Dolžnostih izvod.
i P. n. Licejska knjižnica.
awviuai grane 75 para
Hročaina iistu: Celo leto 60 df&, pol leta 30 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserat! all oznanila se —računajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popusL Upravništvo naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon Inierurbait šL 11S.
Ljubljana.
STRAŽA
Hesdilsen političen list za slovensko ljudstvo
ftoStntna plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor*. Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mos* govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. tm.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosio. Telefon interurban št 113.
štev.
Maribor, dime O. marca, 1923.
Letnik XV.
Avtonomna ali centralizem.
Kakor stojijo danes volilni izgledi, je izključeno, da bi centralisti mogli v bodočem parlamentu sestavili vlado. Skraja so radikali računati na 120 mandatov, pozneje na 100, a sedaj so že zadovoljni z 80 mandati. V Južni Srbiji stojijo slabo: Turki imajo tokrat svojo kandidatno listo, a pravoslavni so zelo razcepljeni. V Bosni je radikale izpodrinila zemljoradnička stranica, v Vojvodini jih ogroža Protič. Pribičeviču se sploh nikdar ni več prisojalo kakor 20, a Davidovi-čeva skupina ne spada med stroge centraliste. Nadalje so še centralisti samostojni, socialistične skupine in muslimani Maglajičeve barve. Samostojni so zadnja dva tedna nenadoma začeli tako razpadati, da danes niti ni več sigurno, da-li bodo mogli doseči količnik. Maglajičeva skupina po soglasni sodbi vseh bosanskih strank ne bo dobila mandata, a socialisti tudi v prejšnji dobi niso imeli mnogo, sedaj pa gotovo niso nara-stli. Tudi sociaHstično-komunistična Zveza delovnega ljudstva ne bo rešila socialističnega prapora, ker delavstvo nc zaupa več komunističnim voditeljem, ki zad nji čas na grd, izdajalski način prestopajo %' radikalni tabor, torej v stranko srbijanskih buržujev in kapitalistov.
Po tem stanju volilnih izgledov bodo centralistične stranke spravile skupaj okoli 120 mandatov. Ker je vseh mandatov skupaj 820, je' jasno, da centralistični poslanci v bodočem parlamentu ne bodo imeli večine, kajti gotovo je, da Radiča Hrvati ne bodo več pustili, da v Zagrebu prodaja knjige in pije sladko vince, ampak moral bo na mej dan v Belgrad in tam pokazati kaj zna.
V prihodnjem parlamentu bo šlo za to, kdo prevzame vodstvo revizionističnih strank. Pri sedanjih raz merah mora vodstvo hiti pri kaki srbijanski stranki, kajti prečanom se še dolgo časa ne bo poverila sestava vlade. Še smo manj vredni in manj zanesjlivi. Tri srbijanske stranke'so, ki pridejo v poštev: zemljeradniš-ka, Davidovičeva skupina demokratov in radikalna. — Radiču bo sigurno najbolj simpatična zemljeradniška stranka, ki se je definitivno očistila naše koruptne samostojne in istotako korupine Beninove stranke ter si-pridobila za kandidate prvovrstne inteligentne ljudi. Ako bi se ta kombinacija ne mogla uresničiti, potem ni bilo najverjetnejše, da se Radič sporazumi s Protičem, h kateremu bi pristopili revizionistični radikali. Zadnja, manj verjetna kombinacija je mogoča z Davidovi-čevo grupo. A da bi kdo šel s Pašičevo ali Pribičevičevo grupo, je izključeno.
Stvari stojijo torej tako, da je centralistična vlada po našem uverjenju nemogoča, marveč da pridejo.revizionisti na vlado, negotovo je le vodstvo teh revizionističnih grup. Iž tega pa sledi: da so se slovenski kameleoni prerano opredelili za Pašičev centralizem in da tudi vse druge stranke nimajo bodočnosti, ker je ta revizionistična in avtonomistična.
Revizionistična in avtonomistična je na slovenski zemlji samo naša Slovenska ljudska stranka. Samo njena je torej bodočnost! Zato pa, dne 18. marca svoje glasove v drugo skrinjico!
Politični položaj.
Trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo, V sredo so se začela v Rimu pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo za sklepanje definitivne trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Od jugoslovanske strani so navzoči: Vpja Antonijevič, naš poslanik v Rimu, predsednik naše delegacije Mihajlo Popovič, dr. Miljutin Todorovič, načelnik v finančnem ministrstvu dr. Šmid in tajnik v trgovinskem ministrstvu dr. Miljutin Boškovič. Prvo sejo je otvoril italijanski ministrski predsednik Mussolini z govorom, v katerem je izrazil željo, da pride med obema državama do trajnega trgovinskega sporazuma. V imenu naše delegacije se je zahvalil Mihajlo Popovič. Za predsednika konference je bil na Popovičev predlog izvoljen italijanski državni svetnik Lucioli. Poslan je bil brzojavni pozdrav dr. Ninčiču. Konferenca je takoj začela proučevati načrt trgovinske pogodbe.
Konferenca v Nišu med našimi in bolgarskimi zastopniki glede zavarovanja mej in proiikomitske akcije je prekinjena, ker so potrebne instrukcije ene in druge vlade. Predsednik naše delegacije je dospel v Beo grad, predsednik bolgarske pa v Sofijo, da poroča svoji vladi ter dobi od nje navodila. Kaj je naš ministrski svet sklenil, se ne ve, ker se sklepi držijo tajno.
Volilna svoboda. Neodvisna delavska stranka je ho tela zborovati v Nišu, policija je pa shod prepovedala, j Velika množica zborovalcev ,se je mirno razšla. Po celi j Srbiji so shodi delavske stranke prepovedani. Vlada | misli na ta ljačih stlačiti delavstvo v socijalnodemokrat \
ski tabor, pa se ji ne bo posrečilo. — Policija tudi na svojo roko ali pa po migljajih vlade krati republikancem in pa zemljoradnikom zborovalno pravico in to v Srbiji kakor v Bosni in Vojvodini. Ministrska naredba o varstvu zborovalne svobode se še nikjer ne izvaja proti pravim krivcem, pač pa zlorablja.
Policajdemokratska agitacija. Po virovitiški županiji hodi Svetozar Pribičevič ter nagovarja demokrate, naj rajši volijo radikale, kakor pa dr. Ribarja, ki kandi dira kot pristaš Davidovičeve demokratske struje. — Bivši finančni minister dr. Kumanudi agitira po pri-lepskem okraju in za spremstvo si jemlje oborožene financarje, kakor nekdaj, ko je bil še minister. Vlada to menda radi tega trpi, ker je še vedno v zvezi s Pri-. bičevičevo poiicajdemokracijo.
Madžari so se odločili. Akcijski odbor madžarske stranke je najprej sklenil, da se Madžari abstinirajo od volitev, sedaj je pa zopet privolil, da glasujejo Madžari v bečkerečkem okraju za Protičeve radikale, do-čim subotiŠki podpirajo nemško stranko.
Razmejitev z Madžarsko. Komisija za razmejitev z : Madžarsko je zopet začela delovati. Upajo, da bodo i kmalu doseženi končnoveljavni rezultati.
Gladna Hercegovina ki radikalna vlada. Po Dalmaciji gladuje najbolj Hercegovina, kjer je že tolikanj ljudi pomrlo radi lakote. Dolžnost vlade bi bila, da bi preskrbela te, od lakote umirajoče sirote s koruzo, a radikali delijo prehrano samo med one revne Hercegovce, ki se zavežejo, da bodo volili radikale. Torej celo glad in smrt izrabljajo radikali v skrajno umazane — strankarske namene.
Preizkušnja naše kulture.
Kakor požrešni volkovi planejo na ubogo jagnje, tako so se vrgli v sedanji volilni borbi sovražniki slovenskega ljudstva na Slovenijo. Govorilo in pisalo se je
kako smo mi Slovenci izobraženi. Zares veliko se je storilo pri nas glede zadružništva — imamo svoje ljudske posojilnice, svoja dobro organizirana mladinska društva, v verskem oziru Marijine družbe, Tretji red, misijonske družbe itd., skoro vsak zaveden Slovenec : je član ne samo enega, ampak več društev. Preljubi : čača Pašič et comp. pa so vrgli zdaj milijone izdajal-; skegä denarja med nas z namenom, da nas nahujskajo j v bratomorni boj. — njih geslo je: čim več strank bo v Sloveniji, tem bolj kalna bo med njimi volilna voda ; oziroma zavest — in tem več uspehov bo imel nad njimi centralistični ribič, ki bo potegnil iz kalne vode i eno ribo za drugo in se mastil ž njo — j Žalibog je- še dosti nepoučenih karpov, ki bodo ugriznili Pašičev. trnek. Kakor hitro spustijo krogljko v katero drugo škatljko, kakor v drugo, ki je edino slovenska, so že ujeti. Pašič jih bo potegnil v zrak in jih z velikim notranjim zadovoljstvom v Beogradu — povečerjal.
