Posledice suše v kmetijstvu katastrofalne Pomagati bo morala SKB MUKA *A država publiki Hrvaški str. 7 I II y n. —ntmw Mm SL0^l^ Murska Sobota, 6. avgusta 1992 • Leto XUV • Št. 31 • Cena 60 SIT Namesto uvodnika f1 [H l Padeš Foto: Nataša Ju hrtov 80-letnica katoliške cerkve v Murski Soboti Slavnostna maša na letališču kve se je škofu, ki je bil več let so- boški župnik, zahvalil za njegovo POLJOOPSKRBA VESTNIKOV KOLEDAR VREME O I t teden. In res: ljudje so se lepo odzvali povabilu. Predstavnik cer- Trgovlnu MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 I/ 1 • visokotlačne stiskalnice za seno in slamo po zelo ugodnih cenah fr ni • nehrbtne škropilnice SOLO • nahrbtne in vrtne kosilnice JONSERED Ob 80-letnici posvetitve cerkve sv. Nikolaja iz Murske Sobote je opravil bogoslužje mariborski pomožni škof Jožef Smej. Zbrani množici je namenil tudi nekaj duhovne spodbude. Foto; g s 6- avgust, četrtek, Jezusovo spr. 7. avgust, petek, Kajetan 8. avgust, sobota, Dominik 9. avgust, nedelja, Jaroslav 10. avgust, ponedeljek. Lovro I L avgust, torek, Klara 12. avgust, sreda, Inocenc Minister bo držal besedo str. 4 Te dni je potekalo 80 let od zgraditve in blagoslovitve sedanje soboške katoliške cerkve, ki je posvečena sv. Nikolaju. Ob jubileju je bilo v nedeljo na letališču v RakičaAu svečano bogoslužje, ki ga je imel pomožni škof dr. Jožef Smej, somaševalo pa je več domačih duhovnikov. Mašno daritev je neposredno prenašal radio Murski val. Obreda se je udeležilo oziroma v njem sodelovalo zelo veliko ljudi. Prišli so tudi predstavniki skupščine občine Murska Sobota. Škof dr. Jožef Smej je na kratko opisal gradnjo cerkve sv. Nikolaja, ki je po časovnem zaporedju že tretja katoliška cerkev. Zgradili so jo v letih 1910—1912. Ljudje, Čeprav revni, so zanjo zbrali tedanjih 61.800 zlatih kron. Vernike in dobrotnike je pozval, naj bodo velikodušni tudi zdaj, ko je denar potreben za nove orgle, le so že naredili v orglarski delavnici, nameščati pa jih bodo začeli ta delovanje na verskem in drugih področjih. Ljudje pa niso prišli na letališče samo zaradi maše in darovanja za orgle, ampak tudi zaradi napovedane blagoslovitve letališča in letal. Te pa ni bilo, kajti, kot smo neuradno zvedeli, je v aeroklubu večina temu nasprotovala. Nedeljsko popoldne je bilo prijetno, saj je nastopilo več ansamblov. Tudi takih, ki negujejo verske najveve oziroma melodije. Š. SOBOČAN KoniateMtom baake posojamo: — prodajo blagajniških zapisov SKB v tujem denarju za pravne in fizične osebe. Blagajniški zapis vam ohranja vrednost od deviznih prilivov oz. nakupa deviz, — posojila kmetijcem, — SKB prodaja potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v Re- Mk posel * komuni Po daljšem suhem in vročem vremenu se bo konec tedna vreme nekoliko poslabšalo. Lahko pričakujemo tud: občasne padavine. Pregovora če je Lovrenca lepo, obeta si viničar vino sladko. Vreme, k: ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. Kako je mogoče, da Slovenija, ki jo je priznal kot suvereno državo tako rekoč ves svet, te samostojnsoti še vedno ne more uveljaviti v krajevni skupnosti Razkrižje? Uradni jezik v cerkvi in župnijskem uradu je namreč še vedno hrvaščina, ki se je trdno oklepa farni župnik Stjepan Slaviček. P lanski vojni so tudi na tem koščku naše domovine ljudje branili in obranili našo samostojnost Pred kratkim pa so zvedeli, da hrvaška cerkvena oblast tudi po 60 letih priključitve teh krajev k Sloveniji ne priznava stvarne meje med novima državama. To je hil zanje nov, hud udarec, ki ga niso mogli molče prenesti. V nedeljo so se dokaj množično zbrali pred svojo cerkvijo, na vseh štirih straneh zvonika in pred glavnim vhodom so izobesili slovenske zastave ter pripravili javno zborovanje, na katerem so se vrstili govori, pesmi in recitacije. P njihovo podporo sta spregovorila tudi republiški poslanec Ljubo Japelj in predsednik IS SO Ljutomer Ludvik Bratuša, Osnovna misel vseh je bila, da so Slovenci in da to hočejo ostati, da se imajo tudi oni pravico rojevati, sprejemati krščanske zakramente in legati k zadnjemu počitku v slovenskem jeziku. Boleg zahtev. ki so jih postavili prejšnji ponedeljek v občinski skupščini (le-ta jih je soglasno podprla, o čemer pišemo obširneje na str. 4), so z dostojanstvenim in kulturnim javnim shodom protestirali proti tistim, »ki ovirajo polno uresničitev temeljnih pridobitev samostojne in neodvisne države Slovenije. Hrvaško cerkev opozarjamo, da naj z nami ne manipulira in naj naredi vse, da bodo naši zahtevki uresničeni. Narodu sosednje države Hrvaške pa sporočamo, da želimo živeli z njimi v slogi in prijateljstvu ter ob odprti meji«. Zvonovi razkriške farne cerkve se torej v nedeljo niso oglasili, da bi vabili vernike k mašam ob 7.30 (hrvaška), 9.00 < slovenska) in 10.30 (hvaška). Ko so gospodu Slavičku povedali, da je cerkev zaprta, je le odgovoril »Dobro« in se mirno vrnil v župnišče. In ko so mu ob koncu shoda odnesli njihove zahteve, jim je dejal, da jim bo že Bog sodi! za to. kar so storili. Nato se je čez čas vsedel v svoj avtomobil in se odpeljal proti Hrvaški. Bo Bog sodil tudi njemu za to, ker je ves čas netil nemire med ljudmi in zatiral slovenski jezik? JOŽE GRAJ fr «e a m >žiš str. 16 konec! nižji ceni V^NE1JO Garniture / j J »Pepika, kje imate otroke?« str. 6 Suša že v ^lijakih •"O'** ,w*‘ tača/j*. .* dežja pomeni, da ; '»ktu tudi studenci ozi-■ SmEpl,ne v*>(ie- ?’ ad»> T ^l,n* v°de najbolj ob- **"* "atijih Goričke-tako .^skih goric, Radgonski vl'’rov^* oa območja j ’’ Ravnice, Polk, ,T«di»,? mri? za J0-Za ?p”rai m’l'jonov izgube. Toda samo botnišni- vedo, kakšni bodo novi ka-'J ‘ -->. . . ... drovski normativi, ki naj bi jih ^#4 .. ___ „ n.mjviv' ic^uizc. i vum wiwwm- M milijonov primanjkljaja, kar pomeni, da so imeli itl s ',en‘ domovi in druge enote zavoda računovodsko celo prese- In zakaj prav bolnišnica s '3kšnim bremenom? Zaradi J|nortuacije, ki so jo izračunali N zakonu, ki pa jo ne priznava Potnik, to je zdravstvena ®valhtca. Tega primanjkljaja IJfMS milijonov, kar v delu “'•mišnice pomeni, da ne mo-kupovati nove opreme ali Menjevati stare. Bolj kot ti *ioni,ki bi jih na papirju tu: ™ko zmanjšali, jih skrb' Pttotlalih J2, kar pomeni, da ^bolnišnica nelikvidna in pra-'®tasno ne plačuje računov. K hNi pa je treba dodati še 64 ”l'Wov lanskoletne izgube, ® katero upajo, da jo bo vsaj ^ovično poravnal republiški Počuti, km od proračuna zahtevata zdravstveno ministrstvo in zavarovalnica. V Pomurskem zdravstvenem zavodu so tudi za več kot tri odstotke zmanjšali število zaposlenih, čeprav jih imajo po tem, kolikor jih priznava zdravstvena zavarovalnica, še vedno 92 preveč. Toda delavcev sedaj I končno dobili pred septembrom, ocenjujejo pa, da prav v Pomurju niso zaposlovali toliko preveč, da bi delavce morali odpuščati. Se pa zna zgoditi, da bo preveč zaposlenih, predvsem srednjega kadra, če se bodo zdravniki številčneje odločali za zasebno dejavnost, je na seji sveta zdravstvenega zavoda opozoril direktor Štefan Vuček. MH Pomurski zdravstveni zavod je dobil milijon in 500 tisoč tolarjev za zdravstveno varstvo na demografsko ogroženih območjih. V kaj bodo vložili denar, se še niso dogovorili, prav gotovo pa v zdravstvene postaje v demografsko ogroženih krajevnih skupnostih. To je prvi republiški denar za nakup v zdravstvu, za osnovno zdravstvo pa so za reševalna vozila in nekatero opremo prispevale občine iz svojega proračuna, medtem ko bolnišnica in higienski zavod, ki sta republiška, od tam nista dobila še nobenega denarja. dualno kopališče Moravci v Slovenskih Goricah Razočarani nad Radensko |f "rt 'ii; - ^-■l ‘»"'“•no kopališče Moravci pri Mali Nedelji, je C. Pamakar* ' Prav je bil delavnik, je bilo veliko obiskovalcev, «)* "' term 1 bazenih, velikih 22 krat 15 in 6 krat 15 metrov. V kihj^bončiii a na v?