
kot univerzalne za vsa verovan-
ja, je pa bilo nasilje nedvomno
dominantno pri udejanjanju
vere v komunizem. Danes sa-
mo še najbolj dogmatični ko-
munistični verniki zagovarjajo
prikrivanje komunističnega na-
silja med drugo svetovno voj-
no, prikrivajo kolaboracijo ko-
S munistov z okupatorjem inovajanje zavednih Slovencevokupatorju.
V knjigi Prevarani sokoli, katere
avtorja sva podpisana, so pred-
stavljena dejstva o sokolih med
leti 1930 do1945, ko so jih ko-
munisti ukinili. Po besedah Bo-
risa Kidriča je sodelovanje v
Društvu prijateljev Sovjetske
zveze s krščanskimi socialisti in
sokoli, osnovanem leta 1940 in
nikoli registriranem društvu, v
mnogočem predstavljalo izho-
dišče za kasnejšo OF, pa tudi za
druge, globlje spremembe v
slovenskem političnem in jav-
nem življenju (beri komuni-
stično revolucijo). Zaradi spo-
razuma in pakta med naci-
stično Nemčijo in komuni-
stično Sovjetsko zvezo in nju-
nega dogovorjenega vojaškega
napada in zasedbe Poljske leta
1939 je bila 27. aprila 1941, po
uradni verziji, ustanovljena
protiimperialistična fronta. Im-
perialni državi sta bili takrat
Anglija in Francija in je bila na-
cionalsocialistična Nemčija za-
radi pakta izvzeta iz bloka im-
perialističnih držav. Šele po na-
padu na Sovjetsko zvezo se je
preimenovala v Osvobodilno
fronto. Lahko preverljivo dej-
stvo je, da se je odpor proti oku-
patorju začel istega dne kot na-
pad na takratno našo skupno
državo.
Da je bilo nasilje temelj Leni-
nove zapovedi o izvajanju ko-
munistične revolucije, dokazu-
je preobrazba nekaterih soko-
lov v komunistične sokole in
preobrazbe le-teh v komuni-
stične vernike, sposobne naj-
bolj nemoralnih dejanj, kot je
ubijanje sokolskih bratov. Ve-
deti je treba, da je bila ena te-
meljev sokolske vzgoje moral-
na vzgoja sokolov, ki so se med
seboj imenovali bratje in sestre
ne glede na socialni položaj in
družbeni status. Vzpostavitev
verskega odnosa do komuni-
stične ideologije je sokole Sta-
dlerja, Brajnika, brata Runko in
druge spremenila v morilsko
pest Varnostno obveščevalne
službe OF, ki je pobijala v ime-
nu Osvobodilne fronte za po-
trebe komunistične ideologije.
To je neizpodbitna slika etično
moralne podobe OF.
Ob raziskovanju arhivov se re-
sno poraja tudi vprašanje, kdo
je Josipa Vidmarja in Franca
Šturma določil za predstavnika
slovenske kulture in akadem-
ske sfere? Kot nama je pozna-
no, Josip Vidmar ni bil uradni
predstavnik nobene skupne
slovenske kulturne organizaci-
je, univerzo pa vedno predsta-
vlja rektor, v tem obdobju je bil
rektor Milko Kos. Za Lubeja, Po-
liča in Rusa, kot eksponente ko-
munističnih sokolov, pa je do-
kazano, da niso imeli nobene
legitimne in legalne pravice za-
stopati sokolsko organizacijo.
To pravico so imeli samo staro-
ste in njihovi namestniki, kar
pa imenovani niso bili.
Zelo nazorno odslikava Vašo
načelno intelektualno globino
zapisana misel, da KP lahko pri-
pišemo marsikaj, gotovo pa ni
kriva za nepopravljivo in sra-
motno odločitev za kolaboraci-
jo. Kot je razumeti Vaše stališče,
da anonimno ovajanje jugoslo-
vanskih častnikov okupator-
jem s strani sodelavcev OF ni
kolaboracija, iskanje zaščite
pred partizansko komuni-
stičnim nasiljem pa je kolabo-
racija. Prošnje za očete, matere,
sinove, hčere, sosede in druge
je kolaboracija, zamenjava
nemškega polkovnika za Herto
Haas po nalogu Josipa Broza Ti-
ta pa ni kolaboracija z okupa-
torjem.
Tako kot je bilo prevaranih
mnogo sokolov (šli so v OF za-
radi boja proti okupatorju, iz-
koristili so jih pa proti njihovi
volji za revolucijo), je bilo pre-
varanih tudi mnogo drugih, ki
so odšli v partizane s ciljem bo-
ja proti okupatorju, pa so se
morali kar naenkrat boriti za
sovjetsko republiko, tudi proti
sonarodnjakom. Mnogi so bili
zaradi nasprotovanja komuni-
stični partiji umorjeni. Krščan-
ski socialisti s Kocebkom na
čelu pa so naredili samopreva-
ro, saj so mislili, da jim bodo
komunisti sledili pri razvoju
pravičnejše družbe.
Nedvomno imate ga. Šturm
Kocijanova vso pravico, da se z
javno besedo zavzemate za idi-
lično podobo posameznikov,
ki so vam tako ali drugače bli-
zu. Idealiziranje nekega obdob-
ja in režima ter poveličevanje
grdobij komunistične ideologi-
je pa je nekaj drugega. Ustavno
sodišče Republike Slovenije je
poudarilo, da je Temeljna
ustavna listina o samostojnosti
in neodvisnosti Republike Slo-
venije veljaven ustavni akt ter
trajni in neusahljivi vir držav-
nosti Republike Slovenije. V tej
listini iz dne 25. junija 1991 je
med drugim v samostojni ali-
neji zapisano: “ob dejstvu, da
SFRJ ne deluje kot pravno ure-
jena država in se v njej hudo
kršijo človekove pravice, nacio-
nalne pravice in pravice repu-
blik in avtonomnih pokrajin”.
To je v bistvu v enem stavku na-
pisana vrednostna ocena ob-
dobja do leta 1991. Vi pa v svo-
jem zapisu bralce prepričujete,
kako je bilo leta 1941 vse idi-
lično, humano, pravično,
skratka leporečno, če ne bi bilo
teh pokvarjenih kolaborantov.
Prav tako je verjetno za Vas sa-
mo lepotna napaka komuni-
stičnega režima, da je bila Ju-
goslavija ob sprejemu deklara-
cije človekovih pravic 10. de-
cembra 1948 med osmimi
vzdržanimi državami, ki pre-
dloga niso sprejele.
V ustavni listini iz leta 1991 je
definirano zlo, o katerem je za-
pisal W. Shakespeare: “Zlo črno
tega dne iz prejšnjih dni izvira
in v prihodnje se vali”.
Dr. Aleks Leo Vest,
dr. Ivan Čuk
Odgovor na zapis Jadranke Šturm
Kocjan 21.5.2020 v Novem glasu
  e amharščina težka in ka-
ko si se lotila učenja?
Amharščina je zelo težka.
Čeprav sem se intenzivno učila
3 mesece, jo govorim le osnov-
no, pogovorno. Če kdo hitro go-
vori, komaj kaj razumem. Zelo
je sestavljena in bogata, zato se
jo je težko naučiti. Imajo tudi
svojo abecedo, ki je na prvi po-
gled podobna arabščini. To sem
hitro usvojila, tudi otroke učim
brati in pisati amharščino, saj
nekateri prihajajo z drugega je-
zikovnega področja. Zanje je an-
gleščina izredno težka in redko
kdo jo zna, otroci sploh ne,
čeprav jo imajo v učnem progra-
mu. Zato je obvezno, da znam
osnove amharščine.
Si morala kot laična misijo-
narka pridobiti od etiopske
vlade kakšno delovno dovol-
jenje?
Če prideš delat kot prostovoljec
in nisi le turist, je nujno prido-
biti delovno dovoljenje. Tako je
tudi v drugih državah, vendar so
postopki od države do države ra-
zlični. V Keniji npr. je bilo to ze-
lo enostavno, delodajalec te pri-
javi, skupaj z diplomo in seveda
plačilom, in tam sem takoj do-
bila delovno dovoljenje za 3 leta.
V Etiopiji pa je seznam doku-
mentov, ki jih zahtevajo, precej
daljši, vsi morajo biti prevedeni
v angleščino in overjeni na so-
diščih, ministrstvu, obeh amba-
sadah... Vse to me je stalo več
kot 500 evrov. Vse te dokumente
moraš vložiti, ko prispeš v Etio-
pijo in potem čakaš... Prošnjo ti
lahko tudi zavrnejo, če se jim
tvoja dokumentacija ne zdi
ustrezna, najbrž tudi iz poli-
tičnih razlogov, ki spreminjajo
odnos do tujcev. Jaz sem lani do-
bila delovno dovoljenje, vendar
ga podeljujejo le za 1 leto. Po
J tem moraš vlagati prošnjo za po-daljšanje. Tudi misijonarji, ki sotukaj že 30 let, podaljšujejo vsa-
ko leto. Etiopija ne dovoli kar ta-
ko tujcem, da bi prihajali v nje-
govo državo. Vsako vlogo dolgo
študirajo. Za delo, za katerega se
prijavljaš kot prostovoljec, misi-
jonar, moraš imeti torej ustrez-
no univerzitetno izobrazbo, ki
jo dokazuješ z diplomo in pred-
metnikom fakultete, pisne refe-
rence, priporočila prejšnjih de-
lodajalcev, zdravniško po-
ročilo... Trenutno čakam na po-
daljšanje delovnega dovoljenja,
saj urad za priseljence zaradi
COVID 19 dela le polovično in
zato traja zelo dolgo, še dlje kot
po navadi. Vmes mi je prejšnje
že poteklo...
