List 21 Gospodarske stvari. 0 __________________ Impregnovanje trtnih kolov. Spisal R. Dolenc, vodja vinarski in sadjarski šoli na Slapu. Velik delež vseh stroškov pri obdelovanji vinogradov odpade na trtne kole; zato pa tudi uže od ne-kedaj vinogradnik z raznimi sredstvi skuša te stroške kolikor le mogoče znižati. Tako se je zaradi tega v svojem času prav močno hvalila izgoja trt po sirmi-škem ali banatskem načinu, ker ravno ta način ne rabi kolov. Iz enakega vzroka se je prav zelo priporočala izgoja trt na žici (dratu), kar je tudi po vsem opravičeno, ker taka izgoja premožnejšega vinogradnika pri drugače povoljnih razmerah za precej let pred stroški za kole obvarje, če je tudi res, da je treba za napravo vinogradov, kojih trte se na žici izgojujejo, prvo leto precej globoko v žep poseči. Med drugim videl se je dober vspeh impregnovanja teleg»afnih drogov in želez-ničnih pragov; bukovi pragi ali jelovi drogi, kateri bi v zemlji k večem 4—5 let izdržali, izdrže vsled impregnovanja 12 in tudi več let. Kaj pa je ,impregnovanje'? Impregnovanje je namakanje lesa v vodi, v koji je kaka reč raztopljena, ki ovira gnjilobo ali trhljenje lesa. Ta voda mora prešiniti les skoz in skoz, tako, da ko se enkrat voda v lesu posuši, vendar tvarina, ki ima trhljenje ali gnjilobo zapre-čiti, ostane razdeljena po vsem lesu zvunaj, kakor znotraj. Najceneja in najboljša taka tvarina je bakreni vitrijol (plavi vitrijol). ZVJLVjlAJL VLV±ll\Jl. y^JXtM V L > 1UIIJU1I. ^^^^////'////////l Naravno je, da se je kmalu tudi prašalo, zakaj bi se pa trsni koli ne impregnovali? Priporočalo se je potem impregnovanje kolov na tri načine, in sicer: bodi-si za splošno kmetijstvo, kakor tudi posebno zar: vinarstvo in kletarstvo; tukaj vidi se tudi velik apLra$: za impregnovanje trtnih kolov. Ta aparat bil je so- ^^^H^^^^H^H 1. Impregnovanje celih, še rastečih dreves. 2. Impregnovanje posekanih dreves. 3. Impregnovanje uže napravljeniii kolov. Moj namen ni, se spuščati v natančni popis vseh treh načinov impregnovanja, pisati hočem le v tretjem načinu. Kodar ima vinogradnik na razpolaganje ceno razklane kole mecesnove, borove, smrekove, jelove, hrastove ali kostanjeve, ni mu treba misliti na impregnovanje. Drugače je pa tam, koder je mogoče dobiti take kole le za drag denar ali pa koder jih sploh ni mogoče dobiti in mora vinogradnik poseči po leskovih, vrbovih, topolovih ali jelševih palicah, koje komaj po dve leti izdrže. Take palice sicer malo stanejo , tukaj v vipavski dolini stane stotina kakih 45 kraje., ako se pa pomisli, da jih je treba na leto v marsikakem gospodarstvu 20 do 30 tisuč kupiti, kakor na priliko v tukajšnji vinarski šoli vzlic temu, da je precej vinogradov na žici in da se veliko kolov doma pridela, je pa vendar tro-šek za kole vsako lete tako velik; da bi se impregnovanje uže dobro izplačalo. Za impregnovanje takih ali sploh uže pripravljenih trtnih kolov je pa, kakor samo od sebe razumljivo, treba imeti svoje, nalašč za to prirejene aparate, kakor hočem v naslednjem čast. čitateljem enega popisati. Jaz naredim s svojimi učenci vsako drugo leto daljši izlet v sosedno Primorsko , pri kojem izletu pridemo