^a temperature 33 stopinj Celzija. Mnogi pa ^8otrain na lravi tik ob bazenih, ko je bila še zelena, čeprav je t J •''•Palce USn° Udobje. V termalno kopališče Moravci priha-z ormoškega, ptujskega, lenarškega in seveda tudi ''^h jn "^tsbega območja. Ob delavnikih jih pride do 700, ^Uponui01*1’*' Pa ,ud‘ več k°t 1000. Kopališče upravlja •tfc^^Odr । k,'a*a Nedelja, ki tudi pobira vstopnino. Dnevna > p : Brant. J»e stane 130 tolarjev V kopališču sta zaposlena dva vriske ji in Feliks Voršič, ki sta tako rekoč fanta za •^J^da Dod''d6 pa °Prav|jaj° delavci hotela Jeruzalem Ljuto-‘"h nad t Padensko V krajevni skupnosti Mala Nedelja so - iztek, Podjetjem, saj ni vlagalo v obljubljene naložbe. ' .Pogodba, se pojavljajo številni interesenti, ki imajo •h. ' 51 torej lahko, da se bodo razvijali tudi malonedeljski Š.S. Gornji Senik V tej največji porabski vasi bo to soboto zelo živahno in slove-,sno. Ob 10.00 se bo namreč začela svečanost, na kateri bodo mariborska škofa Kramber in Smej ter sombotelski škof Konkolv •posvetili novo župnišče. Najbrž bodo ob tej priložnosti poskušali poiskati tudi slovenskega duhovnika za gorn jeseniško župnijo, saj so že več let brez njega in tako večinoma tudi brez slovenskega bogoslužja. Pričakujejo, da se bodo podali v soboto na Gornji Senik tudi krajani iz sosednjih vasi na Goričkem, ki bodo lahko šli tja Čez mejni prehod Marti-nje—Gornji Senik. Odprt bo od 8.00 do 20.00, in to tudi v nede Ijo. J.G. Tudi regionalna cesta od Podgrada do Apač je bila še kako potrebna obnove. Gradbena dela so bila zaupana Cestnemu podjetju Murska Sobota, ki se je že lotilo temeljite obnove, bbp ( tedn ,*1',na|nem kopališču Moravci pri Mali Nedelji " kon"i,udi do 1.000 kopalcev. Mnogi se tu- Pa 'sču. Ob našem obisku je bila tam še zelena trava. Foto: š. S. Vrnili 15 hektarjev zemljišč Upravni organi radgonske občinske skupščine so doslej prejeli 395 zahtevkov za vrnitev podržavljenih zemljišč, 6 za vrnitev podjetij, I za vrnitev stanovanjske hiše in dva zahtevka za vrnitev stavbnih zemljišč. Doslej Je bilo 33 ustnih obravnav in terenskih ogledov. V radgonski občini pa tudi že vračajo zemljo! Na podlagi pisnega dogovora, sklenjenega me^ upravičenci in Vinogradniškim gospodarstvom Kapela, je bilo trem razlaščencem vrnjenih 15 hektarjev zemlje, kar je dokaz, da je pripravljenost za popravo krivic. F. KI. Lendavska trgatev V Lendavi se že pripravljajo na osrednjo in tradicionalno prireditev Lendavska trgatev, ki bo tudi tokrat septembra. Sestavni del prireditve je povorka. Zveza kulturnih organizacij je že pozvala kulturna društva v občini, naj bi sodelovala v prikazu kmečkih opravil z nekdanjimi orodji. Letošnja lendavska trgatev bo tudi v znamenju 800-letnice Lendave. V Lendavi pa si tudi prizadevajo za obnovitev naselja 11 zidanic v vinogradniškem območju Novi Tomaž, da bi jih tako uspešneje vključili v turistično ponudbo mesteca. G. G. Prenovitelj se zakolje sam *“ m°J komentar letne konference soboških krš-č ,i J ' komentar je izšel z naslovom »Gospodov dan m za b '*mn žaljenje, za kar ni imel nobenega raztega. A Ij",0 1 hipotetični stavčni zvezi, ko sem citiral g. Kara-C. krščanskim demokratom nič mar, »Če je prenovitelj Pijančka, da je Peterleta spraševal, kje so mar-nic,"Oa antiagitacija je nekaj običajnega m znanega, » MMi tujega'sploh pa nič. kar ne bi bilo po Emnjen '"' ■■ t iz j ,^'fam 'to tendemT S v luž! bS '■ 4,1 .."m rti "J-'> . A' /e J' ™h<’ sta sicer ^Vn^ii-vi^ Dolu, sta uspešna p®5 biI1 Da pa to postan«- k0. podjeten, torej mo rak pred drugimi j, 14 vem času sta stekla uspešna prod®P ose jev Universaie, kajti 1^ mosvojitvi Slovenije močiu ni imel v ec pravice prejšnji ?l v 25 uvoznik, ki je sic* '\jtej1 letih 30 000 traktorj«*-kar 7.000 v Slovenijo- klom, akumulatorji, ferolegur-mi, barvami, tesnili, pločevino, odlitki... V ta namen so lanskega septembra podpisali pogodbo o blagovni menjavi, po kateri bodo (zaenkrat) uvozili 800 traktorjev. Zdi se, da kme-tijci radi kupujejo te traktorje, ker so sorazmerno poceni. Uvažati pa nameravajo še močnejše traktorje in tudi goseničarje za hribovita območja. Svoj prodajni program bodo mili traktorje s čim več deli, ki bi jih izdelali v Sloveniji, utegne dobiti delo še več delavcev. Zdaj traktorji prihajajo brez kabine, blatnikov, sedežev in avtomatske kljuke, poteznice in še česa, kar potem dobijo pri nas. Kabine so doslej kupovali v Bosni, zdaj pa naj bi jih začeli delati v Sloveniji. O sodelovanju se pogovarjajo s Tamom, Sipom in Agisom Ptuj. Slednji naj bi že kmalu začel izdelovati Čeprav sta Roškarje*«^, angažirana pn Pr nizi^a^J!ll, jev io sedaj z organi* izdelave določenih । ve1iki' ne zanemarjata f- ga sadovnjaka W : nograda. Najbrž ker sta oba nasada wP* tik pri hiši v hm 4 Tam najdeta tud1 Darinka, ki sprva n poJj{ dušena nad zas " ja jem, nam je priznala. srečna. l e n Minister bo »Svojo besedo, dano na pogajanjih v M. Soboti, da bo letošnji odkup slovenske pšenice plačan po 20,00 SIT, prav gotovo ne bom »požrl« in bom storil vse, da bodo pridelovalci pšenice le-to dobili čimprej tako tudi izplačano.« Nekako tako bi lahko povzeli telefonski razgovor med predstavnikoma občinske podružnice SLS — SKZ M. Sobota g. Sapa-čem in g. Abrahamom, ki sta ga imela v petek, 31. 7., s slovenskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. mag. Jožetom Protnerjem, predno se je g. minister odpravil, da se bo lahko v času letošnjega kmetijskega sejma v G. Radgoni ponovno sestal s predstavniki SLS, saj bo takrat mogoče še bolj podrobno razpravljati tudi o drugih problemih, ki so se v zadnjem času nabrali v kmetijstvu. Medtem, ko se predstavniki SKZ na vse mogoče načine trudijo doseči vsaj eksistenčni položaj za kmetijsko pridelavo, pa so predstavniki SLS v M. Soboti, sicer neuradno, izvedeli, da naj naša soboška republiška poslanka ga. Vidovič v Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine republike Slovenije ne bi podpirala predlogov za to ceno pšenice (20.00 SIT), ki pa jo je odbor, kljub njenemu nasprotovanju, z večino podprl. Gre pri tem za novo spoznanje, za kak- šen novi izračun, ati pa zgolj samo za slepo podpiranje vlade s strani njene stranke? V kolikor je nepreverljiva informacija resnična, se ge. Vidovič iskreno opravičujemo. Samo po sebi pa se nam postavlja vprašanje, kaj je la vlada storila za kmetijstvo? Razen g. Protnerja in g. Jeraja menda v tej vladi ni nobenega ministra, ki bi bil vsaj malo naklonjen kmetijstvu! G. minister dr. Kračun na osnovi svojih analiz želi Odgovor vlade Socialistična stranka Slovenije OO Murska Sobota je konec maja naslovila odprto pismo vladi Republike Slovenije, v katerem med drugim sprašuje, kaj bo s posodobitvijo magistralne ceste M 10. Po dveh mesecih je stranka dobila odgovor, ki ga objavljamo: L Z zakonom o proračunu Repu blike Slovenije za teto 1992 so bila zagotovljena finančna sredstva za rekonstrukcijo magistralne ceste M-10-1 Lenart — Gornja Radgona Tako je na odseku Porčič - Ihova magistralne ceste M -10-1, ki je dolg v celoti 9,8 km, 7 km rekonstrukcije že končane, peostali 3 km pa bodo dokončani v avgustu letos. Zaradi spremenjenih prometnih tokov m večje prometne frekvvence na magistralni cesti M-I0-I Gornja Radgona — Lendava so bila v letošnjem proračunu z amandmajem odobrena dodatna finančna sredstva za nadaljevanje rekonstrukcijskih del: - Rakičan — Odranci, v dolžini 10.2 km, — Odranci — Jula Marof, v dolžini 6,9 km Za oba I7.I km je izdelana. Skladno odseka skupne dolžine projektna dokumentacija z dogovori na usklajeval- nih seslankili v aprilu in maju I992 s predstavniki izvršnih svetov občin Gornja Radgona. Murska Sobota. Lendava. Ljutomer in Medobčinske gospodarske zbornice je bil 28. 5 I992 za oba navedena odseka izveden razpis za oddajo del najugodnejšemu ponudniku Po izbiri izvajalca del in sklenitvi grdbene pogodbe bomo z deli pričeli najprej na odsekih izven naselij, predvidoma v juliju 1992 Cestna dela ne zajemajo preureditve komunalne infrastrukture, ker to sofinancirajo občine. 2. Strategijo razvoja in gradnje avtocest v Sloveniji predlaga Ministr- sivo za promei m zveze po predhodni uskladitvi z drugimi pristojnimi upravnimi organi, sprejema pa jo Vlada Republike Slovenije in na njen predlog Skupščina Republike Slovenije, kadar je ta strategija sestavni del nacionalnega plana razvoja Na enak način koi vse druge cestne povezave SO obravnavane tudi povezave s sosednjo državo Madžarsko, upoštevajoč pri tem skupne koristi obeh sosednjih držav Ker je avtoce sini sistem glede na koncentracijo vsega promela, ekološko in gradbeno problematiko ter visoke stroške izgradnje, najpomembnejši del cestne infrastrukture, je evidentno, da mora biti izgradnja avtocest še bolj usklajena kot ostalo cestno omrežje Slovenija predvideva direktno moderno cestno povezavo na trasi Slovenska Bistrica Ptuj — Ormož — Ljutomer - Lendava (Pince) — madžarska meja. Ta smer je za 25 km krajša kot smer Lendava — Murska Sobota — Lenari Maribor, če ju primerjamo kol smeri iz centra države -- Ljubljane. V vprašanju je omenjeno še zbiranje soglasij po občinah, ki se nanašajo na »najnovejše projekte« po katerih Republika Slovenija ne bi imela direktne sodobne cestne povezave z Madžarsko. Vlada Republike Slovenije s takimi projeku ni seznanjena in se zaio do te pripombe ne more opredeliti, ugotavlja pa, da so takšni projekti v nasprotju s predlaganimi rešitvami za katere se zavzema. Mirko Bandelj GENERALNI SEKRETAR § SOB^i I držal besedo . ...... Predstavniki S stra mag. tudi S podrobno seznanili dinami ‘'S celo uvoziti vso hrano, ker naj bi bila domača predraga. Kaj bo pa storils toliko in toliko ljudmi, ki živijo od tega? Bodo njemu (in enako mislečim) poslanci, nekoliko pozneje pa še volil-ci, slepo sledili? Pa naj ta sla* vek nikakor ne izpade že kot predvolilna kampanja? Gre preprosto za to, da bomo morali v naši Krajini ob Muri nekatere stvari jasno in glasno povedati našemu slovenskemu centru, pa četudi je to vlada dr. Drnovška — v glavnem LDS-ova. Tudi tej vladi že lahko očitamo mnoge zgrešene poteze, čeprav je bila napovedana kot najbolj kompetentna in ekspertna. Kaže se pa ravno nasprotno. suše oa našem UD" dirt“ nister Pr®«« tariati za k«*"^ p« odgovorne * lem sproti ta •»* usieti^Arir prejetju ukrep®* (l- S .4, murska projektivni bjr0 / inženiring POSLOVNO-STANOVANJSK1 Kocljeva ul. 6 69000 MURSKA SOBOTA PRODAJAMO: .nvA^ PISARNIŠKE PROSTORE, STA^.