Je delo kdaj zate tudi stresno
in kaj te pri tvojem delu naj-
bolj osrečuje?
Po moje je vsako delo stresno, a
tudi lepo. Kogarkoli sedaj na uli-
ci vprašaš, ali ima pri delu in/ali
v življenju tudi določeno ko-
ličino stresa in težav, ti bo goto-
vo veliko tega naštel. Odvisno pa
je od tega, čemu daš težo in če
delaš delo, ki si ga želiš in te
osrečuje. Zato jaz težke stvari ra-
je odmislim, se o njih pogovar-
jam s prijatelji in domačimi,
večinoma pa dajem težo lepim
stvarem, ki jih je nešteto vsak
dan. Osrečuje me dejstvo, da de-
jansko pomagam in to spozna-
vam v izrazih hvaležnosti, ko
npr. v mojem razredu končno
razumejo angleščino, ko po-
skrbim za rano ali bolečino, ko
se z njimi zabavam na igrišču,
prinesem kakšno novo igro, na
primer puzzle, lego kocke, knji-
go ali pobarvanko za večerne
učne ure, ko si za razliko od dru-
gih odraslih ne bojim umazati
rok s košnjo trave ali nošenjem
drv... Še in še bi lahko naštevala.
Vsak dan prinaša veliko lepega
in to je močnejše kot vse težave.
Kakšno je zdravstvo v Etiopi-
ji?
Javno zdravstvo obstaja, a je
preobremenjeno in nezaneslji-
vo, ker nima dovolj sredstev za
kvalitetno opremo in vse ostalo.
Ker je ceneje, vsi reveži pridejo
tja, ležijo po hodnikih ipd. Še
vedno morajo plačati in čeprav
je cena razmeroma nizka, si
zdravljenja marsikdo ne more
privoščiti. Seveda obstajajo tudi
zasebni centri, ki so kvalitetni in
na precej visoki ravni, vendar so
zelo dragi. Za reveže je res pro-
blem, če zbolijo, saj si zdravljen-
ja preprosto ne morejo pri-
voščiti. Ali če zboli otrok, si zlo-
mi roko itd… Kličejo se sorodni-
ke, da prispevajo za zdravljenje.
Da ne govorim o drugih terapi-
jah, ki smo jih npr. deležni v Slo-
veniji, če le plačujemo zdrav-
stveno zavarovanje. Najbolj po-
goste so bolezni, povezane s hi-
gieno, tifus, kolera, tudi tuber-
koloza, aids. Ker je Addis Abeba
zelo visoko, približno na
2500m, je bolezni manj. Tudi
malarije ni, saj je prehladno za
takšne komarje. Zase lahko
rečem, da sem bila do zdaj vsa
leta v Afriki, tako v Keniji kot
Etiopiji, izjemno zdrava. Klima
mi zelo ustreza, saj ni prevroče
in nikoli tako mrzlo kot v Evro-
pi. Zato nimam niti prehladov,
ki so za nas sicer tako pogosti.
Kakšen je v Etiopiji odnos do
tujcev, posebno do belcev?
Včasih se zdi, da te gledajo kot
bankomat na dveh no-
gah…
Odnos do belcev oz. tuj-
cev tu je seveda zapleten
– v vsaki državi je najbrž
tako. Že v normalnih
razmerah si vedno dru-
gačen. Ko hodim po ce-
sti, me pogosto pokličejo
»China«, Kitajec. Danda-
nes je najpogostejši oz.
najpomembnejši tujec
očitno Kitajec. Seveda
pogosto prosijo za denar,
logično, saj prihajamo iz
bogatejših razmer. Tudi
če si zase misliš, da nisi
bogat, imaš gotovo že na
sebi več kot to, kar imajo
oni. Pomembno je ome-
niti, da Etiopija nikoli v
zgodovini ni bila koloni-
zirana in na to so zelo
ponosni. Na splošno vidijo tujce
kot vsiljivce in grožnjo – za razli-
ko od drugih držav, kjer na tujce
gledajo bolj koristoljubno kot
Etiopijci. Zato je tudi toliko več
težav pri pridobivanju vize in
delovnih dovoljenj za Etiopijo.
Tujcem ne želijo poenostaviti
vstopa. Zato tudi nimajo želje po
učenju tujih jezikov. Kdor pride
v Etiopijo, naj se kar njihovega
nauči. In če se trudiš učiti am-
harščino in spoštuješ njihovo
kulturo, ki je zelo zelo bogata,
so zelo veseli in hvaležni. Na
splošno lahko rečem, da so zelo
prijetno ljudstvo, čeprav nerada
govorim na splošno. Sploh ker
je 80 različnih plemen in ra-
zličnih jezikov... Vendar vseeno,
moja izkušnja je zelo dobra,
čeprav ni enostavno. Počutim se
precej sprejeto in varno, seveda
moraš biti pa vseskozi preuda-
ren in previden. Na primer, po-
noči hoditi po mestu res ni pa-
metno.
In kako je to zdaj v času pan-
demije? Menda imajo v Etio-
piji koronavirus za bolezen
belcev. Si bila sama deležna
kakšnih neprijetnih dogod-
kov, groženj?
Od izbruha COVID-19 dalje je še
nekoliko bolj zapleteno, saj je
bolezen dejansko prišla od zunaj
in tako se je tudi njihov odnos
do tujcev zaostril. Nekoliko sem
to v začetku občutila tudi sama,
ko sem hodila zunaj po ulici, kar
je bilo potem itak odsvetovano.
Ne le zaradi nevarnosti okužbe,
temveč zaradi nasilja, ki so ga
nekateri tujci izkusili, na primer
zmerjanje s korono, pljuvanje,
metanje kamnov. V teh razme-
rah sem se naučila živeti, sprejeti
težke stvari in črpati iz lepih,
predvsem pa biti previdna, ubo-
gati navodila... Nekdo je pri-
pomnil na neki moj članek, češ
zakaj pa hodiš potem belka v
Afriko... Nobena življenjska
odločitev in nobeno delo, doma
ali v svetu, ni brez tveganj. Če
kdo misli, da je, bo kmalu ugo-
tovil, da se moti. Ko mi kdo npr.
potoži o težavah pri vzgoji la-
stnega otroka, mi nikoli ne pride
na pamet, da bi rekla, »zakaj pa
potem sploh imaš otroke? « Ka-
korkoli, reševanje mladih
življenj odtehta mnogo katero
skrb, in to skorajda lahko pri-
merjam s srečo staršev pri vzgoji
njihovih otrok. Seveda ni enako,
vendar vseeno.
Kje pa črpaš moč in kaj ti daje
tvoje delo?
Poznam veliko lepih zgodb, vsak
od naših fantov, ki je prej živel v
skrajni revščini in na ulici, spal
in se hranil med smetmi, pri nas
pride do izobrazbe in poklica.
Spremljam jih od prvega dneva,
ko pridejo iz ulice in potem na-
predujejo v programu, postajajo
odrasli in odgovorni, in predv-
sem bolj zdravi. Res sem vesela,
da sem lahko priča tem mnogim
lepim uspešnim zgodbam. To
delo in življenje me res napol-
njuje, saj lahko konkretno po-
magam in na lastne oči vidim
rezultate svojega oz. našega dela.
Videti, kako se mlademu člove-
ku dobesedno reši življenje, je
neprecenljivo in zame ni nič
bolj pomembnega na svetu. V
svojem poklicu sem delala tudi
v Sloveniji, a je manj zadovol-
jstva pri delu, saj so problemi
evropskih otrok drugačni kot tu-
kaj. Lahko rečem, da v Sloveniji
skoraj nikoli nisem imela iz-
kušnje s tako veselimi in hva-
ležnimi otroki. Marsičesa sem se
od njih tudi naučila. Lahko
rečem, da s tem, kar dajem, sa-
ma veliko več pridobim. Notran-
jo srečo, pomembne vrednote
kot so skromnost, hvaležnost,
preprostost, zadovoljstvo, vera v
Najvišjega. V Afriki sem se ved-
no bolj počutila povezano z Bo-
gom, saj ga morda bolj potrebu-
jem, hkrati pa me k temu spod-
buja versko okolje, celotna
družba.
Pogovarjala se je Špela Pahor
  Polona Dominik, laična misijonarka
“Lahko rečem, da s tem, kar dajem, sama veliko več pridobim!” (4)
POGOVOR 
Marko Kravos in Slavko Pregl, predsednik in podpredsednik
Društva Bralna značka - ZPMS, v javnem pismu pozivata
slovensko vlado, naj se nameni splošnim knjižnicam po deset
evrov na člana in šolskim knjižnicam po dvajset evrov na šolarja
namenskih sredstev za nakup knjig. Pismo sta pesnik Marko
Kravos in pisatelj Slavko Pregl naslovila na vlado in vodjo delovne
skupine za pripravo ukrepov za blaženje koronakrize Mateja
Lahovnika. O pomenu slovenske knjige je veliko govora in znanih
podatkov, sta zapisala. V slovenskih splošnih knjižnicah se letno
izposodi 25 milijonov enot knjižničnega gradiva, knjižnice beležijo
12 milijonov obiskov letno in imajo pol milijona rednih članov.