Toda čimbolj se bližajo volitve, tem slabša večerja se pripravlja med organiziranim slovenskim ljudstvom centralizmu. Slovene* pravijo splošno, da so že dosti svojega mesa in kosti žrtvovali Nemcu in Italijanu —• in, da bi to, kar je že prestalo, radi ohranili za blagor svojega rodu. Pametni volilci vedo prav dobro, da so -se vsi izdajalci slovenskega imena vrgli z vso •besnostjo ravno na Slovensko ljudsko stranko le iz tega namena, da podjarmijo slovensko ljudstvo nikdar sitim beograjskim pijavkam. Če hočemo zatajiti svojo kulturo in svoje ime, se pa vrzimo tje v jarek nenasitnih pijavk, ki jih je veliko število, in si dajmo izsesati in izpiti od njih. svojo slovensko kri. Česar niso zmogli krvoločni in brezobzirni Nemci, in Italijani v. dolgih stoletjih, to bi rad izvršil Pašič v enih volitvah, da bi nas narodno uničil — pa le, če bomo mi tako neumni, da se bomo dali uničiti. Ali želimo svojo smrt? Ali hočemo še nadalje hlapčevati? Kdo je bil zadovoljen z' dosedanjimi neznosnimi razmerami? Kdo ne sovraži pijavk in oderuhov, Id so nam zadnja leta vlekli krvavo kožo s telesa? Kdo ne čuti krivic "glede šolstva, bolnišnic, glede občno potrebnih kulturnih zahtev? Vse je nezadovoljno, vse kriči: takih razmer ne prenesemo, tako ne more iti dalje —. če smo res mi Slovenci izmed jugoslovanskih narodov najbolj izobraženi, pokažimo svojo izobrazbo s tem, da pristopimo vsi: uradniki, učitelji, kmetje, viničarji, delavci ob dnevu volitve na stran Slovenske ljudske stranke in volimo v državni zbor može pravice in poštenosti.
Ne izgovarjamo se — vse je zastonj! Ni res! Kapljica za kapljico zvotli kamen — en glas z drugim nanese veliko število in stvori veliko moč!
Preudarnost in odločnost slovenskih volilcev ho v sedanji odločilni borbi odnesla sijajno zmago nad vsemi podkupovalci in zaničevalci slovenskih volilcev. — Vsak oče skrbi za blagor svojih otrok.
* Mi volilci smo kakor očetje, ki skrbimo za srečo svojih naslednikov. Ali nas naj naši otroci preklinja-
jo, ko smo jim spodkopali srečo? Tega nočemo nikdar in nikoli! Zato se ne bojimo nikogar, tudi bel obrada tega Pašiča ne, in zato volimo z navdušenjem kandidate Slovenske ljudske stranke! Ne bodimo, kakor čreda neumnih ovac, ki gre v pogin, če skoči prva v prepad, temveč izženimo iz svoje sredine vse zlohotne in hudobne zapeljivce in stopimo odločno k tistim voditeljem našega ljudstva, ki so si zapisali kot geslo: Živela avtonomna Slovenija.
Po svetu.
»fcö&
Naši Prekmurci v Ameriki. Neki mariborski gospod je dobil iz čikage v Združenih državah Severne Amerike naslednje zanimivo pismo o ondotnih Prekmurcih. Pismo se glasi: Kakor Vam je znano, je v Zdru Ženih državah precej naših prekmurskih Slovencev. Po naravi so to dobri ljudje, globokoverni od doma.. Toda ameriške prostosti, ki je v primeri ž njihovo prejšnjo madžarsko sužnostjo velika, ne morejo prebaviti, ako nimajo primernega vodstva, ki ga pa mnogim manjka. Če nc pridejo slučajno v kraj, kjer imajo Slovenci svojo župnijo in se dotični duhovnik ne zavzame zanje, se jih veliko popolnoma zgubi in pride ob vero. Mešani in civilni zakoni ter razporoke in zopetne poroke so med takimi nekaj navadnega. Še tu v Čikagi, kjer imajo vendar slovenski frančiškani dobro urejeno župnijo, imamo dokaj takih slučajev; ne sicer med onimi, ki so se naselili v obiižju slovenske cerkve, pač pa med onimi, ki žive na periferijah mesta. Tisti, ki so okrog nas, so jako dobri, vneti za cerkev in jo j^di podpirajo, še bolj ko drugi. Imajo tudi dvoje lastnih društev. Na te smo ponosni, ker so v čast župniji. Druge, tako Prekmurce kakor druge Slovence po naselbinah skušamo potom tiska obvarovati rdeče kuge, oziroma jih iztrgati iz šccijalističnega žrela. Kakor Vam je morda znano, izdajajo slovenski frančiškani troje listov: «Edinost«, političen list, a ne v Vašem smislu, trikrat na teden, «Ave Marija«, nabožen list vsakih 14 dni in «Glasnik presv. Srca Jezusovega«, nabožen list. Poleg tega izdamo še vsako leto koledar Ave Marija, ki Vam ga istočasno pošljem. Veliko dobrega se stori s tem. Ker madžarska stena med nami in Prekmurci še ni do tal podrta, imajo Prekmurci še precej nezaupanja do nas. Čutijo, da so v izrazito slovenski kulturi za nekdanjimi avstrijskimi Slovenci, kar ni čudno. Zato si vsaj mislijo, da jih po strani gledamo in zaničujemo, kar seveda, zlasti kar se duhovnikov tiče, nikakor ni res. Mi ne poznamo madžarskega kitajskega zidu. Ker imajo radi svoje narečje, smo jim dali ob nedeljah posebno mašo, pri kateri lahko pojejo v svojem narečju. Tudi par predstav so že imeli v svoji govorici v cerkveni dvorani. Da bi jim te predsodke še bolj izpodbili, smo sklenili v letošnjem Ave Marija koledarju objaviti razpravo o narodni prekmurski zgodovini.
Velika laž zavezništva. Vedno bolj se razkrinkava, kako so se zavezniki med vojno goljufali ter se še sedaj goljufajo in kako se za razglašenimi pogodbami skriva vse polno tajnih dogovorov. Šef tiskovnega urada ameriške delegacije na verzajski mirovni konferenci Baker je izdal knjigo, kjer na podlagi uradnih listin dokazuje, kako so zavezniki, ki so bili sprejeli znane Wilsonove točke o samoodločbi narodov, v resnici bili med seboj že v cisto nasprotnem smisiu domenjeni, kako bodo Evropo razdelili. Zanimivo pa je, da so se domenjevali med seboj tudi po sprejetju Wilsonoyih predlogov, za njegovim hrbtom iu brez ozira na njegove predloge. Za nas je zanimivo odkritje Bakerjevo. da so zavezniki mešetarili med seboj za pokrajine, ki so se tikale Srbije, za hrbtom Srbije, dasi je ta bila član antante. Tako se je Vesnič na mirovni konferenci pritožil, da se Rumunija v zadevi Banata sklicuje na tajno pogodbo, ki jo je bila sklenila z zavezniki, ne da bi Srbija za to vedela. To se je bilo zgodilo leta 1916. To je bilo tem grše, ker se je Srbija borila na strani zaveznikov, ne da bi si zasigurala katerikoli teritorij, zaupajoč, da se po vojni sklene mir na podlagi pravičnosti in samoodločbe. — Tudi sedaj se snuje vse polno golju fivih zvez. Tako se je pripravljal po prizadevanju francoskih politikov kontinentalni blok med Francijo in Italijo, ki naj bi s pomočjo Rusije in male antante Francijo od vseh strani zavaroval in podprl, Anglijo pa pritisnil. Priprave za tak blok so se komaj pričele, pa so se že izjalovile, ker se prvič Rusija ne da izrabiti hi ker tudi Italija noče riskirati politike, ki bi bila proti Angliji naperjena.
Nemški državni zbor protestira proti francoski zasedbi. Državni kancler je na seji dne 6. I. m. najpoprej opozoril na nov vpad Francozov v desno-renski okraj ter potem dejal: Dosedaj je francoska vlada doživela v Porurju v pogledu vseh gospodarskih nakan razočaranje, v pogledu političnih kombinacij pa pogreške. Vendar pa nadaljuje svoje prodiranje z brutalno doslednostjo. Mi ugotavljamo to brutalnost z namenom opo-
.zoriü celi svet na ueđogleđne posledice. Teh sedem tednov ni šlo mimo našega naroda brez sledu. Kulturni narod tepta Francija z nogami v mirnem času in popolnoma protizakonito, ne da bi drugi kulturni narodi ganili s prstom. Če nočemo, da bo mednarodno pravo otrokom v zasmeh, je naša dolžnost ugotoviti danes pred celim s vet Oni, kaj počenjajo z našim narodom in kako dela h rancija krivico za krivico, ki postajajo že 'naravnost neznosne. Tega ni mogoče popraviti z diplo-matično noto, to ne trpi nobenega odlašanja. Naš ščit je čist, nam ni treba ničesar tajiti.