^0, LE V KLETNI ETAŽ! - (primerne za gostinsko dejavnost), GARAŽE. , Rok dokončanja objekta je 15. 10-Informacije po telefonu (069) 31-78- STRAN 4 ___ sociala, šolstvo, zdravstvo n 11. [h ki in P :h J €■ 3 0 t, a. h 3 o p i' i' i« ki :5 n p-fl L u jj 6 t-* ... Mejo J^rižje ne bo zamenja-’?auhod na morje ”jo?n oehlco Hrvaško v to « A/?Ovanem 1 sektorju, Hrva^ Madžarska Sprehodado meJne’ Ivi meddrZ° 1002 po U8°,OVI )t mešane komisi- ^Udn?3 T° vsekakor ki ie ” sv«a so |d5ednlk 'ZVrŠne BRAT15zLjUlOmer LLD “”0^^ Dejal 'r lUdl' obsook? Popravki, vendar Vseh Pr£adetih' M ie „ U samem Že sedaj ">Ore bili da- ^“zkrižje ne M tiroma111 eknJava za Drago-*»rje i ■ J^od Slovenije na lupina J« 'Ja F začela delali kon^-^^ članov me •ktijo takJJe' 'C ,a |€ slopila v ',‘ina o m? po PodP>su spora-^,ni Predvid^a^aJ>,ran med l’Wu« eva’da bi bil na p" G' h« meddržavni mejni pre-Mcja c STjih aško °^>no Ca-ne S[n pa se 5 sosednjimi-^rtnn a ^p<)s,a,' ovira za m * dob,ro sodelovanje aLme a Prekinili tudi pn reševanju ^■nn Rradn' elektr*Cno ener ® .^oei^vu in na dru’ a i vodci, , ,a namen se Jmomerske m S on e srečal' P red vi Ljutnm0*0*^' avgusta ^//Udi mersi bo prizade-Pospeševanje go-z oinoGa azv°Ja obmejne ,u-"-& ;'bn krM“J«va, tr-^ena k t'udiPkdje,n,Stva D? R"bse brecannska . Sl 'ah,to obm'^5'1 Za razv°j obmejno območje IjA So borci ogroženi ^ti, '**'8oia,i; 'iutomer, m najbrž je podobno tudi marsikje drugod ''Poslah-'' * se F njihov položaj po osamosvojitvi naše re-kHšni iti da hi radi nekateri njihov odpor proti fašiz-»tett S° Pra*zapra» njihovi problemi in kaj čutijo v zad obrav^0 Ze'*b seznaniti tudi občinsko skupščino, ki je nji-(v avala na zadnjem skupnem zasedanju. S^^Ciin , '"tijrrio , b°rcev v k r'^ klanov združe-C^"U, v ■ ? mvai^ ■ ^us vo X '”' Pov„ ^ pal7<»a , ^5 |e.Pkečna starost „ “del iLNekaj v ' oh,č' pinije ker'" ’ ker n‘SO ^nci. Prež,- tališče za begavčke ln 5 katerimi se srečujejo številni J C a^no nalagajo nove naloge in dolžnosti, t V ^a**1*«* i« socialno varstvo in predlaga, da \ ^katerih J ***** na popoldne, \ ‘iUdv, । *ru,»i tuH 'rr za rt m»iTi- *Vqusta i Uoži ‘ m, jih 'Prejem n<_ Razkrižje mora priznati tudi cerkev Izvir S. Ivana nedaleč od razkriške cerkve ni presahnil niti v minulih vročih julijskih dneh. Med domačini pa je po Ivanovem prošče-nju še bolj začela, »vreti« želja, da bi končno tudi v njihovem božjem hramu uvedli bogoslužje in versko vzgojo v slovenskem jeziku. V ta namen je delegacija krajevne skupnosti in občine Ljutomer obiskala tudi škofa Krambergerja v Mariboru. Zadnji julijski ponedeljek pa so pojasnili vso zadevo se poslancem vseh treh zborov občinske skupščine. obeta tudi po obnovi republiške ceste Ljutomer -Stročja vas (v pripravi), kritičnih mest in mostov (Razkrižje, Gibina) in z novo cestno povezavo Trst- Lendava (sporazum že podpisan), ki bo vodila tudi skozi Razkrižje. Slovenščin^ podrejena v Sloveniji Ko je vatikanski koncil leta 1965 sprejel odločitev o bogoslužju v maternem jeziku (dot lej v latinščini), so se krajani razkriške fare razdelili na dva tabora — na tiste, ki so pristajali na versko življenje v hrvaškem jeziku, in tiste, ki so temu odločno nasprotovali ter zahtevali slovensko bogoslužje. Močnejša je bila prva skupina, čeprav so tako v enem kot drugem taboru prevladovali Slovenci. Njihovo zavzemanje za hrvaščino je bilo predvsem zaradi priljubljenosti farnega župnika g Slavička. Ljudje so se zbali, da bi z uvedbo slovenščine ostali brez njega. Zadeve so sc sčasoma nekoliko umirile, oziroma vanje skoraj nihče ni upal »drezali«, da ne bi prišlo do večjih mednacionalnih sporov, ali pa so bili razlogi kje drugje. Znano pa je, da večji del razkriške fare spada uprav-nopolitično k Sloveniji, po cerkvenopravni ureditvi pa k hrvaški (zagrebški nadškofiji). Zato je uradni jezik pri cerkev-nih obredih in tudi delu župnij vljajo se večinoma s prihodki od manjših kmetij. Tako ne morejo plačevati zdravstvenih storitev in zdravil, pa tudi ne prispevkov za tako imenovano prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Stanje je torej precej drugačno od govoric. češ da v občini dajejo precej denarja za dobre borčevske pokojnine. Le-teh, razen nekaj kmečkih za borce pred 9 9. 1943, sploh ni, sporoča Občinski od bor ZZB NOV Ljutomer Zalo se jim je zdela nesprejemljiva delegatska pobuda v republiški skupščini, ki je prišla (udi iz občine Ljutomer, češ da bi kazalo razveljaviti vse predpise, ki opredeljujejo pravice udeležencev NOB-ja. Vendar pa po besedah delegata Japlja ni bilo tako, ampak se je zavzel samo za to, da je treba centre v Maribor ali v Ljubljano, kar Je bilo neprijetno. Tako pa jih bodo sedaj lahko sprejeli v centru, ki bo v soboškem dijaškem domu. Stroške sprejemnega centra in delo strokovnega delavca bo poravnalo ministrstvo za socialno varstvo. Otroci bežijo od doma, toda do sedaj so na soboškem centru sprejemali predvsem otroke iz drugih regij, ki so se zatekli v naše kraje. Zaradi obmejnosti Pomurja pa pričakujejo, da bodo varstvo v sprejemnem centru večkrat našli tudi mladoletni tujci. Intel rentne službe pa bodo lahko opravljale tudi druge naloge, predvsem pomagale družinam in trpinčenim ati zlorabljenim otrokom. MAJDA HORVAT skega urada hrvaščina. Dokaj čudno je bilo, da so se otroci učili v osemletki na Safarskem (obiskujejo jo tudi nekateri šolarji iz hrvaškega Banfija) v slovenščini, verouk pa so imeli v hrvaščini. Nekateri starši so zato raje vozili svoje otroke k verski vzgoji v Ljutomer (8 do I I kilometrov daleč). V razkri-ški cerkvi še nikoli v zgodovini ni bilo polnočnice ali birme v slovenskem jeziku, ampak vedno le v hrvaščini. In še bi lahko naštevali, v kakšnem podrejenem položaju je bila slovenščina, in to v Sloveniji, ampak marsikaj o lem smo že pisali. Morda kaže dodati še uradne podatke iz lanskega popisa prebivalstva Od 1567 domačinov se jih je opredelilo za Slovence 1392 ali 88,8 odstotka. Da so Hrvati, je odgovorilo 79 krajanov ali 5,1 odstotka. Zanje velja ugotovitev, da niso avtohtoni prebivalci, temveč priseljeni (predvsem zaradi porok m drugih razlogov). Na priključitev k mariborski škofiji bo treba še počakati Delegacija krajevne skupnosti Razkrižje in občinske skupščine Ljutomer je julija obiska la škofa Krambergerja v Mari boru, da bi ugotovili, kakšne so možnosti za priključitev razkriške fare k mariborski škofiji m bogoslužje v slovenščini. Med drugim so ugotovili, da pripoji preverili krog upravičencev borčevskih pravic, ne pa jih ukiniti. To pa je bilo v skladu s stališči, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine Kaže lorej, da je šlo za nerazumevanje pobude. Borce tudi skrbi, kaj bo s spominskimi znamenji in spomeniki NOB-ja v občini. V občinskem proračunu je za letos v ta namen planiranih le 14.000,00 tolarjev, kar ne zadošča niti za prenovo manjše spominske plošče. Nadalje jim ni vseeno, kaj bo z muzejem NOB-ja v Ljutomeru, šc zlasti, kaj se bo od razstavljenih eksponatov in dokumentov ohranilo za pričevanje o naši polpretekli zgodovini. Predlagajo tudi, daje potrebno čimprej poskrbeti za strokovno dognano in zgodovinsko resnico o vlogi in pomenu narodnoosvobodilnega boja, ki jo je treba v obliki učne snovi posredovali mladim generacijam. Proti pričakovanju so delegati sprejeli večino ugotovitev v poročilu o problematiki udeležencev NOB-ja v občini Ljutomer. Morda je bilo nekoliko »provokativno« vprašanje o spravi. »S kom naj bi se spravili? Pri nas razen borcev NOV-ja in okupatorjev ni bilo tretje vojske. Naj se spraVijo tisti, ki so si stali nasproti tam v Ljubljani in okolici«, je na to odgovoril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Ljutomer Franjo Štebih. Oporekal je tudi tistim, ki so menili, da bi se morala doba sodelovanja v NOB ju končati 9. maja 1945, ko je bila podpisana kapitulacija hitlerjevske vojske »2. svetovna vojna se je pri nas končala šele 14 in 15 maja, saj so takrat potekali prav na našem ozemlju sklepni boji.