Poziv slovenski vladi
Slovenija 4. junija 2020 13
Monologi s kavča
Gledališka dejavnost se je tudi na Slovenskem v tem izrednem času, ko
koronavirus človeku narekuje upočasnjen ritem, preselila na “vzporedni”,
virtualni svet. Pri tem je seveda izostal tisti neposredni, neponovljivi stik z
gledalci, ki se lahko vzpostavi le v živo, v gledališču, ko se z odra od igralcev
do gledalcev splete tista nevidna nit, ki spoji ene z drugimi, in se gledalec
znajde še sam v središču odrskega dogajanja. A dramska umetnost ostaja
živahna in ustvarjalna, čeprav so duri gledaliških hramov za zdaj še zaprte.
V Prešernovem gledališču Kranj so zaradi izrednih razmer morali na kasnejši
datum prestaviti tudi jubilejni, 50. Teden slovenske drame. Ob misli na ta
pomembni dogodek pa so si pri PG Kranj zamislili in pripravili nenavaden
projekt z naslovom Monologi s kavča. Z njim hočejo tudi v tem doslej nikdar
doživetem času spodbujati gledališko ustvarjanje in izvirno slovensko
dramatiko. Projekt Monologi s kavča ponuja namreč osem kratkih monologov,
ki so izšli izpod peresa prav tolikšnega števila priznanih slovenskih dramatikov
in dramatičark. Ti so Simona Hamer, ki si je zamislila ta svojevrstni projekt,
Rok Viličnik-rokgre, Nejc Gazvoda, Kim Komljanec, Simona Semenič, Varja
Hrvatin, Tjaša Mislej in Peter Rezman, ki so napisali svoja kratka dela za
osem igralcev Prešernovega gledališča Kranj. Igralce so režijsko vodili Maša
Pelko in Luka Marcen. “Monodrame” igralci interpretirajo in jih posnamejo
kar z domačega kavča.
Žreb je določil, kdo od omenjenih dramskih piscev bo pisal za določenega
igralca. Tako je Rok Vilčnik-rokgre napisal za Vesno Jevnikar, Simona Hamer
za Miho Rodmana, Varja Hrvatin za Vesno Slapar, Simona Semenič za Vesno
Pernarčič, Nejc Gazvoda za Boruta Veselka, Peter Rezman pa za Darjo
Reichman.
Krstne uprizoritve teh monologov, in sicer dveh na teden, so in bodo na ogled
na spletni strani PG Kranj in družbenih omrežjih (Youtube, Facebook,
Instagram). Prva premiera “s kavča” je bila v ponedeljek, 11. maja; Vesna
Jevnikar interpretira monolog Naj me premakne, ki ga je zanjo spletel Rok
Vilčnik-rokgre. Ženska srednjih let razgalja delček sebe in svoje iskanje ljubezni
in se sprašuje, ali je kdo lahko sploh od koga? Ljubezen primerja z elektriko
in o njej pravi, da jo bomo morda kdaj končno znali uporabljati. Ko je človek
srečen, paradoksno mu čas poteka hitreje, pravi protagonistka. Drugi monolog
je bil na sporedu v četrtek, 14. maja; Vesna Slapar posneto besedilo nekaj
več kot petminutnega monologa s sodobno tematiko, Kako se že reče tej
črtici, ki ti utripa v Wordu?, Varje Hrvatin, razkriva z obrazno mimiko.
Pri PG Kranj imajo v načrtu “omnibus teh osmih monologov” odigrati tudi v
živo, v gledališču, ko bo to mogoče, morda že 20. junija na Poletno muzejsko
noč.
Od 18. maja dalje pa je na ogled razstava Dogodek je tu, dogodek imate v
mestu, ki so jo pripravili ob 50. Tednu slovenske drame na Gradu Khislstein
iz 13. stol. v Kranju. Pri uresničitvi razstave, ki nudi vpogled v žlahtnost
slovenskih dramskih besedil, ki se prav zaradi Tedna slovenske drame igrajo
ne samo na slovenskih, ampak tudi na tujih odrih, sodelujejo Prešernovo
gledališče Kranj, Gorenjski muzej, Slovenski gledališki inštitut in Radio
Slovenija - Program Ars. Jubilejni, 50. Teden slovenske drame še vedno ima
v šahu koronavirus. Kdaj bo festival lahko zaživel, bo odvisno od vladnih
ukrepov.
Za zdaj pa vodstvo PG Kranj vljudno vabi ljubitelje gledališča, naj udobno
sedejo na domači naslanjač in naj spremljajo Monologe s kavča in naj ob njih
začutijo predokus ponovnega stika z gledališčem, ki bo možen, ko bodo
razmere to dopuščale.
Iva Koršič
Prešernovo gledališče KranjV Sloveniji tudi uradno konec epidemije koronavirusa covid-19, a nekateri zaščitni ukrepi še veljajo  
Kljub zdajšnji vladi, legalni in uspešni,
v opoziciji kampanja za nove volitve!
  Sloveniji so v ponedeljek,
1. junija, uradno razglasili
konec epidemije nove vi-
rusne bolezni covida-19. Razmere
v slovenski državi so sicer spremen-
jene, ker je vlada na mnogih po-
dročjih in dejavnostih odpravila
omejitvene ukrepe, s čimer je
življenje postalo skoraj tako, kot je
bilo ob vnosu smrtonosnega koro-
navirusa k nam. Toda še vedno vel-
jajo vsi tisti ukrepi zoper virus, ki
niso bili odpravljeni oziroma raz-
veljavljeni. Na to opozarjajo direk-
tor nacionalnega inštituta za javno
zdravje dr. Milan Krek, uradni go-
vorec vlade, veleposlanik Jelko Ka-
cin, še delujoči štabi na vrhu države
in v občinah, pa tudi različne do-
brodelne in v nekem pogledu v
zdajšnjih razmerah tudi varovalne
organizacije, med njimi tiste pri
škofijah in slovenskem katoliškem
tedniku Družina. Zelo sta dejavna
tudi slovenska Karitas in Rdeči križ.
Še vedno deluje Državni klicni cen-
ter za informacije o novem virusu,
kjer so doslej že več deset tisočim
klicateljem na brezplačno telefon-
sko številko 0801404 dali vse
ključne informacije in priporočila
za zaščito zdravja.
Med zaščitnimi ukrepi, ki še velja-
jo, je tudi obvezna nošnja obraznih
mask, in to v vseh zaprtih prosto-
rih, še zlasti, če v njih ni mogoče
zagotoviti predpisane varne razdal-
je med osebami. Dr. Milan Krek,
direktor nacionalnega inštituta za
javno zdravje, opozarja: “Uporaba
obraznih mask ščiti mene in druge
pred okužbo, zato bodimo previd-
ni in odgovorno ravnajmo še na-
prej. Virus covid-19 je še vedno
med nami, zanj še ni cepiva in ni
V zdravila. Edini ukrepi, ki pomaga-jo, so samozaščitni, ki jih moramouresničevati sami”.
V opozicijskih strankah in njim
navdahnjenih medijih ne objavlja-
jo skoraj ničesar o uspehih vlade
pri osamitvi virusa covid-19. Nek-
danji minister za zdravje in opozi-
cijski politik dr. Dušan Keber je v
pogovoru za tednik Mladina celo
dejal, “da ne vidi nobenih do-
sežkov premiera Janeza Janše in se-
danje vlade pri obvladovanju epi-
demije”.
V slovenski politiki se pa razmere
še naprej zaostrujejo, pri čemer je
vlada pod čedalje večjim pritiskom
tudi namernih laži in špekulacij.
Gonja proti koaliciji in vladi, razne
izmišljene trditve in neprekinjen
tok drugih špekulacij so, tako je vi-
deti in si razlagati, natančno uskla-
jeni in skrbno načrtovani, pripra-
vili in usmerjajo pa jih vplivne po-
litične združbe in posamezniki,
poimenovani z vzdevkom globoka
država. Torej ne gre več zgolj za po-
litična kopja in jemanje ugleda in
dostojanstva premiera Janeza
Janše, temveč za odstavitev te vlade
in razpis novih predčasnih parla-
mentarnih volitev v Sloveniji. Po
nenadnem odstopu Dejana Židana
s položaja predsednika stranke So-
cialni demokrati so za voditeljico
stranke, za čas do kongresa, izbrali
evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki
se je nemudoma vključila v kam-
panjo proti Janezu Janši in njego-
vim. Pri tem je pomenljivo spo-
ročilo odstopljenega predsednika
SD Dejana Židana, “da je Tanja Fa-
jon v njegovih očeh že bodoča pre-
mierka Slovenije”. Torej v sloven-
sko državo prihaja “nov obraz”,
morda bolj premišljen in obeta-
ven, kot pa je bil “nov obraz”, ki ga
je za levi del slovenske politike po-
menil nekdanji premier Marjan
Šarec.
V napetih, zapletenih in tudi ne-
gotovih razmerah v slovenski po-
litiki se oglašajo najrazličnejša
mnenja o izhodu iz težav in kriz-
nih stanj. V opoziciji so z negodo-
vanjem ocenili izjavo predsednika
države Boruta Pahorja, “da ve, da
Janezu Janši ni lahko. Midva se po-
govarjava. Poskušava sodelovati,
kolikor je potrebno in mogoče”.