Razmerje med Italijo in Rusijo se je vsled fašistov-ske diktature in zatiranja delavstva jako ohladilo. Ko je pa Mussolini videl, da se Rusija odmika, je takoj začel iskati mogočnost zbližanja. Ruski zunanji komisar je na tozadevne poskuse odgovoril, da je tudi Rusiji mnogo ležeče na prijateljskih odnošajih z Italijo in da se ne misli vmešavati v notranje italijanske zadeve. Izgleda, da se bodo zopet začela pogajanja glede trgovske pogodbe med obema državama.
O VOLILNI GONJI —
nam pieš prijatelj iz dežele:
Liberalni dohtarji in naprednjakarji vseh vrst, od vaškega učitelja do «državoohranjajočih« prosvitljen-cev krog ljubljanskih in beograjskih kapacitet dr. Žerjavove baze bljujejo sedanje dni ogenj in žveplo na duhovnike in «klerikalce«. Že slišijo, kako udriha (navzlic kancelparagrafu) župnik na prižnici črez liberalce, že prislužkujejo, kako spovedniki «zlorabljajo« spovednico v politične svrhe. Bogokletno (!) je bojda pisal «Glasnik«, ki priporoča raznim volilcem, naj se odločijo za krščansko stranko. Ubogi župniki in kaplani! Vse kosti so jim že obrali in oglodali «napredni« listi — tako, da jih menda ob volitvah ne bo več pes povohal! «Tabor« piše z debelimi črkami, da so župniki agitirali za vojno posojilo — tega pa siromak ne ve, da ljudstvo še ni pozabilo, kako so bodili učitelji od hiše do hiše ter zbirali vojno posojilo. V eni mali župniji je nadučitelj spravil skup do 300.000 K vojnega posojila. ki je po zaslugi liberalne vlade (ne duhovnikov) pri nas — zgubljeno —, dočim se bo v drugih državah vsaj deloma vrnilo. Zdaj ob volitvah se duhovnikom in «klerikalcem« godi ravno tako, kakor ženinu in nevesti pred poroko. Vsaka suha baba jih opleta s svojini strupenim jezikom . . . . , ko pa se poročita, pa pride vo-glarit in prežat na njuno gostijo vse, kar leze in gre. Ko je dr. Korošec preskrbel ljudstvu najlepše moke po 5 K, še ni bila nekaterim nergačem dovolj poceni. Zdaj, ko ni več dr. Korošec poleg, je pa menda on kriv, da stane nad 30 K. Če duhovnik ljudstvu odpira oči, ter mu skuša dopovedati, da je liberalna centralistična vlada kriva vse nezadovoljnosti, to seveda ne more biti demokratom vseeno — in zato kričijo: dol s farji! dol s klerikalci! «Dol«-devali in iz kože drli ste nas «ljubi« iberalci že dosti dolgo. Tako neumen pa še kmet ni, da bi verjel vašim praznim farbarijam, in četudi bi se našel kak človek, ki je vsled osebnih razmer nevoljen nad kakim duhovnikom, še iz tega nikakor ne sledi, da bi moral voliti z demokrati in njim sorodnimi zaničevalci slovenskega imena. Leta 1914 je duhovščina pretrpela še hujše preganjanje in krivice, pa je oslala neustrašeno na braniku slovenskih pravic. — -Dva župnika, blagi Vid Janžekovič in vneti govornik Mnršec iz Frama sta umrla kot žrtvi narodnega prepričanja — in zdaj vstajajo novodobni naprednjaki, ki so se tedaj skrivali v raznih avstrijskih službah in uniformah, ter si ob polnih koritih natlačili svoje široke žepe s krvavo prisluženim denarjem ubogih davkoplačevalcev, proti zavedni slovenski duhovščini in hujskalo ljudstvo proti krščanski stranki! Dobro, da bo kmalu tukaj dan sodbe, ki bo vsem ubijalcem slovenskih pravic zasukal vratove.
dnevne novice.
Volilni shodi kandidata Faleža v nedeljo, dne 11. j
l> m. Po rani službi božji pri Devici Mariji v Brezjah, j popoldne ob 3. uri za Slivnico v restavraciji Anton Lob j nik v Orehovi vasi. Na obeh shodih govorita kandidat j Palež in dr. Leskovar iz Maribora.
Zborovanja dr. Hohnjeca v konjiškem okraju so se j vršila v tem redu: v nedeljo, 4. marca po prvem cerkve- j nem opravilu v Zrečah, po drugem cerkvenem opravilu j v Stranicah, popoldne v Konjicah. Povsod je bil obisk j kljub slabemu vremenu in skrajno slabim potom zelo j velik, v Konjicah celo ogromen. V pondeljek predpol- j dne je bilo zborovanje pri Sv. Kunigundi na Pohorju, v j torek predpoldne na Keblju, na obeh krajih obisk ne- j pričakovano velik. V torek zvečer je imel dr. Hohnjec : volilni shod v Oplotnici. Ti shodi so pokazali, da naše j ljudstvo zaupa samo Slovenski ljudski stranki. Njena ; skrinjica bo dne 18. marca polna krogljic. Druge ostane jo prazne, in predstavnikom, ki bodo sedeli za njimi, •-e bo kar zdehalo same praznote. Povsod se razlega klic: Živela zmaga Slovenske ljudske stranke!
Veliki župan Baltič penzijoniran. «Jutro« z ogorčenjem poroča, da je penzijoniran veliki župan za Ijub-jansko oblast dr. Baltič, znani eksponent poiicajdemo- i racije, ki je, dokler so bili demokrati še na vladi, sko-: rj vsak mesec avanziral. O krivici bi se dalo govoriti amo radi tega, ker bodo morali davkoplačevalci plačevati temu človeku tako visoko penzijo. Vlada bi bol-e storila, če bi ga upokojila v kakem 8. činovnem raz-edu, ki mu po starosti in službeni dobi pripada, ali bi ga pa v tem činu pustila še naprej v službi. Za spre- j inembo recimo nekje v Črni gori, kjer ga ljudstvo še j izza dobe avstrijske okupacije dobro pozna.
Zopet ena blamaža Napredne kmetijsko-obrtne
zveze. (Slivnica pri Mariboru). Takšno polomijo in blamažo, kakršno je doživela frakarska Napredna kmet sko-obrtna zveza dne 4. marca pri nas, gotovo tudi «Tabor« ne bo prišteval h kakšnemu volilnemu shodu, temveč bo raje molčal kot grob. Gospod dr. Boštjančič si bo v prihodnje dobro premislil, predno bo spet prišel Siivničanom svojo politiko razlagat, gospodin Ozim pa naj bo včsel, da mu za njegovo psovko nismo naložili hujše pokore: kaj ne, da se vama je potem obema «presneto mudilo na vlak!? Le nikar si ne domišljajte, j da ljudstvo na deželi danes farbanje vsakega škrica
■	pošluša, ampak odslej bomo ravnali z vsakim, kakor si bo zaslužil. Onemu «študiranemu kmetu« iz Hotinje
; vasi pa povemo, da ljubimkanje z vsemi proti — klerikalnim strankam ni ravno častno za njega ali po domače: Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi! Več se še pa : pomenimo, kadar se zopet vidimo! i Delo socijalnodemokratskih poslancev. V Maribor -I s^v‘in okrožju kandidira sodrug Golouh. Ta mož ures-j ničuje socijalni program in ščiti delavce na ta način, j da kot mandatar sedi v Beogradu, sedaj pa po Mariboru > v kavarnah. Druzega še o njem nismo slišali in dru-I gih uspehov ne videli. In takšno lenobo naj podpirajo i delavci in sploh delovni sloji?
j Nekaj o predstavnikih volilnih Skrinjic pri Sv.
j Križu nad Mariborom. Za predstavnika liberalne ali ; demokratske skrinjice se je ojunačil Alojz Mirt, tukaj-i šnji učitelj, volilnega komisarja vlogo bo pa igral šent-j kungovški učitelj Spreitz. Bomo videli, če se bodo dali : naši volilci strahovati od liberalnih učiteljev. Med na-j mi se širi splošno ogorčenje proti temu, da nam pošil-i jajo za komisarje liberalne učitelje in med volilci gre le en glas: od takih se ne damo komandirati! Vsi bomo volili z SLS. Ker radikalna stranka nima pri nas no-. benega predstavnika, si je nekdo izmislil šalo, da bo i Petnik privezal svojo suho kravo zadi k radikalni j Skrinjici, sam pa držal Samostojno za štirivoglati krof, j ker je on bojda predstavnik in vzor samostojnega kmeta. «Lapasti« Robnik je že tudi začel svoj delokrog razširjati v naše višave. Njegovo geslo je: Proč od Samo-! stojnežev in demokratov, ki hočejo Slovencem pribo-I riti avtonomijo! Volite vsi klerikalce, ki že komaj čaka-: jo, da pohitijo v Beograd lizat pete in gladit častitljivo \ brado čača Pašiča. Mi bomo njegove zlate nauke že za-I pisali v svoje srce, samo tedaj bi bili radi zraven, Ko ; bodo naši psolanci izročali svoje «udanostne« poklone • Pašiču. Mislimo, da se čača ne bo počutil preveč dobro,
■	ko ga bodo začeli obdelovati s svojimi zahtevami po slovenski samostojnosti.