« Delegat DPZ ja Blaž Zajnko-vič pa je med drugim menil, da .je obramba domovine dolžnost in ponos vsakega njenega prebivalca in da za to ne bi smeli pričakovati nobenega plačila. Enako kot borce pa je potrebno zaščititi tudi žrtve komunističnega režima. Ob koncu so zbori sprejeli stališče izvršnega svela, da je potrebno organizirati s Centrom za socialno delo Ljutomer in pristojnim občinskim organom ter predstavniki ZZB NOV Ljutomer pogovor o problematiki zdravstva in socialnega varstva borcev. JOŽE GRAJ tev Razkrižja k mariborski škofiji pred ratifikacijo državne meje med Slovenijo in Hrvaško ni možna. Z ratifikacijo pa bo Vatikan avtomatsko priznal novo stanje Ne glede na to, pa so se dogovorili, da bodo od zagrebške škofije zahtevali, da faranom Razkrižja omogoči versko življenje v maternem slovenskem jeziku. Ta in druga prizadevanja so soglasno podprli tudi vsi trije zbori občinske skupščine v Ljutomeru. Pri tem jih je neprijetno presenetilo, da hrvaška cerkev ne priznava sedanje (administrativne) meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na območju krajevne skupnosti Razkrižje. Zato je pričakovati, da si bo prizadevala za spremembo. Vetrna ljudi na obeh straneh pa je na srečo za strpen in konstruktiven odnos do nerešenih mejnih vprašanj. Takšno je bilo tudi napotilo poslancev občinske skupščine v Ljutomeru, ki so poleg tega soglašali s predlogi komisije za verska vprašanja KS Razkrižje, da je potrebno škofijske meje uskladiti z mejo med državama (možne so le sporazmne spremembe), da se slovensko območje župnije Razkrižje z vasmi Gibina, ša-farsko, Razkrižje, Veščica, Kopriva, Sprinc in Globoka priključi k mariborski škofiji ter da se s 23. avgustom 1992 uvede v cervki na Razkrižju bogoslužje in verska vzgoja v slovenskem jeziku. Hrvaščina pa bo le, če bodo tako zahtevali prebivalci. »Bog daj hasek,« bi rekli po domače. Pa naj se res tako zgodi, da bo že enkrat konec vsemu temu! JOŽE GRAJ Šolski počitniški drobiž Šole te dni v glavnem umevajo, saj so vendar počitnice. Nekatera solska vprašanja po so kljub vsemu aktualna tudi tačas. Tako je te dni precej govora o učiteljskih plačah, ki jih je nova vlada najprej kar precej povišala — v »klado s kolektivno pogodbo —, nato pa jih pod pritiskom opozicije in zaradi preplitvega republiškega proračuna sklenila znižati. Zadovoljstvo v šolskih zbornicah pa je skalil tudi nov Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Delavcem, ki nimajo ustrezne izobrazbe, po tem zakonu zmanjšujejo osnovno mesečno plačo za 10 odstotkov. V tem primeru je prikrajšanih kar precej učiteljev na predmetni stopnji, ki jih je vodstvo šol tako rekoč prisililo, da so morali sprejeti poučevanje tega ali onega predmeta, čeprav so končali učiteljišče ali pa se usposobili k za razredne učitelje. I žirelji, ki so končali 5-ietoo učiteljišče pred 25 in več leti — bilo je tudi v Murski Soboti — pa vse glasneje zahtevajo, do je potrebno 10-odstotno znižanje odpraviti, saj so mnogi žeteli nadaljevati študij, pa marsikomu to ni bilo omogočeno, ker je bilo treba zaradi pomanjkanja kadrov čimprej učit. Prepričani pa so, da so si z dolgoletno prakso pridobili dovolj izkušenj. Po tolikih letih trdega dela se jim zdi odtegovanje od plače poni-zujože. Zakon pa je zaenkrat neizprosen. Ko se bodo zadeve okrog plač morda nekoliko ohladile, pa bo temperatura narasla zaradi Pravilnika o napredovanju učiteljev, ki naj bi začel veljati zb nazaj — od letošnjega 1. aprila. Sistem napredovanju temelji na kakovostnem delu z atroki v razredu, s slarši in sodelavci. Kdor bo ocenjen z. 20 točkami (od teh jib mora Mii 10 iz opravljenega programa izobraževanja), bo dobil naziv mentor. Ker bodo imeli pri tem ocenjevanju glavno besedo ravnatelji, se mnogi bojijo, da bo točkovanje preveč subjektivno. Nekoliko laže bo najbrž pri tistih, ki bodo dopolnili 25 let pedagoškega dela. Predvideno je namreč, da si bodo s tem av-lomatično pridobili naziv mentor, la- knrtklmi delo se bo zahtevalo od njih. Kdor bo uspel zbrali 36 točk, bo napredoval v učitelja svetovalca. 60 točk pa bo omogočalo naziv svetnika. Vsi li nazivi bodo pomenili tudi razlike v nagrajeva-njo. Namen Je vsekakor dober, daj so po sedanjem siskmM lako rekol vsi enako plačani — boljši in slabši učitelji. To pa je močna zavora za dvi^ kakovosti vzgojnoizobraže-vahega dela JOŽE GRAJ Humanitarna pomoč ob carinske ovire Sedem Slovencev, ki živijo in delajo v Nemčiji, Danica Purg. Sonja Schieman, Milena Lopič, Stane Grešak, Jože Planinšek, Ivan Marcenovič ter Franc Lasič je ob vojni v Sloveniji ustanovilo odbor za pomoč domovini. Na frankfurtskem območju (Wiesbadeu, Darmstadt in Frankfurt) so pisali podjetjem za pomoč, ki so jo potem zbirali in pripeljali v Slovenijo. »Poslali smo za okoli dva milijona mark zdravil in sanitarnega materiala. Sam sem zbrano pripeljal 35- do 40-krat, poleg tega pa smo poslali domov še 15 do 18 kamionov materiala,« je povedal Franc La-šič, ki je nekajkrat obiskal tudi soboško bolnišnico in pripeljal zdravila in sanitetni material ter drugo. »Sedaj so nas podjetja že sama klicala, da naj pridemo po tisto, kar so namenila podariti. Saj ne dajo povsem zastonj, ampak zato, da potem lahko prikažejo davčno olajšavo. Mi smo ljudje, ki smo bili v tujini vedno nepolitični. Vedeti morate, da so te klube, ki so bili v tujini, vodili konzulati in v njih je bilo precej politike. Mi pa pismo bili nikjer vezani in smo se pokazali za Slovence, ko nas je domovina potrebovala. Drugi so se tolkli po prsih in funkcionarji iz Slovenije so jih hodili obiskovat. Trepljali so se po ramah, se objemali in si delili socialistične poljube. Ko pa je bilo treba pomagati, so ti ljudje odpovedali.« Toda tudi člani odbora za pomoč domovini so z zbiranjem pomoči prenehali, nekoliko zaradi utrujenosti, predvem pa zaradi vedno večjih nevšečnosti, ki so jih imeli na naši carini. »V začetku sem bil vedno zelo prisrčno sprejet in ljudje so bili zadovoljni s lem, kar sem pripeljal. Sedaj pa se je že dogajalo, da so mi rekli samo še, tja v kot zložite in hvala. Ver- Primerna voda za kopanje, a ne v vseh kopališčih Ni razloga, da ne bi hoditi v kopališča, je po bakterioloških in kemijskih izvidih kopaliških voda menila direktorica Zavoda za socialno medicino in higieno dr. Zorica Levačič-Turk. Letos so torej kopališke vode zadovoljive, predvsem v večjih in bolje vzdrževanih bazenih. Odvzeti vzorci pa so bili večkrat oporečni v manjših bazenih, ki jib obišče dosti ljudi, in v tistih, kjer je voda ogrevana oziroma mešana s toplo in termalno vodo. Ogrevana voda z okrog 26 stopinj Celzija je namreč nasploh primernejša za razvoj in obstanek živih bakterij. Z Zavoda za socialno medicino in higieno tedensko oziroma vsakih deset dni kontrolirajo vodo z bakteriološkimi analizami, nekajkrat v kopalni sezoni pa vzorce pošljejo tudi na kemijsko analizo V bazenih soboškega kopališča so odvzeli 20 vzorcev iz vseh bazenov. Bakteriološko je bila voda vedno ustrezna, kar pomeni, da v njej niso našli bolezenskih klic. Opravili so tudi kemijsko analizo vzorcev ter ugotovili rahlo odstopanje kot posledico premajhne koncentracije klora v vodi. V prvih vročih dneh so starši večkrat klicali na higienski zavod, češ da v soboškem kopališču dodajajo preveč klora. To so potem tudi večkrat preverjali ter ugotovili, da je bilo klora prej nekoliko premalo kot preveč. V Moravskih Toplicah ugotavljajo, da je voda neoporečna v zaprtem in odprtem bazenu v hotelu Ajda, ustrezna je tudi voda v terapevtskem bazenu. Trije odvzeti vzorci iz preostalih bazenov pa so bili bakteriološko oporečni oziroma so v njih našli preveliko skupno število živih bakterij. Oporečen je predvsem plastičen bazen s toboganom, ki tudi nima korita za dezinfekcijo nog ter majhnega bazena. Pri kemijski analizi so tako ugotovili, da je v vodi premalo klora. V hotelu Lipa je bila voda vedno primerna, tako v pokritem kol zunanjem bazenu, medtem ko je kopališka voda neprimerna v Peti-šovcih. V lendavskih bazenih so odvzeli 17 vzorcev in voda v Pe tišovcih je bila oporečna zaradi skupnega števila živih bakterij, našli pa so tudi klice koliformmh jetno smo bili že prevečkrat tukaj in ljudem se je zdelo samoumevno, da smo pripeljali, vendar ne vedo, da smo za to žrtvovali svoj prosti čas in denar. K odločitvi, da bomo prenehali zbirati, pa so nas privedle tudi nove carinske odločbe. To je metanje polen pod noge, vse skupaj postaja vedno bolj birokratsko. Včeraj sem peljal v soboško bolnišnico, vendar so mi na meji avto zaplombirali. Zjutraj sem pripeljano lahko razstovo-ril, ker bo verjetno še nekaj dni na carini. To je nerazumljivo, saj gre za humanitarno pomoč. Meni nekako ne zaupajo, meni, ki sem vse zbral in prevozil dolgo pot do domovine. Skozi dve carini grem, nemško in avstrijsko, pa mi samo pomahajo, saj me že poznajo, doma pa so problemi, zato človek zgubi voljo in razum.