Svetovno znani in razvpiti filozof
Slavoj Žižek je v novi, posebni šte-
vilki tednika Mladina povedal, “da
bo novi svet moral biti nekakšen
komunizem”. Vprašal pa se je, “ali
ne gremo že v to smer”. Komenta-
torja časopisa Delo Ali Žerdin in Ja-
nez Markeš pa sta prepričana, “da
je vlada izgubila vsakršno legitim-
nost, njen obstoj pa zagotavljajo sa-
mo še oportunisti. Tudi če bo vlada
zdržala do volitev, to ne bo zaradi
njene avtoritete in legitimnosti,
pač pa zaradi oportunizma. Morda
je ob njunih mnenjih prav, da na-
vedem, da oportunizem pomeni
preračunljivost in prilagajanje
mišljenja ali ravnanja v trenutnih
okoliščinah zaradi lastne koristi.
Pri ocenjevanju razmer v slovenski
politiki je bolj stvarna in verodo-
stojna izjava, ki jo je objavila orga-
nizacija civilne družbe z imenom
Katedrala svobode. Sestavlja jo sku-
pina znanih intelektualcev, v kateri
sta tudi v politiki aktivna dr. Peter
Jambrek in dr. Dimitrij Rupel. V iz-
javi so tudi zapisali: “Zahteve po
zamenjavi vlade so neupravičene.
Sedanja vlada pod vodstvom Jane-
Lambert Ehrlich (1878-1942) 
Narod, žrtvovanje, revolucija
“  do je ta duhovnik, čigar
fotografijo hočejo vsi”?
se je čudila fotografinja v
Buenos Airesu. Še danes pa ko-
maj kak Slovenec doma ve, kdo
je bil ta asketski duhovnik, pro-
fesor, neutrudni delavec za na-
rod, državnik, videc in spodbuje-
valec samostojne Slovenije. Ni
bil v ospredju, čeprav je usmerjal
odločilne korake narodovega
življenja v svojem času. Bil je de-
janski vodja koroških Slovencev.
Na pariški mirovni konferenci je
kot “zgolj” ekspert za Koroško
nastopal strateško in tvorno za
celotno delegacijo: “Prihajal je z
naglimi, svežimi pobudami in se
odlikoval po neomahljivi vztraj-
nosti”. Na prošnjo prof. Kidriča
je šel k sošolcu, policijskemu rav-
natelju na Dunaju, posredovat za
zaprtega sina Borisa, uslugo so
komunisti dodatno zlorabili, ga
razglasili za mednarodnega poli-
cijskega zaupnika. Hišne po-
močnice v Celovcu in Ljubljani
so bile deležne njegove pomoči.
Skrbel je za uboge na gradu in
gramozni jami, revne študente,
begunce in ujetnike med obema
vojnama. Številni so občutili bla-
godejno tvarno in duhovno po-
moč in oporo skromnega teo-
loškega profesorja. Zakaj torej
umor? “Nemi s solzami v očeh
smo stali 26. maja 1942 ob njem
in zrli vanj, ko je ležal v mlaki
krvi pred nami v svoji ubožni
zgodovinski pelerini... Nismo
mogli verjeti očem... Kako se je
mogel zgoditi bogoskrunski
K zločin nad tem maziljencem Go-spodovim, ki je bil že sam po sebidober in dober do vsakogar? …
Trojni strel je bil zanj mučeniška
krona... ”
Ehrlich je živel dosledno iz vere,
poglabljal svojo osebnost in v
pretanjenem izpolnjevanju božje
volje utrjeval smisel življenja. Da-
rovito naravno življenje je krepil
z energično, vztrajno, predano
molitvijo, samozatajevanjem in
duhovno rastjo. Zavedal se je, da
“kraljestvo božje ne raste samo iz
našega dela, ampak še bolj iz
naših žrtev v duhu tistega, ki je
bil pokoren do smrti na križu”.
Učenec v času vojne in prevrata
je srečanje z njim doživljal kot
življenjsko srečo, ki je bila
odločilna za vse življenje, da je
ostal na pravi poti. “Tudi v nje-
govo prestreljeno čelo sem gledal
in v njegove oči, ki so mi še
mrtve hotele govoriti. Ehrlich -
mučenec mi je govoril, da se ve-
liki ljudje ne boje smrti... ”
KP je ob umoru v “imenu OF”
širila letak na sam dan umora
(26. 5.), češ da sta bila likvidirana
Ehrlich in Ciril Žebot, a je bil na-
mesto zadnjega slučajno (!) Vik-
tor Rojic. Poziv (!) IO OF nasled-
nji dan sporoča, da je bil “po or-
ganih Varnostno-obveščevalne
službe OF kot izdajalec interesov
slovenskega naroda ustreljen dr.
Lambert Ehrlich”. Izjava v Doku-
mentih revolucije na treh stra-
neh našteva “zločine”, ki naj bi
jih zagrešil narodnozavedni mož.
55 let so Ehrlichovo nesebično
in požrtvovalno delovanje za na-
rod in slovensko državo morilci
načrtno mazali, ko so s krvavim
prevratom svet postavili na gla-
vo. Mučence za vero in narod:
Ehrlicha, Na-
tlačena, Kiklja in
druge so lažno
razglasili za “na-
rodne izdajalce”
in jih oblatili;
Ehrlichu in še ne-
katerim so leta
1946 celo oskru-
nili grob. Škof
Vovk je tisto leto
ob Kristusovem
grobu med dru-
gim pridigal: “Le
včasih se je zgodi-
lo, da so divje hi-
jene vdrle na po-
kopališče in razko-
pale ter oskrunile
grobove”. Po 30
letih samostojne
države še nismo
oprali teh dom-
nevnih “madežev” in se očistili
laži. Nasprotno: vodstvo SD se
danes klanja “heroju” Kidriču, ki
je z drugimi med vojno in po njej
dal pomoriti nad sto tisoč ljudi.
Slovenci še vedno ne vedo resni-
ce svojih resničnih velikanov in
mučenikov, se bojijo govoriti o
pravih narodnih in verskih vodi-
teljih, ki so za vero in narod dali
vse, celo svoja življenja. Propa-
gandno blatenje se vzdržuje na-
prej, dodajajo se nove žrtve, ki jih
proizvaja “levičarska” ikonogra-
za Janše namreč dela uspešno,
učinkovito in zavzeto. V Sloveniji
smo uspešno, bolj kot marsikje
drugje v razvitejših in bogatejših
državah, zaustavili prvi skrajno re-
sni zalet epidemije virusa covid-19,
kar nam priznavajo tudi v svetu.
Vlada pa zdaj izvaja ukrepe za
soočenje s težkimi posledicami vi-
rusa, tako rekoč na vseh področjih
dela in življenja. Slovenija je spet
postala zgodba o uspehu. Vendar
del naše javnosti ob podpori in
podžiganju dela politike in medi-
jev terja odstop vlade. Razen zah-
teve, da mora ta vlada oditi - čeprav
dela komaj nekaj več kot dva me-
seca, in dela učinkovito, zavzeto in
uspešno - ni jasno, kaj vsi, ki zah-
tevajo njen odstop, sploh hočejo
in zahtevajo. Po izjavah in parolah
sodeč, so eni nezadovoljni z vsem
v državi, drugi terjajo sankcije zo-
per nedokazane kršitve predpisov
pri nabavi zdravstvene in zaščitne
opreme zoper virus, za tretje pa je
v Sloveniji ogrožena demokracija.
V bistvu pa vsi terjajo brezvladje,
in to v izjemno težkem času, ko je
zelo verjetno, da prihaja naslednji
val epidemije. Ni izključen tudi
nov val prihajanja nezakonitih mi-
grantov”.
Državni zbor je ob koncu prejšnje-
ga tedna sprejel že tretji sveženj za-
konov in drugih aktov za pomoč
in olajšave prebivalstvu in gospo-
darstvu pri odpravljanju škode in
drugih posledic virusa. Za vse na-
mene bo namenjena okrog mili-
jarda evrov. Vlada bo pripravila še
četrti in morda tudi peti sveženj ta-
kih zakonov in izvršilnih predpi-
sov.
Marijan Drobež
fija “rdeče zvezde” za ohranjanje
“Orwellove farme” na račun dru-
gih ob medvedji uslugi revnim
in nazadovanju naroda in države.
Ker v osebni in družbeni zavesti
nismo očistili te sprevržene logi-
ke, imamo kar naprej težave z
vrednostnim sistemom: morilci
so “heroji”, mučenci “narodni iz-
dajalci”. Resnica si le s težavo uti-
ra pot skozi vztrajne pretekle in
nove (npr. o sedanji vladi)
družbene laži; z njimi medijski
levičarski strategi trdovratno
sprevračajo svet na glavo. Antro-
pološko in nacionalno plehki
“performansi” brstijo iz organi-
zacij in z medijskih scen, trezno
objektivno presojo resničnih po-
treb posameznikov in naroda pri-
krivajo laži, primitivizmi in zava-
janja “kolesarjev” in njihovih bo-
trov, ki jih širijo (žal še nacional-
ni, ki bi morali skrbeti za javni
blagor) mediji. Požrtvovalno de-
lo za narodno skupnost in državo
vladnih, zdravstvenih in drugih
delavcev se prikazuje sprevrženo.