200 K in celo prehrano nudi vsakomur kandidat I radikalne stranke g. Verlič. Njegovo delo je, da hodi z 1 g. kandidatom na poučno potovanje za zadnjo volilno i skrinjico, ki pa bo vkljub temu dne 18, marca prazna.
Radikalna stranka umira, to so zadnji vzdihljaji nje-I nega življenja.
I žnuderlovi ukazi in določila. Tako si je izbral na-; mestnike in predstavnike kar po svoje. Izbral si je za j namestnika našega vrlega pristaša g. Jožefa Knuplež, j viničarja iz Celestrine, ne da bi ga preje naprosil ali j vsaj vprašal. Knuplež se pa že od daleč sramuje ljudi j Žnuderlove branže ter odločno protestira proti temu i nasilju.
Polom samostojnežev v Rogatcu. V nedeljo, dne 4.
I t. m. je bilo preklicano po rani sv. maši na trgu, da i ima SKS v gostilni pri Trafeniku zunaj Rogatca v to-I rek, dne 6. t. m. po prihodu jutranjega vlaka volilni I shod. Reklo se je, da pride sam mogočni Drofenik. V j torek, dne 6. marca pa ni bilo Drofenika, pač pa se je ! pripeljal okrogel možicelj k Trafeniku, ki je dejal, da je I župan in da Drofeniku ni bilo mogoče priti, ker je za-‘ držan. Na zborovanju je bilo v začetku 8 oseb — ko so potem prišli obrtniki iz Rogatca in možje SLS, je bilo ‘ vseh skupaj 25. Predsedstvo si je pridržal neznani tujec sam in ker je govoril on, so žačeli govoriti tudi naši možje. Posebno gg. Pimpi in Kučič iz Rogatca in Duc-man od Sv. Florjana sta mu začela tako natančno izpraševati vest, da jo je črez pol ure popihal v Žetale. Pogodil je ravno pravi čas. Vzkipelo je namreč med navzočimi tako hudo, da bi zletel vsak trenutek na zrak. Med žvižgi jo je pobrisal. Le tri kimavce je imel, Jožefa Mikša od Sv. Jurija, župana Perkoviča od Sv. Florjana in enega župana iz žetalske župnije. Domov vračajoči možje so se še vedno smejali strahopetnemu zajcu, ki jo je odkuril in se pogovarjali, da tako cene-ga teatra, pri katerem bi se toliko in tako srčno smejali, še ni bilo v Rogatcu.
Politični Babilon. Od Sv. Petra pod Svetimi gorami nam poročajo: Naši rdečkarji so jo zaenkrat prav pošteno polomili. Ko je dne 25. februarja republikanec dr: Novačan na. shodu v Čehovcu v gostilni Goršak obljubljal poslušalcem republikanska nebesa, so mu naši socijalisti obljubili brezmejno zaupanje. Odobravanja in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Ko je odhajal so mu zavedni socijaldemokratje priskrbeli častno spremstvo-V osebi iz norišnice došlega Postržina, ki je s čevljarsko pilo in nožem ščitil delivca republikanskega zakramenta — zaušnic — dr. Novačana. Ali, o jej! V nedeljo, dne 4. t. m. je v isti gostilni zboroval govornik Golouhove stranke iz Maribora in tudi njegovemu govoru so «zavedni« Čehovijani spet odprli svoje srce. To njihovo zmoto je spravil na dan naš pristaš, ki je od govornika zahteval, naj poslušalcem razloži: ali imata stranki dr. Novačana in socijaldemokratska enoten pro gram? Govornik jim je razjasnil njih zmoto in potrkati so se morale socijaldemokratske duše na svoja «republikanska« prsa. Še večji polom so doživeli isto popoldne, ko ao zvedeli, da niti prvi, niti drugi govornik, katerima so ploskali, nista iz njih vrst, temveč, da «pravi« socijalistični apostol Umek iz Globokega pride zboroval k Sv. Petru prihodnjo nedeljo. Mi se njihovi
nezavednosti le smejimo in pritrjujemo izvajanju njih govornika, ki je rekel, da se niu zde besede Kristove: «Čujte in molite«, bolj umestne, če bi rekel: «čujte -in mislite«. Da, da, v bodoče več misliti!
Kaj vse ne obljubljajo radikali. (Dopis iz Slovenj-gradca). Poslanec Pušenjak je opozoril vlado, naj skrbi za izplačilo škode, katero so povzročile nemške tolpe ; leta 1919. Komaj so to zvedeli radikalci; so poslali vsem : oškodovanim pisma, v katerih obljubljajo, da bodo izplačali odškodnino po izpolnitvi nekih formalnosti, ak<» stranke podpišejo pristopnica radikalne stranke. —
: Upamo, da bo radikalna stranka obljubo izpolnila in sc.
I pred volitvami izplačala odškodnino vsem oškodovan-I cem v Mežiški dolini in v okr. glavarstvu Slov. Gradec.
! Ako se to ne zgodi, potem bomo vedeli, da radikalci ! skušajo izkoriščati nesrečo ljudstva, da bi vlovili nekaj ! glasov.
S čim agitirajo Nemci in socijalisti po Dravski do-I lini? (Poročilo iz Vuzenice). V naši okolici agitiraj»
I Nemci in socijalisti s tem, da so tuđi oni za avtonomi-: jo. To je navadna volilna farharija, Nemci in socijalisti j so centralisti. Kdor hoče res doseči avtonomijo, mora I na dan volitev vreči svojo krogljico v drugo skrinjico, j Javno vprašanje pokrajinskemu namestniku. — Iz i Vuhreda poročajo: Gospod pokrajinskega namestnika I Ivana Hribarja vprašamo, ali je on dal uradniku Milošu Stibler večtedenski dopust, da more v Dravski dolini agitirati za Samostojno kmetijsko stranko in nesramno nastopati proti drugim strankam. Slučaj Stibler je drugi slučaj v Sloveniji, da državni uradnik dobi dopust za agitacijo za Samostojno stranko. Zahtevamo odgovora od g. Hribarja.
Šentlenartski orjunci so pravi farizeji. Po eni strani se predstavljajo ljudstvu kot mirne in pohlevne ovčice,, po drugi strani pa vedno blatijo brez vsega vzroka nasprotne stranke z najgršimi psovkami po časopisih,, končno pa še jim žugajo s požigom in pobijanjem Šip. To je dalo državnemu pravdništvu povod, da je uvedlo zoper nekatere od njih kazensko postopanje. Orožni-štvo pa ni storilo ničesar drugega, kakor svojo dolžnost, ki mu jo predpisujejo zakoni. Dosedaj še ni zrastlo nobeno drevo do nebes, tako še tudi šentlenartskih orjun-cev ne bo.
Nevednost Taboritov. «Tabor« prav rad išče razne povode, da izlije svojo jezo nad katoliško Cerkvijo. Taboriti so seveda vneti za pravoslavje, zato pri vsaki priliki isto hvalijo in povzdigujejo ter se navdušujejo za njegove obrede. Kar je katoliško, ne velja pri Taboriti!», nič, kar je pa pravoslavno, to cenijo nad vse. Da se taki pravoslavni teologi okrog «Tabora« kaj radi znosijo nad katoliško Cerkvijo, je samoobsebi umevno. Če jim katoliška Cerkev ne da konkretnega povoda za to, si ga sami izmislijo v svoji domišljiji in naslonijo potem napad na katoliško Cerkev na popolnoma izmišljen in is trte izvit slučaj. Tako dela navadno dr. Kukovec in Tabo riti posnemajo njegov vzgled. «Tabor z dne 8. marca, poroča pod zaglavjem «Pravoslavni metropolit o zbližan ju katoliške in pravoslavne Cerkve« o zanimivi raspravi, katero je imel o tem predmetu rusinski lvovski metropolit šeptickij v orijentalskem inštitutu v Rimu, On pravi, da ima glede zjedinjeoija pravoslavne in katoliške Cerkve veliko upanja v sedajnem času posebno v Rusiji. Odkrito povdarja, da katoliška Cerkev smot-eno dela na ujedinjenju. Priporoča katoliški Cerkvi, da naj skrbno kakor dozdaj spoštuje orijentalske tradicija in obrede pravoslavnih, če ne nasprotujejo verskim res nicam, ker s tem se bodete obe Cerkvi najbolj zbližali, in najprej dosegli zjedinjenje. Tako govori grof Šeptickij, odiični lvovski rusinski nadškof ali metropolit, o važnem vprašanju zjedinjenja katoliške in pravoslav ne Cerkve. In ta odličen zagovornik in pospeševatelj cerkvenega zjedinjenja vzhodne in rimske Cerkve jf katoliški metropolit, katoliški rusinski nadškof v Lvovu. «Tabor« pa ga je napravil za pravoslavnega! Ali te nevednosti ali iz hudobije?! Pri «Taboru« je pač oboje mogoče, ker pri Taboritih vlada obenem v glavi večkrat nepredorna tema, v srcu pa strastna hudobija.