« Franc Lasič je nekajkrat zbrano pripeljal tudi v soboško bolnišnico in o pomoči je direktor bolnišnice dr. Anton Trček dejal: »Vsaka pomoč je dobrodošla in zaželjena. Materialni stroški za zdravila in aparature so namreč tako visoki, da jih z denarjem, ki ga dobimo, le s težavo plačamo. Zato smo vsake pomoči veseli, vprašanje je seveda, koliko je tega vesela tudi farmacevtska industrija. V našem in verjetno tudi v interesu drugih bolnišnic je, da to pomoč dobivamo čim dlje.« MAJDA HORVAT bakterij, ki povzročajo Črevesne težave in so znak fekalnega onesnaženja. V Banovcih prav tako kontrolirajo vodo v zaprtem in odprtih bazenih. Odvzeli so petnajst vzorcev in polovica jih je bila oporečnih V pokritem bazenu je občasno preseženo število bakterij, vendar odstopanje ni preveliko, večkrat pa je bila voda oporečna v zunanjih bazenih, ugotovili pa so tudi klice bakterij, ki povzročajo črevesne ležave. V kopališču v Moravcih pri Mali Nedelji so vzeli osem vzorcev, štirje so bili primerni in prav toliko neprimernih. Trikrat je bilo povečano skupno število živih bakterij, enkrat pa so odkrili posebno bakterijo, ki je v vodi ne bi smelo biti V Ljutomeru so vzeli šest vzorcev iz obeh bazenov in ugotovili, da je bila voda v velikem bazenu primerna, neprimerna pa v majhnem bazenu. Poleg prevelikega skupnega števila živih bakterij so našli tudi bakterije, ki povzročajo črevesne težave. Po bakteriološki analizi kopaliških voda so torej na Zavodu za socialno medicino in higieno ugotovili, da so primernejše vode v bazenih z neogrevano vodo in v tistih, v katerih se kopa manj ljudi S higienskega zavoda takoj. ko dobijo izvide odvzetih vzorcev, o rezultatih obvestijo upravljalce kopališlč in jim ob neprimernih rezultatih svetujejo, da morajo vodo dodatno klorirati Izvide pa pošljejo tudi inšpekcijskim službam, ki v kopališčih opravljajo širši nadzor in lahko ob nepravilnostih ukrepajo. MAJDA HORVAT STRAN 5 utrip Devet ljudi Pepika, kje imate otroke Spodnje tako počasi Foto: Š. S. Zaobljuba ka Frančiška Gutman iz Kokolanjščka. Oče in trije sinovi igrajo na harmonij Grabononoškem na gostiji sploh le španska angleški. Tako da Š. Smej zactje drugega Pomurskega gamzacijo njo Radgono sejemskih STRAN 6 Bariča Horvat poročena Moralez se je po petindvajsetih letih maščevala svojemu možu Albertu Moralezu. »V Kaliforniji sem že 27 let, poročena sem 25 let. Ko sem se pred petindvajsetimi leti tam poročala, nisem zna- sem naredila. Rekla sem si, da bova z Albertom nekoč to ponovila v okoliščinah, ki bodo zanj enake, kot so bite takrat zame. Zdaj je najina poroka veljavna. V bogo ji tiski cerkvi je on zabodeno gledal...« Bariča je doma iz Ivanec, srebrno se je poročala v petek, 17. julija 1992, Harmonika je spremljevalka Viktorja Hauzerja že vrsto let. Začel je klavirsko, potem pa je vzljubil »frajtonarico«. vsak dan sede» Pri njem hiši Je Jožefa Kurbus odrask J Začetki Pomurskega sejma segajo v leto 1962, ko so na nogometnem igrišču v Gornji Radgoni pripravili prvi potrošniški sejem. Fotografija je iz arhiva Pomurskega sejma. vera pa je Le kam bosta z Albertom šla za zlato poroko? Pred kratkim so asfaltirali cesto Radoslave!—Godemarci—Moravci. Zal pa je ostalo vstnes še kakib 300 metov makadama. Le-ta je ob potoku Bukovnica. Pred asfaltiranjem je treba urediti njegovo stru-8°- Foto: Š. S. Letošnja tradicionalna prireditev Moravci 92, ki jo je pripravilo turistično društvo iz Mate Nedelje, je bila v znamenju velike pridobitve: asfaltirali so cesto Radoslave!—Godetnarci—Moravci, ki jo je odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer Ludvik Bratuša. Na slovesnosti se je Vlado Bolkovič zahvalit občini za podporo pri gradnji ceste, Marica Bezjak pa je v nagovoru poudarila pomen prireditve, ki se vse bolj uveljavlja, obudila pa je tudi spomin aa nekatere ljudske običaje, ki pa ne smejo izumreti. Da vse ni izumrlo, so pokazali pevci in godbeniki iz Male Nedelje, pa tudi barmonikar- Vrhu, saj smo odšli tja v ponedeljek, vrnili pa smo se v petek. Ponavadi smo z igranjem kar dobro zaslužili, jedače in pijače pa je bilo tako in tako v izobilju.« Tako so govorili ljudje, ko so videli otroka, ki ga je sprejela di plešejo. V šali pravijo celo, da zaplešejo, če kdo raztegne dvo riščno ograjo. Najdlje smo igrali njeno mizo, s m reč ima še tn »Pepika, kje imate tiste otroke, ki so vam jih pripeljali s socialnega? Joj, če boste tega otroka spravili na noge, potem bo to pravi čudež.« Tako mi je pripovedoval veseli Viktor Hauzer Nanj sem postal pozoren na nedavnem prazniku jurjevske fare, kjer je zaigral na harmoniko- Raztegnila pa sta jo tudi njegova sinova. Vsi so bili oblečeni v oblačila iz lanenega platna, ki so bila bela kot sneg. Pozornost pa je vzbudil še z oslico, ki je vlekla voz z gumijastimi kolesi, na njem pa so bde predi ce, ki so tako obudile spomin na nekdanje čase. z Viktorjem Hauzerjem takrat ni bilo časa za klepet. Kramljala sva te dni na njegovem domu. Tedaj je znova, kot že ničkoliko-krat prej, zaigral na svojo harmoniko in bližnji »vikendarji«, ki so poležavali v debeli senci, so se že začeli muzati. Pa ne dolgo, saj »Vrsto let sem imel ansambel, ki je nastopal pod imenom Veseli Prleki V njem sem igral na harmoniko, drugi trije pa na tru-bo, klarinet in bas Igrali smo na najmanj 200 gostijah, pa tudi na veselicah. Najrajši smo igrali Slakove melodije, a tudi nekatere starejše. Ljudje v teh krajih ra- vzvod njenega dela in skrbi za otroke. »Bila sem dve leti v taborišču v Nemčiji. Dvanajst otrok mi je takrat umrlo in zaobljubila sem se, da bom za to tujo de-co sprejela. Otroci so bili bolni, taka bolezen je bila, da je otroku glavo zvilo pa je bil mrtev. Toliko sem molila, dala za maše, no potem pa nam je ostala prva pri življenju. Svojih otrok imam pet.« zličnega blaga. Na prvem sejmu je sodelovalo 35 domačih in 19 tujih podjetij, Avstrijci pa so v dveh radgonskih menjalnicah zamenjali 73 tisoč šilingov. Led je bil prebit in organizatorji so si nabrali izkušnje za or čnega meso. Mineralna voda, ki jo lahko kupiš v trgovini, ni poceni, čeprav imamo črpališča v bližnjih Petanjcih. izvorov mineralne vode pa je kar nekaj tudi v drugih krajih, kjer si natakajo mineralno vodo predvsem domačini. Prednosti: je zastonj in povsem naravna. Tak izvir je tudi v Stavešincih. Na sliki je Gregec Kebler, ki ga je poslala mamica, naj natoči nekaj litrov domače mineralne vode. V vročih poletnih dneh dobro de požirek, dobra pa je tudi za mešanje z vinom in sokovi. Skoda je le, da te- Gfasba gre iz roda v rod! Viktor Hauzer iz Sovjaka si je močno želel, da bi mu oče kupil harmoniko, žal pa (ega ni mogel, ker ni imel denarja. Harmoniko pa si je kupil sam s prihranki od zaslužka pri tesarskem obrtnika. Prva harmonika je bila klavirska, pozneje pa si je omislil prostotonsko, ki pa je med ljudstvom bolj znana kot »frajtonarica«. dneh prihajali tudi številni gostje iz Avstrije in že na prvem sejmu so skušali obiskovalcem predstaviti tudi pomursko gostinsko in turistično ponudbo, porodila pa se je celo ideja, da bi prireditev prerasla v turistično-potrošniški sejem. Se nekaj podatkov o prvem Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni; V devetih dneh si ga je ogledalo 35 tisoč obiskovalcev, samo v nedeljo so jih našteli (5 tisoč, razstavljafci pa so prodali za okoli 45 milijonov dinarjev ra- i#l Tako kot se je Viktor »nalezel« glasbe od očeta, so tudi sinovi. Na sliki je najmlajši. Ščavnice. Ampak otrok, ki ga je sprejela v rejo, je zrasel, čeprav je bil takrat, ko ga je dobila, star devet mesecev in je tehtal le tri kilograme. Čudež? Morda, ali pa le njena pripravljenost sprejemati otroke, ki so iz takšnih ali drugačnih vzrokov ostali brez oskrbe staršev ali so ob tem še nekoliko drugačni od drugih otrok, njena skrb zanje in ljubezen Vrata doma je prvemu tujemu, pa vendar svojemu otroku odprla pred tridesetimi teli in od ta krat jih je postavila na noge že dvajset. »Pepika, pa kaj se ti je treba s to deco mantrati. saj ja imaš svojo penztjo« pravijo ljudje. »Jaz pa vem, kako je to hudo, saj sem sama bila taka sirota. Dvajset let sem služila pri kmetih kot dekla. Sedem let sem bila stara, ko sem šla od doma. sejma Ta se ni bistveno razliko val od prvega, saj so se na njem spel predstavila pomurska podjetja in zasebniki, Še bolj pa se je povečalo zanimanje obiskovalcev za to sejemsko prireditev. Tokrat si jo je ogledalo že 40 tisoč obiskovalcev, razstaviščni je harmonikar -Bilje ; ' . bilo, ko bi bila m tisn dan je na rob ker smo jo obiska a ra pripravljala kosilo, P veliko skledo kuha'*'f0.