Eni naj pregorijo, drugi migajo le
z (zlobnim) jezikom, treznost in
odgovornost si s težavo utirata
pot, inercija preživetja na račun
drugih zavira reforme in sodelo-
vanje. Povprečnost, nedelo, celo
laž in korupcija so trdovratna de-
diščina polpreteklosti. V teh kriz-
nih razmerah eni celo skušajo
sprevračati odločnost, zavzetost,
poštenost, vestnost odgovornih
za skupno dobro po meri svoje
poljubnosti, sebičnosti in samo-
volje. Razvade polpreteklosti ta-
ko otežujejo dogovor o nujnih
socialno-političnih premikih za
prihodnost naroda in države ter
ovirajo dialog o preteklosti in na-
cionalni strategiji za prihodnost.
Ehrlich je s svojim dejavnim
zgledom v zahtevnem času štu-
dente in ostale Slovence, ki so
mu hoteli prisluhniti, učil
požrtvovalne predanosti, asket-
ske delavnosti in samožrtvovalne
vzdržnosti. V vihri vojne je poz-
val k ustanovitvi podtalne narod-
ne vlade za samostojno in svo-
bodno Slovenijo. Niso ga po-
slušali krščanski voditelji, še
manj komunisti. Kocbek je sanjal
o novi Cerkvi in številne odpeljal
v naročje revolucionarni sili. Z
njim smo se znašli na narodnem
pogorišču katoličani in celoten
narod. Uresničil se je Ehrlichov
svarilni scenarij v Izjavi italijan-
skim oblastem. Odkrito je spre-
govoril o pogubnem nasilju
fašistov in komunistov in celo
opozoril na sodelovanje obojih
pri uničevanju slovenskega naro-
da. Obojim je bil trn v peti in la-
stni rojaki so ga likvidirali.
Pandemija covid-19 v Sloveniji in
svetu terja od nas prevrednotenje
vrednot. Slovenci smo dodatno
obremenjeni z mentaliteto živo-
tarjenja, ki so ga sistematično
vzdrževale vlade socialističnih
privilegijev. Njih pristaši stalno
pridigajo, naj se ne vračamo v
preteklost, a za svoje preživetje
nas kar naprej posiljujejo s socia-
lističnimi simboli in preteklo
prakso, ki se v demokraciji razo-
deva kot groteskno. Tisti, ki so si
z nasilno logiko revolucije in ma-
hinacijami tranzicije pridobili
kapital (izem) na račun državlja-
nov, zdaj z ikonografijo oziroma
masko socializma na ulici terjajo
še naprej privilegije (udobni la-
stni kapitalizem!) na račun ne-
dela in životarjenja in izžemanja
nas vseh. Povprečje in mentali-
teta državnih jasli poganjata
“upornike” vladnim ukrepom.
Ni jih sram, da se “zahvaljujejo”
zdravstvenim delavcem za njiho-
vo požrtvovalnost, obenem bi jih
ob morebitni okužbi ponovno
žrtvovali; celo z otroki manipu-
lirajo in mediji vse to podpirajo.
Z virusom sprožena kriza nas sili
h globljim premislekom o smi-
selnosti življenja posameznika in
naroda, o duhovnih vrednotah
in smislu trpljenja in žrtvovanja
za druge. Ehrlich je bil zgled ta-
kega življenja v najvišji meri. Pri-
poročimo se mu, da bomo obno-
vili pretrgane človeške in krščan-
ske vezi. Claudel namreč pravi:
“Spada namreč med tiste, ki se
ne morejo rešiti drugače, kot da
odrešijo istočasno tudi vso
množico, ki dobiva v njihovem
smrtstvu po njih svojo podobo”.
Janez Juhant
Aktualno4. junija 202014
SNG Nova Gorica / Spodbudno sporočilo
Kmalu spet v živo na odru!
  trašljiv, smrtonosen koro-
navirus, ki kar noče do-
končno izginiti iz naših
krajev, nam je odvzel osebno
svobodo, stike z dragimi, prija-
telji, znanci, toplino bližine
sočloveka pa še marsikaj dru-
gega, tudi kulturni užitek ob
gledanju gledaliških predstav.
V teh izrednih razmerah, v ka-
terih smo se znašli iz dneva v
dan pred nekaj meseci, je virus
pregnal z odrov igralce in gle-
dalce iz dvoran. Zapahnil je
duri gledaliških hramov, pri-
voščljivo ugasnil svetle odrske
luči, da so odrska prizorišča in
dvorane potonili v temo. A k
sreči njegova moč polagoma
popušča in ob zra-
hljanju nujnih
zdravstvenih ukre-
pov za zajezitev šir-
jenja covida-19
zdaj začenjajo po-
lagoma spet prodi-
rati žarki pomirju-
joče svetlobe tudi
v gledališke dvora-
ne.
Kot druga gleda-
lišča na Sloven-
skem se je tudi Slo-
vensko narodno
gledališče Nova
Gorica v tem nik-
dar prej doživetem
času preselilo v vir-
tualni svet, da bi vsaj
na tak način ohranilo vez s
svojimi obiskovalci. Tako smo
si na njihovih spletnih straneh
in družbenih omrežjih lahko
kar z doma ponovno ogledo-
vali predstave, ob katerih smo
že v živo okušali slast dramske
umetnosti, ki pa je seveda naj-
slajša ob neposrednem stiku z
odrskim dogajanjem. SNG No-
va Gorica je poskrbelo tudi za
pomoč letošnjim maturantom
in jim dalo možnost, da so si
ogledali vrsto Cankarjevih
dram, ki jih je v teh letih zelo
S uspešno postavilo na oder inso del programa maturitetnegaizpita. Ni pozabilo pa niti na
svoje najmlajše gledalce. Prav
tem so člani igralskega ansam-
bla prikupno pripovedovali
vrsto domišljijsko bogatih pra-
vljic. Po statistikah sodeč, so
vse te gledališke ponudbe
doživele veliko število ogledov,
kar je seveda razveselilo vod-
stvo novogoriškega gledališča
in mu potrdilo, da je bila izbra-
na pot prava. Zdaj v juniju, ob
nastopu poletja, pa se zdi, da
bo SNG Nova Gorica končno
lahko spet na stežaj odprlo vra-
ta zvestim ljubiteljem odrskih
desk, seveda upoštevajoč vse
varnostne ukrepe in z veliko
odgovornostjo do najbolj ran-
ljivih skupin gledalcev. Novi
predpisi predvidevajo med
drugim tudi omejeno število
gledalcev na posamezni pred-
stavi.
Direktorica SNG Nova Gorica
in umetniški vodja Marko Bra-
tuš z veseljem sporočata, da so
25. maja 2020 po pravilih, ki
jih je izdal NIJZ, spet začeli va-
diti za premiero, katere študij
je prekinil izbruh epidemije v
začetku marca. Igralski ansam-
bel se pripravlja na uprizoritev
komedije Jakiš in Pupče Hano-
ha Levina (1943-1999), judov-
skega dramaturga, pesnika, pi-
satelja in režiserja. V to novo
gledališko dogodivščino jih vo-
di izraelski režiser Yonatan
Esterkin. Premiera naj bi bila
sredi junija. Iz gledališča ob-
veščajo tudi, da jim zdajšnje
razmere ne dopuščajo, da bi
dokončali uprizoritev Evropa,
mati mila. Zato jo bodo prene-
sli na september.
Kljub hudim razmeram so se v
minulih mesecih v gledališču
trudili, da bi pripravili čim bolj
vznemirljiv program za novo
abonmajsko sezono
2020/2021. Spomladanski vpis
abonmajev pa so prestavili na
polovico avgusta.
Iz gledališča obveščajo tudi, da
bodo vse do premiere predsta-
ve Jakiš in Pupče na spletu in
socialnih omrežjih objavljali
predstave in pravljice. Zato va-
bijo vse ljubitelje gledališke
umetnosti, naj si do nove pre-
miere bogatijo dneve s kakovo-
stnimi kulturnimi vsebinami v
družbi umetniških ustvarjal-
cev SNG Nova Gorica.
Iva Koršič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v ponedeljek, 1. junija 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (294)Erika Brajnik
Bachove esence
Z epidemijo je vsak izmed nas postavljen pred
preizkušnjo: strpnosti, vztrajnosti, optimizma,
delavnosti... Ni lahko. Mnenja sem, da bi nam
cvetne esence v tem kontekstu zelo pomagale.
“Zdravje je odvisno od harmonije duše in telesa”,
pravi dr. Edward Bach. “Zdravje je naše bogastvo,
naša pravica. Je popolna usklajenost duše, uma
in telesa; ni težko dosegljiv cilj, ampak nekaj
preprostega in naravnega, kar pa so mnogi izmed
nas zanemarili”, trdi dr.
Edward Bach.
Floriterapija predpostavlja
zdravljenje z rožicami, v
tem primeru z Bachovimi
cvetnimi esencami.
Poznamo 38 različnih vrst
Bachovih cvetnih esenc,
vsaka je vezana na
določeno emocijo, ki jo
odpravlja ali, bolje rečeno,
uravnava. Bachove cvetne esence zdravijo na
vibracijskih frekvencah cvetov in energij, ki vplivajo
na uravnoteženost energetskega sistema človeka
- energija uma in psihe skupaj z energijo fizičnega
telesa. Vsaka bolezen predstavlja disharmonijo:
telesno, emocionalno, duhovno in duševno.