Originalen način demonstracije. Po severni Dalmaciji se trudi policajdemokrat bivši minister dr. Kr-stclj, kako bi spravil skupaj mandat, a doživlja pri tem neuspeh za neuspehom. Narod noče ničesar slišati o policajdemokratskem ministru in o centralizmu. Ko je dr. Krstelj pri obletovanju dalmatinskih sel prišel z avtomobilom blizu vasi Budak, je bil ves vesel, ker je že od daleč zagledal veliko množico Budačanov. Minister je mislil na prijetno izjemo, češ, da ga hočejo ljudje pozdraviti, kakor še nikjer, a glej veliko razočaranje! Ljudje so stali v dolgih vrstah desno in levo ceste, minister je dal počasi voziti, ko se pa ljudem približa, se ti na mah obrnejo in policajdemokratski minister se je vozil skozi dolg špalir samih hrbtov, besede mu pa nihče hi rekel. — Ta originalni način demostracije je gotovo kulturnejši in uspešnejši, kot pa demonstracije demokratov, ki goloroke ljudi napadajo z bombami ia revolverji pod pretvezo, da s tem služijo državi in — edinstvu.
Učitelji bodo tožili ministra prosvete. Ministrstvo prosvete je obljubilo v Beogradu otvoritev višjih pedagoških tečajev. Iz cele Srbije so se javili učitelji kot slušatelji in ko se je javil dan otvoritve, so tudi prišli. Sedaj pa že mesec dni pohajkujejo po Beogradu ter zapravljajo denar, ker se po nemarnosti ministrstva prosvete predavanja še doslej niso začela. Učitelji hočejo tožiti ministra, ki jih je zvabil v Beograd ter jim s tein nakopal velike stroške.
Kralj najemnikov. V Sarajevu je bogat Židov Moj-sije Z. Salom, trgovec, ki ima po svojih hišah nič manj kot 1300 najemnikov. Nekega dne si pa zmisli, napiše okrožnico, s katero poziva vse svoje najemnike na ta in ta- dan v svojo pisarno. Potem je še le videl, da je
to veliko prcwc za en dan, ko je velika množica oblegala njegovo hišo in ko se je po hodnikih in pisarnah trlo več sto ljudi. Skoda, da Mojzesa Saloma ni pridobila kaka stranka, ob tej priliki bi lahko imel velik politični shod.
G.	Filipu Hauptmanu, nadučitelju v Svečini, je izrekel višji šolski svet priznanje in zahvalo za uspešno delovanje. Vzglednemu in vrlemu g. nadučitelju, ki je dolgih 39 let odgojeval našo mladino v pravem duhu za življenje ter prestal mnogo šikan od strani zagrizenih nemškutarjev, ki jih je njegovo delo oviralo pri zlih naklepih, iskreno častitamo ter kličemo: Dal Bog še na mnoga leta!
Državna drva za agitacijo. Radikali so vpregli po Bosni celotni uradniški aparat, da z njim agitirajo za radikalno stranko.. Uradniškemu agitacijskemu aparatu so še sedaj v zadnjem času priklopili nov politični manever z eraričnimi drvami. Da bi pritegnili radikali čim več revnejših slojev na svojo stran, se poslužujejo državnih drv in vsacemu posameznemu agitatorju» se izda po 6, 7, 8 do 10 metrov državnih drv. Radikali so se postavili po vsem na stališče, vse kar je državna last pripada tudi pravoslavni radikalni stranki.
Nekaj kriminalnega pregleda. V Jugoslaviji je 12 kaznilnic in v teh je bilo koncem pretečenega meseca 6447 kaznjencev. Od tega števila odpade na ženske 700, na moške 5247 in 500 na mladoletne obeh spolov. Hrvatski kaznilnici Mitroviča in Lepoglava sta moderna zavoda, kaznilnice po Srbiji so pa urejene po zelo starem sistemu. Pri moških odpade večina kazni na tatvino, uboj, politične delikte in posilstvo, ki je v nekaterih krajih na prvem mestu. Tako je znano, da je v Sremu mnogo ubojev in posilstev, tatvin pa prav malo, v Hrvatski so pa tatvine na prvem, posilstvo pa na zadnjem mestu. V Srbiji je največ ubojev, zelo mnogo posilstev, pa tudi tavina ne zaostaja. — Po Srbiji se goni kaznjence na navadna dela brez pravega sistema, vpre čnskih kaznilnicah se pa kaznjenci izučijo v rokodelstvu ter se po sposobnosti uporabljajo. Mitroviška kaznilnica n. pr. ima veliko in moderno tovarno pohištva.
Ubogi, gladni Dalmatinci. Iz dalmatinske Zagore prihajajo strašna poročila o lakoti. V Splitu se je osnoval posebni odbor, katerega naloga je: sestaviti natančno štatistiko glede pomanjkanja in lakote v dalmatinski Zagori. Ta odbor je dosedaj dognal, da je 850 hiš v najbednejšem stanju. Našli so na cesti sedemletnega otroka, ki je prehodil po več kilometrov, proseč hrano za izstradano družino. V nesnažnih kolibah leži na se-gniti slami vse polno tuberkuloznih. Preko 70 odstotkov dalmatinskega prebivalstva že od Božiča sem ni okusilo koruze in se preživlja s travo in raznimi koreninami. Iz Beograda prehrane za stradujočo Dalmacijo mi, a še ta, ki pride, se uporablja v čisto strankarske namene. V Zagrebu se je začela posebna akcija, ki bo zbirala prehranjevalno pomoč za Dalmacijo in sicer v denarju in naravi.
Opozarjamo na današnji oglas oglasnega zavoda J. Zorman, Ljubljana, Gledališka ulica 2, zaloga Stenskih načrtov mesta Ljubljane, ki so izšli v okusni in prikupljivi obliki, ter se dobe v vseh trafikah za ceno od 7 D, kakor tudi v glavni zalogi anončne in reklamne tvrdke J. Zorman v Ljubljani, vis-a-vis Narodne opere.
mmMimmmimsmmmmimmmmmmv&mmmmmtmmmmmimmBm&mmiiaMmmm
Rumpike-Pumpike!
REPUBLIKANSKI PROGRAM.
1.	Mi smo republikanci! Živijo! Živijo!
2.	Naša država še imenuje — to bo še le določil všeobči zbor srbskih, hrvatskih in slovenskih republikancev.
3.	Vojaštvo proč! To je naša kardinalna zahteva. Vendar pa mora vsak jugoslovanski državljan moške-gi 'spola biti v orožju tako izurjen, da stopi lahko vsak hip v svoj pide, za obrambo mile domovine. Posebno paznost moramo obračati na «Fliegerabteilung.«
4.	Žandar ji se odpravijo! Da pa se čuva mir in red in osebna lastnina, se nastavijo državljani proti primernemu plačilu, ki opravljajo ta posel.
5.	Proč s financi! Kdor hoče kuhati žganje, mora sicer to naznaniti in plačati neko določeno svoto, vendar pa se ne sme kaznovati nikdar, ako se ga ni zalotilo pri kaznjivem dejanju. Financi se nastavijo tudi v Srbiji, ako srbski republikanci v to privolijo. Privoliti pa bodo morali, ako so zato!
6.	Duhovnikov več ne rabimo! Ker pa vlada prava republikanska svoboda, je dano vsakemu na prosto, ali se hoče dati krstiti pri porodu ali pa pokopati po smrti. Mohamedanci so z nami pravnoveljavni. Tu živečim Kitajcem in Japoncem je zagotovljeno isto.
7.	Kdor dela, naj dobi plačilo! Vsi stanovi so pogrebni, tudi duhovniki, učitelji in uradniki, če hočejo biti. Delavci, posli in viničarji ne smejo delati čez šest ur na dan. Od 12. do 3. ure popoldne je prosto. Najmanjše plačilo je 50 K na uro. Plača jih gospodar. Kje vzame denar, je njegova stvar.
8.	V vsaki vasi mora biti šola! Stari zakoni pa do-
ločajo, da morajo naši ubogi otroci hodili po uro daleč ! in še več v šolo. Kaj trpi uboga deca. Prispevki za vz- j flrževanje šole, učitelja, duhovnika in cerkve ne za- j denejo več občine kot take, ampak samo posameznike, j S tem se stroški silno zmanjšajo za naše-trpeče ljiid- j stvo. Mi smo mi!	j
9.	Davkov ne bomo več plačevali! Ako pa bo treba
kakih prispevkov za dobrobit države, Slovenije ali ob- j čine, bomo določili, koliko mora prispevati vsak državljan. Republikanska disciplina zahteva, da se temu pozivu odzove vsak, ker bo sicer Strogo kaznovan po postavi.	j
10.	Vsaka občina je avtonomna in vlada potom svojega prosto izvoljenega župana. Avtonomna je tudi cela Slovenija, Hrvatska in Srbija, ker to zahteva svoboda, ako ne bomo drugače sklenili.
