Dosedanji uspehi mobilizacije delovne sile V drugera letu borbe za nad prvi potletni gospcdarski plan ugotavlja- mo ogromno porast socialističnega scktorja našega gospodarstva, pred Vbem industrije. Neštetokrat je bilo že poudarjeno, da bo v izpolnitvi go- , spodarskega plana igrala veliko vlo : go količina delovne sile. Karakter , socialistiČnega goepodarstva zahtsva i plansko delo ter na ta način tudi plansko vključitev delovne sile v pro- dtikcijo. Plansko delo in planska vključitev delovne sile v produkcijo onemogočata sleherno brezposelnost, kot je to primer v kapitalističnih državah, kjer ta brezposelnost dose- Že svoj višek ravno v gospodarskih križah. Da bi zadostili potrebi po delovni sih, ki je &e manjka v naši indu- striji, še je v poletnenl in jesenskem času vršila mobilizacija še nezaposle- ne delovne sile na vasi. V ta nanien so bile ustanovljene krajevne komi- sije, vendar pa svojih nalog v ceioti ni opravila žal nobena od vseh v okraju postavljenih komisij. Svojo dolžnost so tako daleč podcenjevale, da so vse njihovo deio opravljali le ¦ okrajni aktivi&ti, člani okrajne upra- . ve za delo. Skoraj »dini problem, ki | je v času akcije povzročil težava, je j bila mobiiizacija v kulaških predelih. | Povsem razumljivo je, da so ti ku- : laSki eleinenti skušali zadrževati (Je- lovno silo na va^i, da bi jo še na- da!je izkoriščali na svojih gruntih I ter jo tako odtrgaii od pravega in f človeka vrednega živijenja pri delu . v industriji. Zaslepljene hiapce so zastrupljali z razninii hinavskimi ob- Ijubami, čeS, da bodo dobili posestvo, živtno itd. Vendar pa take obljube umirajo s hlapci vred ali pa jim že pred tem, ko dosežejo visoko starost in so tako nezmožni za delo, poka-žejo vrata, ne oziraje se na to, kje bo končal svoje žalostno življenje. Tako umira od kulaka izkoriščana de-lovna sila, tako ceni kulak Človeška življenja! Take izrazite primere smo naleteli v Skorbi in Bukovcih, kjer komisija ni znala pravibno usmeriti svojega dela. Kljub težavam sino tudi v tej ak-ciji dosegli znatne uspehe, saj je mo-biliziranih že 4000 ljudi. Če bi pa vsa mobiiizirana delovna siia ostala za-posiena v okraju, bi bila saina mobi-zacija brez dvoma nmogo uspeinejaa K tem uspehom so največ doprinesle Haloze, ki imajo največ razpoložljive deiovne sile. Mobilizirani mladinci pod 17 let gredo v razne nižje strolcovne šola. Do sedaj sta bila (od mobiliziranih) f vključena v šole 332 mladinca. Od teh je šlo v Tovaruo avtomobilov v Mariboru 48 mladincev, ostalo pa | v rudarsko šolo v Trbovlje, nekaj pa je zaposlenih v okraju. Ostala delovna sila je razmeščena ' pn »Gradisu« in tovarni v Strnišču, v rudniku Trbovlje in Mežici, v Ljub-ljani — Litostroj, Celju, Majšperku, Bledu — lesna industrija ter pri giadnji ceste v Vrhniki. Sveža delovna šila bo še bolj oja-čala ožilje naše industrije, ojačala bo naŠ3 gospodarske pozicije ter pospe-šila borbo za izpolnitev gospodarske-ga plana.