Bachove cvetne esence zdravijo vzroke bolezni,
delujejo na naše čustveno stanje in ga pomagajo
uravnovesiti. Zelo primerne so za pomoč v krizah
in težkih življenjskih situacijah. So tudi čudovita
pomoč, podpora in spodbuda pri duhovnem in
telesnem razvoju. Cilj Bachove cvetne terapije je,
da ponovno vzpostavi naše duševno ravnovesje
in nas na ta način poveže z lastnimi duševnimi in
telesnimi močmi, potenciali! Človek ponovno
najde smisel bivanja. Kapljice delujejo takoj, v eni
minuti po tem, ko jih zaužijemo. V rešilnih
avtomobilih v Ameriki jih veliko uporabljajo, je prvo
zdravilo, ki ga dajo ponesrečencu - Rešilne
kapljice. Bachove cvetne esence se jemlje večkrat
na dan pod jezik. Ne hranite jih v bližini izvorov
elektromagnetnega valovanja (radio, TV, mobilni
telefon idr). Bachove cvetne esence so primerne
tako za otroke in nosečnice kot tudi vse ostale.
Če določene esence ne potrebujemo, npr. da jo je
terapevt narobe svetoval, nima nobenega učinka
na naše telo in nam tudi ne more škodovati. Prav
tako na Bachove cvetne esence ne moremo biti
alergični, saj niso narejene iz fizičnih substanc
rastl in,  vendar samo
prenašajo zdravi lni
potencial cveta.
Z Bachovimi esencami
uspešno odpravljamo:
ljubosumje, nevoščljivost,
slabost v avtu, odlične so
za otroke, ki si grizejo
nohte, mokrijo posteljo, pri
jecljanju, za mlade mamice
- prvo kopanje otroka,
občutek povezanosti z otrokom, za lažjo ločitev od
partnerja, za deloholike - tisti občutek, da se lahko
ustavimo in malo počivamo, proti depresiji,
anksioznosti, dermatitisu, po kemoterapiji - volja
do nadaljnje borbe, pri učenju - da nam misli ne
uhajajo … in še veliko več.
Bachove cvetne esence delujejo izjemno dobro
na otrocih, pri njih je učinek takojšen, saj imajo
manj emocionalnih blokad kot odrasli. Esence
delujejo na principu uravnavanja; če je v osebi
prisotna emocija ljubosumja, uravnajo emocijo
ljubezni. Ne borijo se s težavo, ampak krepijo
nasprotno čustvo. Delujejo nežno, po plasteh
uskladijo vse emocije od rojstva naprej, delujejo
latentno ponoči, zato jih je smiselno jemati pred
spanjem. Da bi vam bile v pomoč in ker ne morejo
škoditi, bomo v naslednjih zapisih pogledali
podrobno vseh 38 esenc.
www. saeka. si
Čevljarstvo je
ena od najsta-
rejših obrti, ki
žal izumira. Ne-
kaj čevljarskih
delavnic se je
ohranilo vse do
danes, v njih
obrtniki čevlje
pretežno popravljajo, izdelujejo pa jih ne več. Go-
vorimo o enem najbolj skromnih in obenem naj-
bolj častnih poklicev, ki je v preteklosti bil prepo-
treben za zadovoljevanje življenjskih potreb družin
ter je obenem izpolnjeval pomembno socialno in
ekonomsko funkcijo. Za čevljarja je bila potrebna
splošna spretnost rok in prstov, saj je pri delu moral
biti natančen, vesten, urejen, ustvarjalen in prila-
godljiv zahtevam strank. V
čevljarski delavnici je
“šušter”, tako tudi pravimo
čevljarju, veliko časa po-
svečal izdelovanju in popra-
vljanju čevljev ter prodaji
le-teh.
V daljni preteklosti se
čevljarji niso posvečali izde-
lovanju levih in desnih
čevljev: izdelovali so po dva
enaka, lastnik pa ju je mo-
ral nositi, “uhoditi”.
Pričevanja o čevljarjih na
naših tleh segajo že v 15.
stoletje, ta obrt pa se je raz-
vila še posebno v drugi po-
lovici 19. stoletja. Mojstri so znali izdelati za vsako-
gar čevlje po meri, in ker so s časom ti postali tudi
sredstvo za izkazovanje lastnega bogastva, so naj-
bogatejše družine izdelavo dragocene obutve zau-
pale najboljšim obrtnikom. Kmetom in preprostim
ljudem so zadostovali leseni cokli, “kluoci”, ki so
med hojo zelo ropotali - “V coklah ne hodi zajce
lovit! ”, so pravili stari ljudje. Pod “kluoce” so šušter-
ji z žeblji včasih pritrdili tudi kos stare gume - “man-
tlja”. Čevlji so bili zelo dragi, saj so bile zelo drage
tudi surovine, iz katerih so jih izdelovali, zato so jih
čevljarji večkrat popravili, dokler niso bili tako izra-
bljeni, da ni bilo več kaj popravljati! Navadni ljudje
so imeli samo en par čevljev, katerih podplat in peto
je čevljar utrjeval z žebljički - lepil nekoč niso upo-
rabljali. Ti čevlji so bili bolj trpežni in so jih ljudje
nosili dalj časa, cenili so jih in z njimi primerno
ravnali. Da bi jih “šparali”, so jih nosili z vezalkami
pritrjene na ramenih, obuli so si jih šele, ko so prišli
v cerkev, v mesto ali za kako drugo pomembno pri-
ložnost.
Dandanes se marsikomu zdi nesmiselno, da mora
obrtnik zapravljati svoj čas za popravilo podplatov
starih čevljev. Z današnjimi tehnološkimi sredstvi
v tovarnah s stroji režejo, šivajo in sestavljajo naša
obuvala, v preteklosti pa so vse to opravljali ročno:
“šušterji” so obvladali postopek izdelave od izbire
materiala, obdelave in do sestavljanja delov skupaj
v celoto. Čevlje so izdelovali po naročilu tako, da
so najprej narisali kroj, s katerim so lahko natančno
izrezali tak kos usnja, kot so ga potrebovali. Za obli-
kovanje velikosti čevlja so si pomagali z različnimi
lesenimi modeli, imenovanimi “kopita”. Ko je bil
model izbran in pripravljen, so s posebnim nožem
izrezali obliko iz usnja, material šivali, lepili in pri-
trjevali s “klinčki”, pri tem pa so se posluževali
čevljarskega kladiva. Ves material so si čevljarji pri-
skrbeli sami: uporabljali so predvsem svinjsko kožo
in tudi kopita, različnih velikosti in oblik, so nare-
dili sami, svoje izdleke pa so potem prodajali do-
mačinom ali na sejmih, ki so bili tudi zelo oddalje-
ni. Prevažali so jih v košarah, na vozičkih s konjsko
vprego, kasneje na kolesih.
V Sovodnjah se je v preteklosti ukvarjalo s čevljar-
stvom več mož. Vaški “šušterji” so popravljali čevlje
domačinom in drugim. V Škrljah so še danes
“Šušterjevi”, družina, ki je dobila tak vzdevek po
poklicu, ki ga je že pred prvo svetovno vojno opra-
vljal hišni gospodar. Vsaka vas je imela svojega
čevljarja - v naši bližini slovi Miren po stoletni
usnjarski in čevljarski tradiciji, pa tudi po eni prvih
čevljarskih zadrug pri nas in v Avstro-ogrski monar-
hiji. Tudi na Ustju, rojstni vasi moje mame, so imeli
vaškega “šušterja”. Bil je prijazen možakar, ki je v
otroških letih prebolel poliomelitis in zaradi tega
ohromel. Poročil se je z gospo Štefko, zato so njuno
hišo domačini imenovali
“pr Štjefkevih”. Nona mu je
večkrat nosila čevlje v po-
pravilo. Nekega dne so ji so-
rodniki iz Amerike poslali
paket. V njem so bili star
plašč in skoraj nov par
čevljev. Mama se jih še zelo
dobro spominja; bili so
dvobarvni, svetlorjavi in
čokoladne barve, imeli so
enajst centimetrov visoko
petko, na sprednji strani so
bili zaokroženi in so imeli
ozek pasek v višini gležnja.
Usnje je bilo zelo lepo
okrašeno z manjšim luk-
njičastim vzorcem. Nona si jih ni mogla obuti, ker
je imela težave z nožnimi palci, starejši hčerki so
bili preveliki, moja mama pa je bila za take petke
premlada, tako jih je nona skrbno hranila v omari
- “hranila jih je, kot da bi bili svetinja”, pravi ma-
ma.
Mama je zrasla in nono je večkrat prosila, naj ji
čevlje posodi, a zaman; čevlji so v temni omari po-
trpežljivo čakali na najprimernejšo priložnost, ob
kateri bi lahko ponovno zagledali luč. Končno pa
je le prišel “ta pravi dan”. Mama je obiskovala vzgo-
jiteljsko šolo v Idriji in pred njenim maturantskim
plesom je nona nesla čevlje k Štjefkevemu “šušter-
ju”, da jih je dobro prečistil in namazal, ter jih po-
slala hčerki v Idrijo. Mami so se rjavi čeveljčki neiz-
brisno vtisnili v spomin, tako kot maturantski ples,
šolski izlet po nekdanji Jugoslaviji, trde idrijske zime
in kosila, ki jih je jedla v šolski menzi. Spominja se
enolončnic, jot, preprostih pogač in tople ocvirkov-
ce, ki je bila na menuju tudi na dan maturantskega
plesa.
OCVIRKOVCA
Sestavine:
500 g moke, 25 g kvasa, 150 ml mleka, 50 g prašičje
masti ali 50 ml olja, 2 žlički sladkorja, 1 jajce, šopek
drobnjaka, 2 žlički soli, 200 g ocvirkov.