11.	Ako je kdo zaradi umora, uboja, goljufije, tatvine ali druge take malenkosti pred sodnika pripeljan, mora biti zaslišan v teku 24 ur; ako pa krivde ne pri-pozna, takoj izpuščen.
12.	Fašenski čas se naj podaljša za šest tednov! Naš narod grozno trpi pod klerikalnim postnim zakonom.
13.	Doseči moramo, da bodo naše kokoši okrog velike noči začele nosili rodeča jajca. Kaj barva stane! Proč z draginjo!
Živijo Radič! Živijo dr. Novačan!

Iz »svinjske doline.
Iz Gornjega grada. Za tukaj neznane zasluge odlikovani upokojeni nadučitelj g. Kocbek je kot tak seveda tudi smatral za primerno, da kandidira kot kandidat stranke JDS oziroma njene novorojene hčerke Napredne kmetsko-obrtne zveze in sicer za celi gornjegrajski okraj. «Jutrov« dopisnik imenuje to kandidaturo za «zelo srečno«. Pametni Gornjegrajčani pa pravijo, da je ista bolj — smešna, kakor pa srečna, ravno-tako, kakor njegovo odlikovanje. Ta, tako srečni kandidat je tedaj začel zasledovati svojo srečo, oziroma volilce. Vprašal je na cesti volilca, ki pa je slučajno naš pristaš, če mu bo dal svoj glas. Ta pa, ki je vedel, kam pes taco moli, mu porogljivo odvrne, kakšne vrste glas, kaj misli ali mogoče « « ali « « nakar jo je gospod kandidat tiho odkuril. Da bode gospod Kocbek imel vsaj nekaj opore, kako stoji z njegovo srečo, mu damo za danes nekaj informacij, prihodnjič pa seveda še na daljne informacije. Tedaj: v fari sv. Frančiška bo dobil cela dva glasa, že ve katera, pa drugi glas še ni siguren, ker zna romati v malho SKS. V gornjegrajski fari pa ga bode volila le maloštevilna «Tafelrunde« v gostilni na Škarpi, v prvi vrsti njegov prvi svetovalec, okrajni sodnik, ki se kar ne more ločiti od Kocbeka in Škarpe. Med ljudstvom kroži radi tega govorica, da on popoldne namesto na sodniji, kar na Škarpi uraduje. Sicer se bomo pa s skrivnostmi Škarpe in z lastnostmi raznih svetovalcev v bodoče bolj natančno bavili, da bodo ljudje videli, kako srečen kandidat je Kocbek in kako srečne svetovalce ima okrog sebe. G. Kocbeku bi le svetovali, naj pusti upe in nade, da bi potom svoje srečne kandidature prišel v Beograd, lepo na miru, naj se drži raje planin, Korošice in Okrešlja, kjer ima vsaj že raznovrstne «vidne uspehe.« Pa brez zamere in prihodnjič še kaj več!
Iz Gomjegagrada. Na kandidatni listi SKS se blesti tudi ime Anton Kolenc, kmetovalec v Gornjemgradu in sicer kot namestnik. Do sedaj smo videli v osebi g. Kolenca moža poštenjaka, smo sicer vedeli, da je sa-mostojnež, ali nismo si mogli misliti, da bode kedaj prodajal slovensko samostojnost v skledo centralizma. Ta mož je dejal, da vse, kar piše «Kmetijski list«, je sama resnica, vsi drugi listi pa lažejo. Iz tega se tedaj vidi, da mož ne bere nobenega drugega lista, sicer ima pa naročen tudi «Domoljub«, toda temu ne verjame, ker je klerikalen. Mož sicer zmerja črez draginjo, velike davke itd., ne pomisli pa, da je vse draginje ter velikih davkov kriva ravno največ Samostojna, ker je pod vsemi naredbami in davki podpisan tudi samostojni mesar Pucelj. Povemo vam tudi, da v Belgradu v parlamentu ne politikujejo mnogo o lesni kupčiji ter o novih žagah, o čem vi najrajši govorite, ampak tam se delajo zakoni ter se bode v bodoče glasovalo o avtonomiji Slovenije, o čemur pa vi nimate preveč pojma, kakor tudi vaša stranka ne. Belgrada pa ha državne stroške ne bodeta videla kot poslanca ne Kocbek, a še manj pa vi!
Ptuj — Ormož.
. Shod narodnih socljalcev, ki so ga priredili preteklo nedeljo v Narodnem domu, je bil srednje obiskan. Govoril je govornik iz Maribora, ki je hvalil svojo stran ko in oba narodno-socijalna poslanca. Predsedoval je g. Mikuletič, ki so ga kmetski Tantje v Zlatoličju napodili, da se je moral skrivati. Nazadnje je povzel besedo še srezki kandidat Žnuderl, ki je pravil, da je SLS stranka tolovajev, ker so ga v Slovenskih goricah naši fantje napodili, pa tudi dekleta so pomagala ubogega Žnuderla poditi. Zato ima pred janjkami strah. Cela stvar je bila dolga klobasanja brez vsakega pravega jedra. Žnuderlovih žnud še viničarji ne pobirajo, pa tudi ptujski uradniški, proletarci jih ne bodo.
Demokratsko geslo «Vsi za enega« tudi v Ptuju ne vleče več.
Tudi v Ptuju je nekaj «višjih« uradnikov pristopilo narodno radikalni stranki. Demokrati so osamljeni in z demokratskim programom ne morejo prodreti.
Kdor je avtonomist (v srcu pa je to vsak pošten Slovenec), bo tudi v Ptuju volil SLS, ki ima edina izmed vseh strank avtonomističen program res dosledno izveden.
Žnuderlu se je tudi v Dornavi pri Ptuju shod ponesrečil.
Pevsko društvo «Tomislav« iz Varaždina bo priredilo v nedeljo zvečer v Društvenem domu slavnostni
koncert.
Fremeruba posesti. G. trgovec Havelka je kupil od gdč. Horvath hišo, v kateri ima mehanik Prosnik svojo delavnico. Trgovec Nedog pa je kupil Šegulovo hišo, v kateri je milama Remic.
Demokratske intrige iz Ptuja v Zlatoličah. Koncem minulega tedna je posetil gostilničarja Šolarja v Zlatoličah znani ptujski demokrat, odvetnik dr. Tone Gosak. Ta mogočni ptujski gospod je prišel povedat, tako govorijo ljudje, da bodo volitve pri šolarju in ne
pri k ureku, dasi je okrajno glavarstvo že izdalo od-j lok, da se tokrat vršijo volitve pri gostilničarju Jožefu j Fureu, ki je v resnici nepristranski človek in se ne i vmešava v politiko, med tem, ko se to o Šolarju ne mere j reči nikdar in nikakor ne. Šolar je podpihan od Štefela j Dobnik, od^ Gosaka in morda še od par drugih. Morda I pride kedaj še do spoznanja. Furek pa je miren človek in se sploh ne vtika v politiko, zato je prav gotovo njegova hiša primernejša za volitve, nego Šolarjev*, kjer bi bili volilci izpostavljeni raznim neprimernim i opazkam. Da je temu res tako, kaže jasno dejstvo, da ; pravijo nekateri volilci, da sploh ne bodo šli volit, če ; bo volitev pri Šolarju. Sicer pa smo lahko zagotovljeni, j da okr. glavarstvo kot nepristranska višja oblast ne bo] j kar meni nič, tebi nič dr. Gosaku na ljubo preklica >
I svojega prvotnega odloka, saj ni vzroka za to. G. dr. j Gosaku pa svetujemo, naj sedi raje doma in ne hcxTi ; ljudi vznemirjat po nepotrebnem, ker sicer mu Bomo j drugokrat povedali malo več o tem mogočnem ptuj-j skem gospodu! Zdravo!
Vojska dveh slovenskih republik se je pričela v Ormožu in Središču. Da ni postala preveč krvava, se je ; vršila v senci kraljevih bajonetov. Nadaljuje se vojska j med Novačanci in Radičevci po haloških krajih ptuj-i skega in ormoškega okraja in v Posavju. Očividno so j sedaj Radičevci v uspešni ofenzivi in prilično bodo poželi ves sad Novačanovega dela. Naše zaupnike nujno j opozarjamo, naj pojasnjujejo kvamost in nepopravlji-i vo škodo, če se bomo Slovenci cepili. Republike ne ho i napravil ne Radič ne Novačan, pač pa bosta pripomo-; gla, da Slovenija nasproti beograjskemu pokvarjenemu j in nezmožnemu centralizmu ne bo imela potrebne enot-I nosti in moči.
Iz Maribora.