„ fižola, kromp” ’* P prostoru, ki so ga uredili na nogometnem igrišču, zvrstili številni obiskovalci od blizu in daleč. Čeprav v improviziranih prostorih, saj so postavili tri lično urejene paviljone, na drugem koncu pa številne stojnice, so se na sejmu že predstavili pomurska podjetja in obrtniki, ki so obiskovalcem ponudili svoje izdelke Bilje lo resnično pravi potrošniški sejem in organizatorji so lahko bili zadovoljni, saj je bila prireditev zelo odmevna. V obmejno Gor- »Tudi (o sem občutila, da brez otrok ne morem biti. Ce otroka ni poleg mene, ne vem, kaj bi si začela Tega sem si pripeljala iz bolnice, ko je imel sedem dni. Takrat sem spala le po tri ure. Ko je otrok zastokal, sem že bila pri njem Ja, ja. njega. Veste, tako je pameten, samo govorili ne more. Pravijo, da bo govoril, saj že pravi pipi, Pepika, mama. Vedno ga vzamem s sabo, nikamor ne grem brez njega. Ko vidi, da se kam spravljam, se že pripravlja, da gre z mano.« 4 eni ‘ s o tesno p"14 ke kacije sejen’- P* tesni Na rek > u| prostori pa so poslali pravo mravljišče kupcev. Pomanjkljivost sejma pa je bila, da je na njem sodelovalo Je malo podjetij iz ljutomerske in lendavske občine in tako ni odseval celostnega stanja v pomurski regiji. Tretji Pomurski sejem v letu 1964 je bil že nekoliko širše zasnovan, kar je kazalo, da bo prireditev sčasoma prerasla v pravo gospodarsko manifestacijo. Stičišče treh državnih meja je ponu jalo vse možnosti in to so dojeli tudi organizatorji. Sejem naj bi tako pomagal tudi spodbujati obmejno blagovno menjavo, dobivati pa je začel tudi vse bolj strokovni značaj. Na lem sejmu so obiskovalci že lahko videli do sežke pomurskih govedorejcev, čedalje večji poudarek pa so dajali kmetijstvu kot najpomembnejši gospodarski panogi v po krajini ob Muri. V letu 1965 sejma v Radgoni ni bilo, naslednji, četrti sciem. je že bil močno turistično in komercialno zaznamovan z veliko izbi ro kmetijskih strojev in mehani treba igrati »F ^ej-vsakega g^^jnozih3 padali denarci, bi « bi odnehali,1-lel (in to se je sedi mu morah '8 giR j , bližnjega I-*r ^tlt1H> Nismo mogli bila, da pogledamo nj i|nejši šo. številne sobe s* _ , mi posteljami- ra v ^jnp postlane in prekr**^* li. Tudi nova oblači a „ ke, ki so Že bila p”Pr j,poti hladnejše *tnA vsega dovolj, jajc, sl > ne, mesa, tudi za vanje. »Da se mi ™ .r ,tn-kali po tujih hramih o je roke. Ti bodo ostah P Skusila sem dosti hudega, zalo imam sočutje do teh otrok.« Ce vemo za njeno razdajanje lujim otrokom in na to gledamo z drugačnimi očmi, skorajda ne moremo verjeti in razumeti Pa vendar je tu tista vez, življenjska povezanost, soodvisnost med ženo, ki ni več tako mlada in otroki,, vir moči za življenje la ko zanjo kol za otro- Pomurje, nekoč izrazito zaostala slovenska pokrajina, je v šestdesetih letih doseglo precej šen razvoj. Kmetijstvo je bilo v tem času tu še vedno prevladujoča gospodarska panoga, vendar se je že začela razvijati tudi industrija, medtem ko razvitost trgovske mreže še ni bila takšna, da bi lahko zadovoljila vse potrebe kupcev. Zlasti jeseni, kose je povečala kupna moč kmečkega prebivalstva, je bilo očitna nerazvitost trgovske mreže in v Pomurju se je zalo porodila ideja o organizaciji potrošniškega sejma, kjer bi na enem mestu obiskovalcem lahko ponudili vse, kar premorejo pomurska podjetja, obrtniki in trgovina. Pisalo se je leto 1962, ko so v obmejni Gornji Radgoni organizirali prvi Pomurski sejem. V predvojnem in povojnem obdobju so na območju takratnega soboškega okraja že pripravili nekaj tovrstnih prireditev, vendar je sejem v Gornji Radgoni izstopal iz teh okvirov. Od 15. do 23. septembra so se na sejemskem imenovane vjk(w rf Ob obisku zerju pa vih likovnih i^nih a _ • rezljanih, nas^, oblikovanih F s starih N* Skratka mož s e(no* nje 'n n ii K vem lievi” 1 $ mu so se • |rgi nekatere več .,jj vodne opremo iA * |Cv zahteval” s prostorov. ^||t predlog, d‘ stu, sedanje”1 bj g predlog” je(n P 1 tale. P® ^rl * t j za"Ta j f-"" L iHih. k" 30 let Pomurskega sejma kmetijska panorama 4 !■ t, •, F 1» j-4 0 4 |t it It i k la P p ic r r * ir 0 t F r * I ^sledite suše bodo v kmetijstvu katastrofalne Pomagati bo morala država ^mursk" 'ancsljivo lahko trdimo, da ho letošnja suša je bo Še ostalo, bo potrebno siv •dkai,:. . »oietijstvo katastrofa Inv padalki L....: a... । ... da ka,aMr*fa,na- Podatki o letošnjih padavb IndiP°d dolgoletnim povprečjem, se huj. pa J*talone riso« 2’T1ni b’,a v,a'na 'n s0 « spomladi ugotavljali, , Mavin " maihnf- V aprilu je padlo le dobrih 25 mih* »»ani oh pa s,abih 17 milimetrov, kar je za 50 do 61 > od W so nadr povprečja, nekoliko več dežja je bilo k J* Mio |e 1 ... milimetri dežja. Julij je bil spet zelo susen, ' * avgus(|| Xžja^^“b ^sga povpiev jaI. kaže n;' ve-sem na travinju n 5 so P<>n*kod po-hnta,. P;Vsem suhi Zaradi S* do»v^ ek Penice, str-epa niso ni,i svetovalna ^^vt'8 prvo oce-1 Povzročila te- |!>» p:P0 Petkih, ki so nekaierihZ|ta7d' ,ega Pri L* -eh a ^l,ur niij‘ od I |k°l' d°- 80 odstotkov, e kor,,za. *'^ikiU Radkoma pesa Skoda pa je velika lirati, vendar bo slabše kakovo- ni bilo. tudi v trajnih nasadih, ki bodo čutili posledice še prihodnje leto, saj ne bo cvetnih nastavkov. Ponekod, kjer je koruza najbolj prizadeta, jo kmetovalci že režejo in pokladajo živini, vendar je brez storža in s suhim listjem, zato ima zelo nizko hranilno vrednost. Na travnikih drugega in tretjega odkosa ni, posledice pomanjkanje krme pa bodo čutili predvsem živinorejci. Da bi ohranili stalež živali, v kmetijski svetovalni službi že pripravljajo in predlagajo nekatere ukrepe. Koruzo, kolikor sti. ne bo pa tako rekoč koruze za zrnje. S silažo si bodo živinorejci zagotovili predvsem voluminozno krmo, medtem ko bo energetsko bogato krmo in beljakovine potrebno dokupiti. Ministrstvu za kmetijstvo Re publike Slovenije so zato že predlagali, da skupaj z občinami imenuje komisije, ki bodo ocenile škodo in predlagale ustrezne ukrepe. Že zdaj je potrebno ugotoviti dejanske količine semena za strniščne dosevke. ki bi jih bilo treba zasejati, če bo prišlo do dežja, saj bi s tem lahko vsaj delno nadomestili pomanjkanje krme jeseni in spomladi. Seveda bo kmetijstvu potrebna tudi drugačna pomoč, saj že vse kaže na to, da bo letošnja suša za to panogo gospodarstva katastrofalna. Ludvik KOVAČ Dohodek za pokojninsko zavarovanje Ko smo predstavljali novi pokojninski in invalidski zakon srn« za krnele zapisali, da še at znano, kdo se bo moral in lahko pokojninsko obvezno zavaroval kol krnel in kdo le prostovoljno za ožji obseg pravic iz pokojninskega zavarovanja, saj ni bil določen prag ali višina katastrskega dohodka. Sedaj pa je ka-lastrski dohodek it znan. Kmet oziroma družinski član, ki opravlja kmetijsko dejavnost, se bo moral obvezno pokojninsko zavarovati kot krnel, (e letni katastrski dohodek presega 50 tisoč 879 tolarjev. (Ce kmetija ustvari napri-mer dvakrat toliki dohodek, se bosta kot kmeta lahko zavarovala dva člana družine.) Za določitev cenzusa za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se bo k katastrskemu dohodku prištel še dobiček iz opravljanja kmetijske dejavnosti, od katerega se Jim odmerja davek. MH Vinogradniška zadruga m', 0 drogah je tudi v Prekmurju in Prlekiji 'Sn Večina teh se je oblikovala iz '1 i zadrug v glavnem po teritorialnem načelu In po- 4, k| *me,*jske zadruge, je pa tudi nekaj novih kmetijskih kmete po proizvodnem načelu in delujejo kot spe-( c so pobude za ustanavljanje specializi* doslej prihajale v glavnem iz živilsko-predelo-*6iiki za -‘‘j “stanovija še ena specializirana kmetijska zadru-i h ^no us,anovitev pa so pridelovalci. V'*11' aL^^radnikov Vino’ zadruSe ^^Os^e >onka.in Delova,, ’ * 'maJ° ,n-nat k;lr s ,o zadru’ °hjekibt novo zadru’ " hin\ h’ društvo pa K.??r?’red,‘ h ■ i - me,|jska za.. “namreč že Mer odstonii^' 'vanov' kj p a društvu vir, '^n, v m ,U zaCeli MlS^oljne ^''ko sredstev so dos"j SfSo ’ •*' več dokončno ’Vino«rad- i v, " 'Ofsbčni ob .'