Priprava:
V posodo stresemo moko, dodamo ji jajce, toplo
mleko in sol. Kvas raztopimo v žlici mlačnega mle-
ka, ki smo mu dodali sladkor, nato ga dodamo mo-
ki. Damo še mast in gnetemo v testo, ki ga nato pu-
stimo vzhajati vsaj uro in pol. Ko podvoji velikost,
testo razvaljamo na centimeter debelo, premažemo
z mastjo ali raztopljenim maslom. Po testu potrese-
mo mlačne ocvirke in na drobno sesekljan drob-
njak, nato ga zvijemo v rolado in zrežemo na 4 cm
debele šnite. Pustimo, da še pol ure vzhaja, nato oc-
virkovco premažemo z jajcem in pečemo približno
30 minut na 180 stopinj Celzija.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (85)
Prizor iz predstave Šest oseb išče avtorja, letošnje dobitnice 
nagrade tantadruj za predstavo v celoti
Aktualno 4. junija 2020 15
  Veronika Skerlavaj
Študentom je dovoljeno iti čez mejo
POGOVOR 
  azmere v zvezi s korona-
virusom v Sloveniji do-
puščajo tradicionalno
obliko pisnega preverjanja
znanj. Ta je dovoljena le v pri-
meru, ko fakulteta zagotovi
spoštovanje predpisanih pogo-
jev fizične distance, raz-
kuževanja rok, rabe zaščitnih
mask ter rokavic, razkuževanja
predmetov in površin, pre-
zračevanja prostorov itd. Mar-
sikatera fakulteta se je na po-
dlagi tega odločila, da bo tudi
letos izvedla izpite s fizično pri-
sotnostjo študentov. Omejitve
na državni meji pa dodatno
vznemirjajo zamejske študente
v še tako napetem času izpit-
nega obdobja.
O težavah, s katerimi so se
srečali zamejski študenti, sem
se pogovorila s podpredsedni-
co Kluba zamejskih študentov
Veroniko Skerlavaj, ki študira
na Akademiji za likovno umet-
nost v Ljubljani, smer obliko-
vanje vizualnih komunikacij.
Kako je pandemija spreme-
nila delovanje Kluba zamej-
skih študentov?
Na začetku letošnjega šolskega
leta je prišlo do marsikatere
spremembe v klubu, saj smo
R izvolili nov odbor znovo predsednico.Ta je, predvsem za
drugo polovico leta,
načrtoval nekaj no-
vih aktivnosti, ki
smo jih bili primora-
ni prenesti. Namera-
vali smo vpeljati so-
delovanje s srednji-
mi šolami v zamej-
stvu, ki bi jim ponu-
dili predavanja o
ekologiji s strani štu-
dentov naravoslov-
nih ved in čistilne
akcije po Krasu. Na
tak način bi omo-
gočili tudi mlajši ge-
neraciji, da spozna
klub in študij v Slo-
veniji nasploh. V
projekt bi vključili
tudi Klub študentov
iz Sežane in lokalne šole ter na
tak način podkrepili stike med
izobraževalnimi ustanovami
na eni in drugi strani meje. Po-
leti pa smo nameravali organi-
zirati 24-urni turnir odbojke
na mivki, na katerem bi čla-
nom in drugim udeležencem
omogočili bolj sproščeno in za-
bavno druženje.
Katere so glavne težave, s ka-
  televizijskih debatah in
po radiu se te dni ljudje
večkrat sprašujejo, ali je
koronavirus neke vrste vojna.
Večkrat tudi slišimo, da primer-
jajo sanitarne delavce z junaki.
Nekdo je citiral stavek “Nesrečna
dežela, ki potrebuje junake”, ki
je vzet iz Brechtove drame Leben
des Galilei (Življenje Galileja) in
poudarja odgovornost vseh
državljanov. V predstavi prijatelj
očita Galileju, da je pred so-
diščem strahopetno preklical
teorijo o heliocentričnem siste-
mu in se s tem podvrgel prevla-
dujočemu zakonu in mišljenju,
da je zemlja središče vesolja. Pri-
jatelj mu še očita, da je zbežal
pred lastno odgovornostjo.
Brecht hoče s tem poudariti dej-
stvo, da smo vsi poklicani, da pri-
spevamo k temu, da se vsem za-
gotovijo enaki pogoji in naj-
boljše možnosti. Da bi se to ure-
sničilo, ni nujno prositi za po-
moč koga, ki bi reševal našo si-
tuacijo. Potreba in sklicevanje po
junakih (zdaj so ti junaki medi-
cinski uslužbenci in vsi, ki so v
prvi vrsti v boju proti koronavi-
rusu) je nesreča, ker pomeni, da
je v državi popolnoma odsotna
odgovornost prebivalstva. Ljudje
v tej državi potrebujejo junaka,
ki bi jih rešil iz zagate, ker sami
niso zmožni in niso svobodni,
odvisni so od nekoga drugega.
Tako je bilo tudi pred drugo sve-
tovno vojno pod Hitlerjem, pod
Mussolinijem in še pod marsika-
terim drugim. Živimo v državi,
v kateri ljudje zelo težko spreje-
majo in poslušajo drugega in se
ne potrudijo, da bi prišli do skup-
ne in boljše rešitve. Ko poslušam
debate po medijih, opažam, da
zelo pogosto ne pustijo sogovor-
niku dokončati stavek, v drugih
evropskih državah je to nedopu-
stno in znak nepoznavanja naje-
nostavnejših pravic. Navajeni
V smo, da raje prepuščamo rešitevkarizmatičnim ljudem, namestoda bi jo sami skupaj poiskali; v
Italiji tradicija demokracije nima
globokih korenin. Erich Fromm
je govoril o dveh svobodah: o
svobodi od in o svobodi do, ki
morata biti nekako povezani. V
današnji družbi je človek “svo-
boden”', a tudi sam je pred veli-
ko težo odgovornosti, zato je od-
tujen in, kot piše Dostojevski v
romanu Bratje Karamazovi, čuti
potrebo, da poišče nekoga, ki bi
mu rad odstopil ta dar svobode,
a s tem dejanjem se “utopi” nje-
gova lastna osebnost. Ko se bo
čez nekaj mesecev s koronaviru-
som vse končalo in bomo prišli
v vsakdanjost, na delovno me-
sto, v razna socialna okolja, se
bomo gotovo čutili tudi revnejši,
bolj utrujeni, obteženi z več dol-
govi. Govori se tudi, da bi začeli
čim prej nakupe in pospeševanje
v gospodarstvu: govori se o po-
novnem zagonu letalskih letov
in drugih prometnih sredstev,
namesto da bi pomislili na manj
premikanja in onesnaževanja.
Ljudje se hočejo vrniti na isto ra-
ven življenja, na isti način po-
trošništva. Nismo pripravljeni,
da bi se odrekli določenim nava-
dam, kar bi pa edinole dobro
učinkovalo na naravo. Po
končani pandemiji se bomo
čutili mogoče tudi zmagovalci,
vendar bomo vsi poraženci, če
ne bomo spremenili svojega ve-
denja do narave. Serge Latouche,
francoski ekonomist in velik kri-
tik zahodne-
ga gospodar-
stva, pravi,
da živimo v
sistemu, ki je
preveč “pro-
tiproizvaja-
len”, po eni
strani stalno ponuja udobnost,
po drugi strani pa proizvaja nee-
nakost in nezadovoljstvo. Naš
uporabniški sistem vsebuje tri
vrste “brezmejnosti”: brezmej-
nost produkcije z neskončnim
izkoriščanjem narave in obno-
vljivih ter neobnovljivih virov;
pretiranost potrošništva, upora-
ba tega, kar ni neobhodno po-
trebno. Kot pri prehrani, človek
ne more stalno jesti, ker ni zdra-
vo, tako bi se morali tudi v go-
spodarstvu držati istih načel, a
danes je načelo veletrgovin prav
to, da čim več prodajajo, celo
ustvarjajo potrebe, da ljudje kar
naprej kupujejo.
“Brezmejnost” odlaganja odpad-
kov: problem odpadkov je tudi
problem onesnaženja zraka, vo-
de in zemlje. Vsega tudi ni mo-
goče reciklirati. Naša moderna
doba je že od začetka hotela
osvoboditi človeka tradicije, ve-
re, zgraditi je hotela novo družbo
pod okriljem samega razuma.
Končni rezultat pa vidimo da-
nes, ko se je razum spremenil v
nerazumnost. V fiziki, filozofiji
in ekonomiji so se uveljavili idej-
ni konstrukti, ki so tuji človeške-
mu življenju in nimajo pravega
pogleda na naravo. Ko je človek
sledil miselnosti moderne dobe,
pravi Latouche, se je napotil na
zgrešeno pot. Misli namreč, da
omejeni nakupi in proizvodi ter
preprost način življenja pri-
našajo revščino, družba pa, ki
sloni na svobodnem gospodar-
stvu in na izkoriščanju, da je bo-
gatejša. V resnici pa je prav na-
sprotno. Latouche je eden naj-
večjih teoretikov gospodarstva
mere (decroissance en econo-
mie), številne knjige, ki jih je na-
pisal, dokazujejo, da so največji
problemi v našem gospodarstvu
posledica neomejenega razvoja.
Od tod nujnost, da razvijemo ne-
ko gospodarstvo, ki bi bilo osre-
dotočeno na zmernost in pazlji-
vost, da ne pride do izkoriščanja.