Politiki svetovnega slovesa. «Tabor« prinaša Reis-manovo prazno slamo, mlateno na polica jdemokratski polomiji v Radvanju. Dr. Reisman ugotavlja, da nam manjka pravih izšolanih politikov in sicer takšnih, ki se drugod naravnost leta in leta učijo v političnih šolah, kjer jim predavajo posebno o raznih težavnih problemih državne vede, n. pr. o narodnem gospodarstvu, finančni vedi, posebno davčnih sistemih raznih držav, o mednarodnem pravu, mednarodnih pogodbah, ustavah raznih držav, o zgodovini, posebno političnem razvoju, o parlamentarizmu, o zakonodaji, kapitalizmu, socijalizmu, delavskem in agrarnem vprašanju itd. itd. — Slamorezec dolgo tarna, da so to silno težki problemi, končno se pa le usmili ter vrže rešilno sidro, ki naj krene našo politiko na pravo pot ter nam da prave, izšolane politike. To sidro naj bi bila «napredna krneč-ko-obrtna zveza« in sedaj čaka Radvanje in cela slovenska javnost, da ji slamorezec še razjasni, kje so se izšolali kandidati Petovar, Gumzej, Malgaj, oba Cvetka itd., da ne govorimo o dr. Kukovcu, ki je dal po «Taboru« razglasiti, da je že samo njegovo ime program.
Pismo dr. Reismanu iz Radvanja. «Kako ste postali smešni vi dr. Avguštin. Vaše «zborovanje« pri Pšun-dru, o katerem toliko pišete po «Taboru« in «Jutru«, je obsegalo samo 20 osejb in še od teh je bilo več kot polovica pristašev SLS. Nadučitelj Knaflič je otvoril shod in za predsednika je «izvolil« ne domačina, ampak pi-! sarja pri Puklavcu v Mariboru, nekega Joško Glaserjs. j Noben Radvanjčan se noče umazati z orjunsko-demo-kratsko mažo, katero sta vidva z Knafličem prodajala. Da ste vi orjunec dr. Reisman tak duševni revček, si nismo predstavljali. G. dr. Rosina vas ni zamanj krsti za «slamorezca.« In strašno korajžni ste! Ko vam je naš Potočnik štel levite, ste trepetali kakor šiba na vodi in izgledali, kakor da bi bili brez krvi. Klobasarili ste o svoji Orjuni, o «Straži«, o našem Žebotu, a svojo demokratsko stranko ste zatajili. Naši so vam vest prav pošteno izprašali in dasiravno ste tako silno študiran gospod in «kulturni delavec«, vendar so vam ugovori priprostih mož zaprli sapo. Mi Radvanjčani pa smo i-meli enkrat poceni zabavo. Po shodu pa ste jo odlcu-rili, da se je kar kresalo za vami. Pa le še pridite k nam, g. dr. Avguštin! Posebno dne 18. marca pridite štet glasove, ki jih bo dobil dr. Kukovec. Joj, se boste tedaj kislo držali! Da ste nam zdravi! — Klerikalni Radvanjčani.«
Orjuna v Mariboru je dobila v torek zvečer pri svoji seji obisk policije. Bilo je pozvanih na policijski komisarijat par voditeljev. Skušali bomo izvedeti in potem javnosti sporočiti, o čem so se gospodje orjunci s svetnikom Kerševanom «porazgovorili«. Menda niso nadaljevali tudi svojega posvetovanja od pondeljka o načrtu, kako bodo napadli tudi uredništvo «Straže«. — Torej na svidenje! — «Ljudska Straža«.
Med poročilom o polomiji radikalskega shoda in prejšnjo konstatacijo, da so radikali v Mariboru odtrgali demokratom 50 odstot. pristašev, skušajo «Jutranje Novosti« od srede najti neko nesoglasje. Mož, ki to piše, gotovo ne ve, koliko so znašali demokratski glasovi ob zadnjih državnozborskih volitvah v Mariboru in koliko je od njih 50 odstot., katere mi radi prepuščamo radikalcem. Demokratov je bilo 490 — 50 odstotkov od teh je 245 in s tem številom je radikalski shod v Mariboru še vedno lahko huda polomija. Torej ni nesoglasja.
Maribor ostane rdeč, kliče zadnja «Volksstimme«. Seveda ostane, v kolikor ne bodo glasovali delavci in delovni sloji za Slov. ljudsko stranko. Prepričani smo namreč, da bo «rdečih« prav malo, saj gre Grčar med demokratske buržuje, cela vrsta voditeljev med radikale, razočarani pošteni delavci pa k «ta črnim«, ker so se prepričali, da so tukaj še najpoštenejši voditelji In pristaši. Res, žalostno je gledati, kako so denarja,
časti in moči željni aocijalaedemokratski voditelji za-
SlMa
9. marca 1923.
pustili in izdali svoje ljudi. V Mariboru ne bo mnogo «rdečega«.
Volilni shod SLS na Teznu pri Mariboru se je obnesel v sredo, dne 8. marca v dvorani g. Kličeka mirno in vsi zborovalci so odobravali program naše stranke. Shodu je predsedoval g. stavbenik Sonnenwaid. Govorila sta poslanec žebot in urednik Goleč o programu SLS in o nasprotnikih. K besedi se je še oglasil železničar Lajh in Stoker, pekovski mojster Kovačič ter posestnik Podlipnik. Vsi so govorili navduševalno za našo
Lepljenje lepakov in letakov. Policijski komisarijat raz glasa: Ker je ravno pred volitvami zelo razširjena razvada, nalepljenja lepakov na raznih krajih in stojimo tik pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijski komisarijat na določila § 23 tisk. zakona, glasom katerega je nalepljenje lepakov dovoljeno le na krajih, ki so oblastveno nalašč v ta namen določeni. Nedopustno je vsako tako lepljenje na raznih javnih, kakor tudi privatnih poslopjih in napravah ter vsako onesnaženje zidov z napisi. V vsakem konkretnem slučaju se bode strogo postopalo po predpisih tisk. zakona. Ker se z raznimi agitatoričnimi napisi in na-
temveč se s takim početjem tudi kvari lepo zunanje lice mesta, dobijo vsi tukajšnji organi stroga navodila, da postopajo z vso strogostjo in brezobzirno proti kršiteljem zakona. Naprošajo se tudi vsi lastniki poslopij, da sodelujejo pri izsleditvi storilcev. Vodja policijskega komisarijata, policijski nadsvetnik: Kerševan 1. r.
atUHaS
.stranko. Vedno bolj jasno se vidi, da SLS prodira moč- lepljenjem lepakov ne-le hudo poškodujejo razna poslopja, sio posebno v kraje, kjer prevladujejo delavski sloji. temveč se s takim početjem tudi kvari lepo zunanje 1!™ Vrli železničarji gredo po veliki večini z nami. Naši zaupniki so sklenili, da bodo prirejali še prihodnji teden na Teznu volilne sestanke. Tudi v naši vasi velja .«a nas samo ena Skrinjica in to je Skrinjica dr. Ko-. rošca, ki je druga.
V Kamnici se je vršil snoči 8. marca v prostorih gostilne pri kmetski posojilnici izvanredno dobro obiskan volilni shod SLS. Volilcev je bilo toliko iz vseh občin, da so prostori bili veliko premajhni. Zborovanje je vodil g. Franjo Rudi. Govoril je med občim odobra-f vanjem o programu SLS in o položaju naš kandidat Franjo Žebot. Za njim sta še govorila gg. župan Urbas iz Slemena in Božiček. Z oduševljenim veseljem so zbo rovalci pozdravili izvajanja govornikov o gospodarski iu upravni ločitvi Slovenije od Beograda. Ves narod je aa sirani SLS, ki zahteva slovensko samostojnost. N
vzoči so bili župani domače župnije: gg. Vogrinec, Bračko, Hauptman ter Tepeh od Sv. Križa in Urbas iz Slemena. Navzoči socijalni demokratje so se obnašali pošteno in so po večini odobravali naš program. Tudi pri nas bodo ljudje po ogromni večini glasovali za dr. A. Koroščevo kandidatno listo. Krogljice bomo metali v drugo skrinjico!
> Naši mladini pokažimo, da znamo upoštevati njeno navdušenje za dobro stvar. Priliko za to imamo v nedeljo, dne 11. t. m., ko priredi srednješolska Marijina kongregacija ob pol 6. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma dr. Krekovo igro «Občinski tepček« združeno z lepimi pevskimi točkami. Dr. Krekova igra je izredno lepa in zadene res pravo ljudsko naravo, kakor je sploh znal to dr. Krek. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Nihče naj ne izostane, kdor hoče videti nekaj lepega.
Opozarjamo na današnjo predavanje Slovenske krščansko-soeialne zveze v Lekarniški ulici št. 6. Predmet: Narodnostno vprašanje v luči krščanstva. Začetek rdi pol 8. uri zvečer.