Š pa k; 3® obiskoval-okactja, saj je dom v bližini termalnega zdravilišča in novega duhovnega središča v Kančevcih ter nedaleč od Sobote, bi temu objeklu lahko zagotavljala primeren razvoj. Ko bo objekt v Ivanovcih dokončan, bodo v njem uredili večnamenske turistične prostore, kjer bodo obiskovalcem na voljo kakovostna in vrhunska vina prekmurskih vinogradnikov. Prav zaradi tega so se vinogradniki odločili za ustanovitev vinogradniške zadruge, saj bodo tako načrtovano laže dosegli. Ustanovitev zadruge pa seveda ne pomeni razpada društva, saj bo to še naprej imelo predvsem izobraževalno vlogo, zadruga pa gospodarsko in tržno. Da bi lahko bolj povezano in enolneje nastopili na tržišču, bo zaruga skušala povezali tudi vse druge vinotoče in turistične kmetije, zadruga pa bo tudi pobudnik za ureditev vinske ceste na Goričkem, katere začetek naj bi bil prav v ivanovcih. V okviru vinogradniške zadru- ge bo tudi polnilnica vina, kjer bodo člani lahko ustekleničili vino za lastne potrebe in za prodajo, zadruga pa bo skrbela še za oskrbo vinogradnikov in kletarjev z ustreznim reprodukcijskim materialom. Člani zadruge lahko postanejo vsi člani društva vinogradnikov in seveda drugi zainteresirani, vendar pa bo treba ob vključitvi v vinogradniško zadnj- go vpačati obvezni članski delež, ki naj bi po sedanjih predlogih znašal 500 nemških mark v tolarski protivrednosti. Do ustanovitve vinogradniške zadruge naj bi prišlo še letos, vse funkcije v njej naj bi v začetku opravljali nepoklicno, z dotokom kapitala pa bodo možne tudi redne zaposlitve, vendar bodo imeli prednost člani zadruge. Ludvik Kovač V sekljanji kmetiji v Ivanovcih, ki je prešla v last Kmetijske zadruge Pa-nonka, je društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko že pred leti začelo urejati prostore. Vinogradniki so se zdaj odločili za ustanovitev vinogradniške zadruge, ki bo imela predvsem gospodarsko in tržno funkcijo, upajo pa, da bodo tako organizirani ta objekt tudi hitreje usposobiti za gostiasko-turistično dejavnost. Foto: L. Kovač. ' ?'r dni« -ž,V0lan s iJNlJu
  • sp0‘ ^^‘Pdd^ .' 'Zdn' % Za Sebe fa vsak dar mofa-p-^ali’» da bi , moremo 'l ki -^ilo s Zarad’ suše > CŽ,v,n«. Vfr Po^ Pr‘Pravih n Odmr . 1 k. navn J^P^očiii110. smo JV rJl1 r"«‘i ., S i , saj koruza v ^vujja. Vifi JI zras,e L. ^tiost 4 J“ njcna Siliranje koruze, prizadete po suši Potek fermantacije ostane isti oziroma ustvariti moramo razmere, ki so najprimernejše za razmnoževanje mlečnokishnskih bakterij, ki čuvajo silažo. V naravi je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos, ne glede na to, če je masa sveža ali uvela. Ti mikroorganizmi se v silosni masi razmnožijo tako, da nam maso kemijsko spremenijo. Iz lahkotopnih ogljikovih hidratov, sladkorja in škroba, mikroorganizmi naredijo organske kisline, to so predvsem mlečna, ocetna, propionska in maslena. Za nas je najkoristnejša mlečna kislina, ki silosno maso hitro za-kisa in s tem ne pusti, da bi se v lej masi razvijali škodljivi mikroorganizmi, to so glivice in maslenokislinske bakterije. Na kaj moramo paziti, da bomo dobili kljub slabi silosni masi zadovoljivo silažo? — suha snov si los n e mase ne sme biti pod 30% suhe snovi, — sil osna masa mora biti zrezana, da se laže stlači in s tem iztisne sok. Posledice suše Pri srcu stiska slehernega kmetovalca, ko gleda svoja polja in kako mu suša neusmiljeno odjeda njegov vsakdanji kruh. Razžarjena poletna vročina je bolj podobna peklenski vročini kot pa nežnim sončnim žarkom. ki smo jih vajeni ob toplih spomladanskih mesecih, ko je vegetacija na vrhuncu. To isto sonce ob zadostni količini vlage v zemlji nam daje blaginjo, raste nam vse, sedaj pa to isto sonce pobija tisto, kar je do sedaj ustvarilo. Koruza, ki je nehala rasli ponekod v fazi metličenja, ne bo dala željenega pridelka, ponekod sploh ne za silažno koruzo. — s^os moramo dobro potlačili in hermetično zapreti, temperatura silosne mase. Zadnje meritve, ki smo jih naredili v našem kemijskem laboratoriju, kažejo, da ima kljub veliki suši koruza še preveč vlage za dobro silažo. Vlage smo namerili 74.4 % oziroma 25.6 % suhe snovi, in to pri koruzi, ki je imela čisto suho listje, v steblu pa je bilo toliko vlage, da je ob stiskanju kapljata iz njega. Ce bomo silirali koruzo, bo si-laža premokra in bo vsebovala preveč ocetne kisline. Take silaže si ne želimo, ker je konzumacija slabša in so večje izgube. Vpliv temperature Ker je temperatura zelo membna za pravilen potek po-fer- mentacije, moramo vedeti, katera je najprimernejša za dobro si-lažo. Od 15 do 35* C se razvijejo koristne mlečnokislinske bakterije, od 28 do 35* C se razvijejo oetove bakterije, ki niso zaželje-ne. od 22 do 40° C se razvijejo mlečnokislinske bakterije toplega vrenja. Ce siliramo pri tej vročini, se lahko razvijejo maslenokislinske bakterije, ki naredijo silažo zelo zelo smrdljivo in živali je nočejo jesti. Med fermentacijo so večje izgube beljakovin, pa tudi p H se Narava je poskrbela, da sem ostal brez dela. Saj bi odšel na dopust, pa je vlada poskrbela, da je tudi v žepu nastala suša Avgustovska dela v vinogradu Mesec avgust pomeni za vinogradnika olajšanje, saj je za nami večina oprasil, ki bi jih vinogradnik moral opraviti med letom V avgustu opravimo še vršičkanje, ih to le tam, kjer je rast mladic bujna in so se povesile v medvrstni prostor. Nekdaj je veljalo, po starih izročilih, da ne vršičkamo pred petnajstim avgustom, kajti takrat naj bi minila nevarnost toče. Nekatera leta res sovpada ta datum z dnem, ko preneha aktivna rast mladik, in to je čas za vršičkanje. Z vršičkanjem dosežemo, da se asimilati ne trošijo za rast mladik, temveč za rast grozdne jagode. Pomembno je, da je uspelo ohraniti zdravo listje, kajti zdrav zelen list je »tovarna sladkorja« in za optimalno preskrbo posameznega grozda je potrebno 6 — 7 takih listov. Vse to moramo upoštevati pri višini vršičkanja, kajti marsikje so opore prenizke in tako dobimo premalo listja in grozdje je manj sladko, posebno še pri obilnem nastavku. Orumenelo listje in spodnji listi na trti, ki so starejši, tudi več ne pomagajo pri nabiranju sladkorja v jagodah. Ce imamo povprečno dva grozda na mladiko, bi bila primerna višina vršičkanja 12—14 listov nad zadnjim grozdom. Zalistnike, ki niso prebujne, pustimo ali pa jih prikrajšamo na en do dva lista, nikakor pa jih ne trgamo ročno, kajti poškodujemo lahko rodna (prva zimska) očesa, ki se med letom oblikujejo v pazduhi zalistnika. Tudi v mladih vinogradih pazimo na lo. Tam kjer se še ne občutijo posledice suše na trti in smo zaradi bujne rasli mladic, ki so se povesile v medvrstni prostor in so onemogočale oskrbo vinograda, opravili vršičkanje že prej, so močno pognali zalistniki, predvsem v zgornji polovici mladike, take zalistnike lahko prikrajšamo v drugi polovici avgusta. V avgustu opravimo še eno do dve škorpljenji proti pozni obliki peronospore. ta se ne razlikuje od prejšnje peronospore, ki se je pojavljala med letom, temveč nam napada le mlado listje (zalistnike). Na starejših listih grozdnih jagodah in peceljčkih so listne rože zaprte, zato ni več možnosti, da jih napade peronospora. Za zadnja šrkopljenja uporabljamo isključno bakrene pripravke, škropiti pa velja v prvi polivici avgusta pred padavinami ali takoj po dežju, kajti zaradi visokih nočnih temperatur je inkubacijski čas od okužbe do prvih vidnih znakov na listju oljne pege) 3—4 dni. Pozna peronospora je tudi potencial peronospore za naslednjo leto (peronospora prezimi v odpadlem listju). Poškropiti je potrebno celotno listno »steno«, ne pa samo v območju grodzov. Tam, kjer je oidij (pepelkaste prevleke na grozdnih jadogah), opravimo v tedenskem presledku škropljenje s sistemičnim fungicidom (rubigan ali dorado ali sisthane ali topas 100 EC). Tam, kjer oidija ni, zadostuje še eno škropljenje z casanom ali pepelt-nom, ki ga opravimo istočasno kot preventivno škropimo proti pe-ronospori. Pozna in čezmerna uporaba žveplenih pripravkov je lahko potem v moštu in vinu vzrok za vonj po gnilih jajcih (boek-ser). Od drugih ukrepov priporočamo zatiranje s plevelom pod trsi in medvrstnem prostoru, predvsem zato, da pleveli ne odvzemajo trti vode. V medvrstnem