doli do uzorno urejenega posestva grajščine Monastero pri Ogleji, ki je lastnina gosp. barona Eit-erja pl. Zahony-a. Mona-tero je za naše učence jako vreden učilni pripomoček, 174 stavljen od ravnokar umrlega gosp. Schmitza*,. privatnega inženirja, gosp. barona Eitterja. Aparat obstoji, kakor podoba kaže, iz sledečih delov: D je parni kotel, F iz močnih mecesnovih dog narejen sod za impregnovanje, B posodar v koji je tekočina za impregnovanje, P srkalnica. Irapregnujejo se 2V2 ni. dolgi in 4 cm. debeli vrbovi koli takale: Odpre se na sodu zatvornica M, skozi katere luknjp zleze v sod en delavec, ki kolikor mogoče na gosto zloži kole, ki se mu skozi ravno to luknjo podajajo*. Vsi koli so razklani in tudi olupljeni. Če: je sod enkrat tako poln; da delavec ne more več v njem stati,, potem poklada kole skozi luknjo zatvornica tako dobrem kakor mu je sploh mogoče. Ko je sod, v katerega gre 800 do 900 kolov poln, se zatvornica zapre, ravno tako pipa H in tudi pipa V. V parnem kotlu se med časom naredi par, koji se napne do ene atmosfere. Kakor hitro je par zadobil to napetost, spusti se s pomočjo priprave B v sod, kamor toliko časa z napetostjo polovice atmosfere puliti, dokler se voda, ki se za poskušnjo pri pipi H izpušča, brezbarvena ne pokaže; to je navadno čez 10 do 12 ur. So koli enkrat tako dovolj poparjeni, pretrga se puhtenje para v sod in par izpusti se s pipo H iz soda. Takoj, ko je enkrat veča množina para iz soda uže všla, zapre se zopet pipa H, odpre se pa pipa F, zato da zamore iz bednja B priteči v sod voda, v kateri je raztopljenega 2°/0 bakrenega vitrijola. Da se pospeši raztopljenje bakrenega vitrijola, ki se v majhnih žakljičkih v vodo vtopi, zgreje se voda na 35 do 40°. Pozneje sme pa toplota te vode brez škode biti enaka toploti vnanjega zraku. Koli ostanejo sedaj 20, k večem 24 ur v vitrijolovi vodi, potem se pa pipa V zopet zapre, pipa H pa odpre, zato da vitrijolova voda v posodo T zamore odteči, od koder se s srkalnico P skozi cev L nazaj v bedenj B spravi. Tako impregnovani vrbovi koli izdržijo v zemlji, ne da bi jih čez zimo iz zemlje populili 8 do 12 let, brez impregnovanja pa 2 leti! Stroški za impregnovanje znašajo 12 do 15 gold. Drago je to — pa tudi ne! kajti pomisliti je, da bi bilo treba dati brez impregnovanja samo za kole v 8 do 12 letih 18 do 27 gold. Koliko celi aparat stane, tega ne morem povedati, to je sicer tudi vse eno, ker je cena odvisna od kraja, kjer se aparat dela. Kjer je pa uže kak parni kotel na razpolaganje, je še naša naprava aparata toliko cenej a. Posamezni slovenski vinogradniki na Krasu, v Vipavi, v Istriji, koje tudi težijo veliki stroški, ki jih provzročujejo trtni koli, ne bodo se ve da zamogli si napraviti vsak sam za-se takega aparata, a združeni v zadruge bi se pa s takim aparatom lep denar zamogli prihraniti. Konečno pa izrazujem na tem mestu svojo najtop-lejo zahvalo gospodu posestniku grajščine, kakor tudi gospodu vodji Amons-u ter oskrbniku vinogradov in kleti gospodu C. Bruckl-nu za podatke, ki so mi jih dali k temu članku, kakor sploh za prijazni in jako gostoljubni sprejem ob priliki ekskurzov. „Allgemeine Weinbau-Zeitung".