Pokrajinsko okorožje Jugoslovanske strokovne zve te v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 11. t. m., točno ob 4. uri popoldne v Lekarniški dvorani z običajnim dnevnim redom. Člani in članice, udeležite se občnega zbora polnoštevilno, da pregledamo in premotrimo delo v preteklosti ter napravimo na-.ert dela zg bodočnost, Udeležba vsakega člana in čla-uioe nujno potrebna.
Posestnik pri «Treh ribnikih« je zelo ošaben mož. S strankami ravna kakor kakšen paša z rajo. Krajša ji mpravice, ki so jih imeli skozi vsa leta pod prejšnjim lastnikom in se vede surovo. Seveda je mož tud eden izmed tistih, ki so prileteli po vojni k nam z amerikan-skimi dolarji; Prosimo stanovanjski urad in javnost, da poštene in delavne ljudi zaščiti pred takšnimi gospodi!
-> Mariborska glavna carinarnica javlja, da sc bode dne 13. t, m. vršila v njenih kpladiščih javna prodaja razne robe.
Novi tarif za izvoščeke. Dne 23. m. m. je stopil za Maribor in za vožnje v bližno okolico v veljavo novi maksimalni cenik za izvoščeke. Ta cenik mora biti v notranjosti vsakega voza,
Odsek amaterfotografov S. P. D. v Mariboru priredi odslej redno izlete, ki bodo objavljeni za celi mesec vnaprej v izložbi trgovin gg. Ig. Baloh, Grajski trg in Franjo Majer, Glavni trg. Smoter teh izletov je spoznavanje naše Mižaje in oddaljenejše okolice in dobava slik za skioptična predavanja. Amateri, prijateljice in prijatelji lepe narave ste k oblini udeležbi vabljeni. Pri izletih se bode fotografirala po ena skupina udeležencev. Odbor.
.■ttčrfrtaiK-;
Zgodba o nevidnem človeku.
Nagovoriti koga za pomoč, tega nisem mogel. Sam seru si jo mogel poiskati. Pa kje? Tudi za nevidnega človeka so bila vrata londonskih hiš zaprta —. In vendar sem moral nekam pod streho pred snegom in mrazom.
Sijajna misel mi je' prišla. Dobro poznate veliko skladišče »Omnium.« Vse se tam dobi: jesti, obleka, perilo, oljnate slike, — vse česar si želite. Tja sem pohitel. —
Vrata so bila zaprta. Sam si jih nisem smel odpreti, vzbudil bi bil pozornost. Ko sem še čakal, je pridrdral voz, človek v uniformi je izstopil. Na glavi je nosil čepico z napisom »Omnium.« Smuknil sem za njim.
V	sprednjih prostorih so prodajali trake, rokavice, nogavice in drugo slično robo. Tu ni bilo ničesar zame. Sel sem po stopnicah navzgor in prišel v samotno skladišče postelj in posteljnim Prostor je bil razsvetljen in prijetno pregret. Zlezel sem na visok kup odej in pernic in si udobno postlal. Tu sem sklenil da ostanem, dokler ne zaprejo in ne odidejo prodajalci. Nato pa si bom, tako sem delal načrte, poiskal kaj toplega za jesti in primerno obleko. Kajti če sem se oblekel, si nataknil rokavice in klobuk in si kakorkoli maskiral nevidno lice, sem bil seveda spet viden. In vse to sem upal da najdem v skladišču. Tudi denarja sem potreboval, ki ga gotovo ne bo manjkalo po blagajnah. Ko bom na tak način skril in našemil svojo nevidnost, sem si dejal, pa pojdem po knjige,, si najmem stanovanje in od tam uresničim načrte, ki sem upal da jih dosežem z nevidnostjo.
Nisem še ležal mnogo črez eno uro, ko so zaprli prodajalno. . Sluge in služkinje so se usuli po hodnikih z ža~ govino in metlami, posnsžili, pometli in pobrisali in odšli. Spet je minila ura in sam sem bil v tihih, razsežnih prostorih.
Zlezel sem izpod odej in šel najprvo v prostore, kjer so bile nogavice in rokavice. Tema je bila in dolgo je trajalo, da sem našel užigalice. Poiskal sem si primerna nogavice, volneno ovratno ruto in nato v sosednem prostoru hlače, suknjo, površnik' in mehek, črn klobuk s širokimi krajci. Čutil sem se spet človeka in začel sem misliti na jesti.
V	prvem nadstropju je bila majhna restavracija — take veletrgovine imajo tudi vsakovrstna krepčila pri-
Modra šalica Žveplo1 Petrolej,
krat rafiniran, >F1 ristella« bencin, ■ tro Sarino in brez trošarine, - sakovrsma strojna r&f. olja ponnja po najnižjih cenah
Naborke, Maribor
d. z o. z, Slovenska uL 8
telef, I53.
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
,  --1 — —«Bä««     pimp n n 11— ■mw "luniliWRn-rrTrrr
F MARIBORU, STOLNA ULICA Stev. 6, reg. z. z n. zav.
obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
Vloge na trimesečno odpoved po 5 72%. Stalnejše m večje vloge
pa od 6 do 6* Vs°/o*
Lepa, črna, velika cftfa se iLeder-Sofa) aUUl proda. Maribor, Koroška c. 19/1, vrata 4.
ea• vinograd z r81*00	viničarijo, stis-
kalni čo, hlevi, sadunosnuom, gozdom, travniki in pritiklinami, skupaj 8 oraiov;.gozd s !4 orali; posestvo obstoječe iz iz sado-nosnika in polja, 1O Oralov. — Upravništvo „Straže0, t—8 104
II sa«!««« se da posestvo okoii B SiBjSISI ’0 oralov, občina Ptujska gora. Njiva, travnik, sado-nosnik, (se pridela do 0 poiov-njakov vina), lep kostanjev gozd (2 orala). Več pove lastnik Matija Polič, Koroščeva ul. 20, Maribor.	1.0
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo
nufakturno, kakor tudi tekstilno blago pn stan m zelo znam tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pez*j e za. postelje!
OROŠKA CESTA 19
IA11B0R
interurb. telefon št. 157
R Dragotin OGLlt
najboljši
K
A
i
i

j
pravljena za svoje obiskovalce —. V kotličku sem našeB. še nekaj kave. Prižgal sem plin in si jo segrel. Vobče mi ni bilo slabo. Našel sem tudi čokolado in v sladkorju kuhano sadje in privoščil sem si ga več nego je mogel prenesti moj želodec. Tudi steklenica vina mi je prišla pod roke. Izpil sem ga nekaj čaš. Blizu tam je bil oddelek za igračice. Izbral sem si srednje velik papirnat nos, ki se mi ni slabo podajal. Potreboval sem še očala. Pa »Omnium» ni imel optičnega oddelka. Nič ne de, sem dejal, to si kupim pozneje. Poiskal sem si toplo ležišče med ‘ pernicami in se udobno nastanil za vso noč.
V prijetnih mislih sem zaspal. Upal sem, da se bom izmuznil neopažen iz skladišča. Obraz si bom zavil v bei; lo ruto, kakor da bi me boleli zobje. Kupil si bom očala., skril svojo nevidnost in vse bo šlo dobro —.
(Dalje prihodnjič)
PA LflÄ
K&učwfc potpe tf>iKe
Kupujem po ugodnih cenah t—s lo?
kostanjeva drva
ponudbe z navedbe z navedbo množine vagonov in ceae franko vagon na lesno tvrdko:
Ernest Marinc, Celje Kapucinska nu
desix-jOIBttikibi
ÖZEJTT-ZLiTIEJ
10-15 65	PEI2XX.O
samozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. L d. v veliki izbiri nud naje n.
JAKOB LAH, MARIBOR, OLStFAl TRG 2.
Prodaja.
Vsled sklepa občnega zbora »Kmetijske zadruge v Račjem« z dne 3. t. m. se proda glavno poslopje (skladišče) ležeče ob železnici z nakladno rampo.
Enonadstropno poslopje, katero je v dobrem stanu je primerno za vsak tovarniški obrat.
Pismene ponuibe je vložiti do 17. t. m. na nas-slov »Kmet. zadruga Račje*.
Podrobna pojasnila daje iz prijaznosti podnačel-pik F. PIŠEK, p. Slivnica pri Maribora.
Moška kaznilnica
v Mariboru
obvešča s tem, da prevzame zopet vsako količin© preje za tkalnico.
Prevzame in oddaja se:
Maribor, Šolska ul. 5
dvorišče na leva.
Tam se izdaja tudi izgotovljeno blago.
Stenski načrt Ljubljane
je izšel v zalogi	I_5 1£9
Stenskih reklamnih načrtov trnovsko prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dobiva s s po vseh trafikah, za ceno od Din. 7, po pošti Din. 8, kakor tudi v glavni zaiogi:
Oglasa! *awod
J. ZOBMÄN-m anoefno in'reUaira podjstje
LJUBLJANA. GLEDALIŠKA ULICA ŠTET. 2.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Skale«-