Vendar Latouche vidi tudi tu ne-
ko past, kajti novo mišljenje, ki
poudarja preprostejši stil življen-
ja, ne sme postati neki totalitari-
zem, kot je na primer postal v ko-
munizmu, kjer se je ideja spre-
vrgla v totalitarizem. Obstaja več
načinov, da se zamislimo in da
zmanjšamo onesnaženost ter da
prenehamo izkoriščanje. Latou-
chev prijatelj, indijski teolog in
filozof Raimon Panikkar, je prav
tako zagovarjal “pluridimenzio-
nalnost”, ki se zavzema za pogo-
vor med kulturami in verstvi, po
njem nobena kultura nima pre-
moči nad drugo. Zahodna
družba se vedno sklicuje na člo-
vekove pravice, pozablja pa na
smisel mere. Tudi Adam v raju je
imel veliko svobode, a tudi ome-
jitev; recimo, ni smel jesti z dre-
vesa spoznanja dobrega in hude-
ga. Epikur, grški filozof, ki se je
veliko ukvarjal z občutki in je
živel krepostno in vzorno, pravi,
da kdor se ne zadovolji z malim,
ne bo zadovoljen niti z velikim.
Latouche dodaja, da družba ne
more živeti v izobilju, če ni prej
omejila svojih potreb. Tudi no-
vejše statistike kažejo, da srečni
ljudje ne živijo v bogatih zahod-
nih državah. Duhovnik Panikkar
je vedno poudarjal, da se mora
naša zahodna kultura zavedati in
se omejiti tako v gospodarstvu
kot v mišljenju in mora preuda-
riti, kako se vesti v sodobnem
svetu, da ne povzroči izkoriščan-
ja. Smo polni predsodkov, polni
izkrivljene logike, ki nam ne do-
pusti priti do spoznanja, da ne-
skončna rast v gospodarstvu, ki
jo naši ekonomisti stalno slavijo,
ni združljiva z našim planetom,
katerega zaloge so omejene.
Karlo Nanut
terimi so se v času pandemi-
je covida-19 soočali zamejski
študenti, ki študirajo on-
stran meje?
Mislim, da je bil glavni pro-
blem glede meje ta, da je bilo
informacij v različnih medijih
res veliko, ob novici pa večkrat
ni bilo navedenega uradnega
dokumenta oziroma odloka, ki
bi dokazoval verodostojnost
novice. Razmere pa so
se stalno spreminjale in
informacij je bilo res
ogromno, nekatere so si
bile celo nasprotujoče.
Zaradi tega so se marsi-
kateremu študentu, ki je
vedel, da bo moral čez
mejo zaradi študijskih
obveznosti, porajali
dvomi, katere novice so
resnične in na katere
uradne dokumente se
lahko sklicuje v primeru
težav na meji.
Osebno sem se in se še
vedno naslanjam na
spletno stran www. gov.
si, ki je uradno spletišče
državne uprave Republi-
ke Slovenije, kjer posa-
mezna ministrstva obja-
vljajo vse uradne infor-
macije in spremembe.
Klub zamejskih študentov pa je
poskrbel, da pravilne informa-
cije pridejo do vseh članov, ta-
ko da je povezavo na spletni
portal delil na Facebook strani,
na kateri ohranja stike tako s
člani kot drugimi sledilci.
Ali je Klub zamejskih štu-
dentov v taki situaciji dobil
pomoč pristojnih ustanov
in/ali organov?
Ja, prejeli smo kar nekaj napot-
kov. Naprej smo kontaktirali
Andrejo Duhovnik Antoni, ki
je višja svetovalka za slovenske
šole v Italiji in s katero veliko
sodelujemo predvsem zaradi
nasvetov ob vpisu z višje sred-
nje šole v Italiji na univerzitet-
ni študij v Sloveniji. Takoj nas
je pomirila in povedala, da že
iščejo primerno rešitev za vse
učence, dijake in študente, ki
študirajo na drugi strani meje.
Svetovala je tudi, naj kontakti-
ramo direktno Urad za Sloven-
ce v zamejstvu in po svetu, ki
nas je naknadno usmeril k se-
kretarju Urada za razvoj in ka-
kovost izobraževanja Mini-
strstva za izobraževanje, zna-
nost in šport Republike Slove-
nije. Povedali so nam, da nima-
jo direktnega vpliva na odločit-
ve o državni meji, kljub temu
pa razumejo težavo, ki jo bodo
posredovali naprej za to odgo-
vornim organom.
In res, poslušali so nas in
uslišali naše prošnje in vključili
tudi učence, dijake in študente
v skupino ljudi, ki lahko pre-
hajajo mejo brez karantene, če
se še isti dan vrnejo spet do-
mov.
Je klub kontaktiral tudi vo-
ditelje na italijanski strani?
V bistvu ne. Vedeli smo, da so
to opravki, ki zadevajo državne
institucije, in predstavljali smo
si, da nam italijanski pristojni
organi ne bodo prisluhnili. Na-
meravali smo kontaktirati za-
mejski krovni organizaciji, a te-
ga nismo storili, ker smo vede-
li, da nimajo pristojnosti glede
meje. To bi bil verjetno nasled-
nji korak, če ne bi dobili po-
moči pri slovenskih organih.
Odlok o spremembah in do-
polnitvah Odloka o odrejanju
in izvajanju ukrepov, poveza-
nih s preprečevanjem širjenja
covida-19, na mejnih preho-
dih na zunanji meji in na kon-
trolnih točkah na notranjih
mejah Republike Slovenije z
dne 17. 5. 2020 dovoljuje pre-
hajanje državne meje brez
omejitev in odrejene karante-
ne osebam s stalnim ali
začasnim bivališčem v Sloveni-
ji, kot piše na spletnem portalu
www. gov. si. Slovenska policija
poudarja, da ukrep karantene
ne velja za “osebe, ki prehajajo
mejo zaradi vključenosti v
vzgojo in izobraževanje v so-
sednjih državah ali Sloveniji in
to izkazujejo z ustreznimi do-
kazili, ter njihove starše oziro-
ma druge osebe, ki jih pre-
važajo in se vračajo čez mejo v
istem dnevu”. Več informacij
lahko preberete na uradni
spletni strani www. policija. si.
Od 3. 6. 2020 pa Italija dovol-
juje premik iz vseh držav članic
EU in v vse države članice EU
in države schengenskega ob-
močja brez omejitev in obvez-
ne karantene, kot je potrjeno
na uradni spletni strani www.
governo. it.
Giulia Černic
  tem času zatišja in velike
negotovosti glede prihod-
nosti kapljajo športne no-
vice v javnost zelo počasi. Pomem-
ben korak pred novo sezono
2020/2021 so opravili pri Zaletu,
društvu, ki združuje slovenske od-
bojkarske klube, ki na Tržaškem
gojijo žensko odbojko (v glavni
vlogi Kontovel, Sloga in Sokol). Po
načrtovani in sporazumni preki-
nitvi sodelovanja z Edijem Bosi-
chem, ki je šesterko vodil zadnje
tri sezone, so imenovali novega
trenerja. To je povratnik na klop
članske ekipe Martin Maver, ki
predstavlja sicer notranjo rešitev,
saj je steber projekta Zalet in krmar
postav mladinskega pogona. Let-
nik 1974, po izobrazbi profesor
športne vzgoje, je zaposlen kot or-
ganizacijski tajnik pri Združenju
slovenskih športnih društev v Ita-
liji. V sezoni, ki se je predčasno
končala zaradi zdravstvene krize,
je bil predvsem na čelu obetavne
mladinske ekipe Under 18. Dekle-
ta so tu vodila na lestvici prvenstva
in nekatere bodo – v okviru dodat-
ne pomladitve igralskega kadra
prvega moštva – v novi sezoni pri-
ključene C ligi. Šlo bo dejansko za
edino vadbeno skupino, ki bo na-
stopala tako v mladinskem prven-
V stvu kot tudi, z nekaterimi sta-rejšimi odbojkaricami, v najvišjideželni članski ligi.
Edi Bosich se je poslovil ob koncu
triletnega projekta, v katerem je
pošteno povedano opravil zelo do-
bro delo. Združeno vrsto je po na-
zadovanju spet pripeljal med tret-
jeligašice, tu so lani pristale v zlati
sredini, letos (peto mesto konec fe-
bruarja ob izbruhu izrednih raz-
mer) pa so se spogledovale z zgor-
njim delom razpredelnice. Še prej
je Bosich že opravil eno triletje kot
prvi trener zaletovk (2012-2015),
ko je v zadnji sezoni dosegel tudi
najboljši rezultat v zgodovini mla-
dega projekta, četrto mesto v skup-
ni razvrstitvi C lige. V tem ciklu,
ki se končuje, pa je bil tudi, brez
večjih pretresov, boter popolne ge-
neracijske zamenjave znotraj eki-
pe.
Skratka, s precejšnjim mladostnim
elanom se začenja novo poglavje
za Zalet, v katerem bodo tvorci
projekta skušali še naprej s skup-
nimi močmi kljubovati osipu
najmlajših odbojkaric pri nas. Kot
že več let pa upajo seveda v priliv
prepotrebnih pokroviteljev, ki bi
podpirali dejavnost “združenega
društva”.
HC
Kakšna bo prihodnost odbojkarskega projekta Zalet? 
Dodatna pomladitev,
spet Maver 
namesto Bosicha
Epikurova modrost, veljavna tudi v teh časih
Kdor se ne zadovolji z malim,
ne bo zadovoljen niti z velikim