prostoru zmulčimo ali pokosimo, med trsi pa lahko, če imamo trdovratne plevele (pirnica), poškropimo z enim od pripravkov na bazi glifosfata (cidokor, rundoup, boom efekt itd.). Držimo se navodil, ki so priložena k herbicidu in pazimo, da škropivo ne pade na zelene dele trte. Višina plevelom naj bi bila vsaj 10 cm. Pokošeno travo lahko v medtrsnem prostoru uporabimo za zastiranje, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Kmetijska svetovalna služba Ernest Novak, dipl. inž. agr. <------------Turnišče------------ Cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 63 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 8.000 do 12.000 tolarjev. Lastnike je zamenjalo 35 pujskov. Sejem v Turnišču se odpira ob 7. un. poveča prek 4,2 pri tej kislosti pa silaža ni več obstojna. Kaj priporočamo: Koruzo siliramo, ko ima minimalno 28 % suhe snovi. Ko siliramo temperatura ne sme biti prek 28’ C, bolje je, če je nižja. Silosni materija! na drobno zrežemo in dobro potlačimo, da iztisnemo zrak. Na koncu pa silos dobro pokrijemo s plastično folijo, ki jo obtežimo z zemljo ali peskom. Kako nadomestiti manjkajočo krmo za živino? Listnata« krmna ogrščica (ohrovt) je zelo primerna krma za vse živali, tudi za pitance, ker vsebuje le 16% surovih vlaken, okrog 90—100 g škrobnih enot in 18—20 g prebavljivih beljakovin. To rastlino lahko krmimo do pozne jeseni, vendar pa jo ne smemo pokladati več kol 30—40% celotnega obroka, ker vsebuje strupene glikozinolate. Priporočali bi, da sejete mno-gocvetno ljulko. ki da že po 6 tednih dober odkos, in tudi hranilna vrednost je dobra. Primerna je za pokladanje sveže trave ali pa jo lahko siliramo. Ob spravilu sladkorne pese bomo morali pospraviti oziroma silirati glave sladkorne pese. Tudi la krma je zelo primerna za silažo in ima visoko hranilno vrednost. Kmetijsko svetovalna služba Jože Puhan, dipl inž. agr I trgovina KEGL Mladinska 60, 69000 Murska Sobota telefon: 069/24-080, 31-321 — bela tehnika na 24 obrokov — velika izbira vodovodnega in toplovodnega materiala, železnine, barv in lakov, galanterije in akustike — komisijska prodajalna (prinesite in prodajte vse, česar ne potrebujete več). Delovni čas: od 7. do 19., ob sobotah od 8. do 13. ure. PRIPOROČAMO SE STRAN 7 »naj kmetija« VESTNIK V preteklosti (v prejšnjem stoletju in ponekod Še v prvih desetletjih tega stoletja) so ženske v pokrajini ob Muri nosile na glavi vezeno pečo ali naglavno ruto, pod tem pa pocij ali nec. Z belo-vezenim pokrivalom izgine iz kmečke noše ob Muri še poslednji kos starejše, bele noše, ki se je nekaj časa ohranil tudi pri poenotenem načinu oblačenja. Sicer skromna vezeninska ornamentika ženskih pokrival izpričuje še v drugi polovici prejšnjega stoletja svojevrsten ornamentalni stil, ki ločuje prekmurske peče od drugih slovenskih belo vezenih pokrival. Vse 19. in prvi dve desetletji 20. stoletja so si ženske pokrivale na glavo pod Peče in pociji pečo ali ruto pocij ali nec; sorodne oblike spodnjih pokrival, izdelane iz blaga ali pletene iz bombaževine, ugotovimo tudi pri slovanskih in neslovanskih sosedih. Belokranjcih, Hrvatih in Madžarih. Starejša kmečka noša s tega območja spada v panonski lip noše. Ta noša nas je tudi najbolj vezala z drugimi slovanskimi ljudstvi, ker seje v nekaterih pokrajinah ohranila v enaki ali podobni obliki. Bela noša je ohranila še največ prvin iz praslovanske kulturne plasti v naši oblačilni omiki. Oblačila panonskega tipa so nosili v Prekmurju, Beli Krajini in večjem delu Vzhodne Štajerske. Intenzivnejše spremembe v kmečki noši so nastale pod vplivom spremenjenih socialnih in ekonomskih razmer — ko kmetje postanejo lastniki zemlje, se poskušajo tudi na zunaj, v obleki, približati meščanom in tržanom, s katerimi imajo gospodarske stike. O starejši kmečki ženski noši in z njo povezanimi pokrivali imamo na voljo razmeroma malo virov in literature, zato je ljudsko izročilo pri tovrstnem proučevanju zelo pomembno. Iz 1829 leta izvira Caplovič Košičevo sporočilo, da si ženske v Prekmurju »preko kape (poezio), ki je navadno iz domačega platna, zave žejo štirioglato ruto (peesa) in sicer si jo zavezujejo ženske v hribovitih krajih zadaj na glavi, dolinke pa si jo zavezujejo na temenu v obliki dveh rogov. Eden od si nekoč dekleta po poroki odstrigla lase in se nato pokrila z rdeče pisanim pokrivalom, fesu podobno kapo, ki sojo imenovali pocilica, še prej pa pociu. Po Sičevem opisu so se nosile ženske v Prekmurju prav tako kot okoli Središča in Ljutomera. Poročene ženske so si zvijale kito v kukmo in jo pokrivale z belo kapico, medtem ko so dekletom vi-šele kite prosto po hrbtu — ta ra zloček je bil v Prekmurju opazen še okrog 1876 leta, poleg tega pa so si dekleta rada preko glave prevezovala čm baržunast trak, Generalni pokrovitelj akcije »NAJ KMETIJA« ‘92 niiZbim 0PfHI111! L J 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, BOREČI* Preskušena opečna kritina z več kot 80-letno tradicij®! SODARSTVO MARJAN MAUČEC, GANČANI 149 telefon: (069) 42-000 — Izdelujemo sode in kadi vseh velikosti — Možnost plačila na dva obroka — Garancija šest let ROBEC — način zavezovanja poleti spletala rdeče trakove. Kol znak deklištva se omenja pa rta, ki pa so jo dekleta opustila že v prvi polovici prejšnjega stoletja. Potrjeno je, da so ženske nosile na glavi pečo še okrog leta 1880. Na Dolinskem so peče opustile že proti koncu prejšnjega stoletja, na Murskem polju in na Goričkem pa šele na prehodu v 20. sto-ktje cij. Po Novakovem juje ga ustno Urtg rdeče pisana kapa polju so bilo pokrivalo m. • oblike, narejeno'7 P' na, ki so ga žensk da si niso umaMje knval PosporoSuj je bila ta kapa "af^vaBat'* čega platna m noša med Muro in Dravo okrog leta vogalov, ki visi zadaj pod ah nad platneno ruto, je bodisi preprosto zarobljen ali večjidel z rdečo, rumeno in črno svilo lepo izvezen.« Ženske proti Rabi so nosile že drugačna pokrivala in sicer »pozimi in poleti 1—2 komolca dolgo ruto (pola).« Dekleta so v času Caplovičevega opisa že opustila parte, ki so jih nekoč nosila, in so si lase spletala v ki te, ki so jim visele zadaj po hrbtu. V kite so si vpletala rdeče trakove. Desetletja kasneje je Stan ko Vraz v Večeslavcih v Prekmurju zapisal pesem: ... »parta mi je džundžavna. kraj od mene foučena: moja duga kila, s pantel-ni ovita me oslavla« ... Tudi Belošič, ki je razmeroma nadrobno opisal žensko kmečko nošo v Prekmurju, že konec prejšnjega stoletja, navaja, da so okrašen z raznobarvnimi steklenimi biseri. Na osnovi tiskanih virov in literature spoznamo, da so nosile poročene zenske k starejši noši v Prekmurju pečo, pod njo pocij, proti Rabi pa polo. Dekleta so hodila razoglava, v lase so si Način vezenja peč v Banovcih Pečo so si zavezovale na dva načina, zadaj na tilniku ali spredaj na temenu, v obeh primerih s prekrižanima koncema, vogala pa sta praviloma štrlela na levo in na desno stran. Da so zavezane peče lepše obdržale svojo obliko, sojih tudi v tem območju ženske škrobi le, navadno vsako soboto proti večeru, obenem z drugimi kosi oblačil. Predvsem zgornji rob peče, ki so ga če sl o zapognile za dva centimetra nazaj in pa vsi štirje vogali so bili močno škrobljeni. Navada je bila, da so v pregib dajale trak lepenke, da je trdneje stal. Ob hudi vročini so si tudi v Prekmurju pečo zgoraj strehasto naravnale, zavezala »na streho«, kar je navada tudi pri kupljenih rutah. Vsi načini zavezovanja so splošno znani tudi v ostalem panonskem oblačilnem območju. Pod pečo so ženske nosile po- čo, zeleno ah si«, lik«. Podobno ( na Goričkem, * ? a v " rejen iz r^ceg^ ” 5 zavezujejo pod brado z ei’«n ^9 zloma, P°Je(l|nAVm naJ; da se ustvari (e k; p . neke vrste streha, soncem. P^rul^ S pokrivajo P0'^' rima oba konca, s l^p zavezujejo. P** na vrhu .riu* ' )fi ' ; , (Iz knj.ge dala :MLakam‘* a** spe vek ^u,-ju«l** , pokrivala v Prekmud a letju) Ribiška družina Apače iz naših krajev Bodo ostali brez ribnika? Na območju Konjišča v Apaški dolini je veliko »nahajališče« gramoza. Gramoznico upravlja tačas radgonsko komunalno podjetje. Doslej so ribiči samodejno prevzemali površine, ki so jih nehali izrabljati, in dajali vanje ribji zarod. Tako so uredili 7 ribnikov samo na območju Konjišča. »Pred kratkim bi morali prevzeti novo gramozno jamo, zdaj pa smo zvedeli, da jo je najel član občinske vlade, odgovoren za kmetijstvo. Čutimo se prizadete, kajti vrsto let smo si prizadevali, da v gramozne jame niso vozili odpadkov, ampak smo jih ■■■K Gramozna jama v Konjišču v Apaški dolini, ki si jo je »prisvojil« radgonski kmetijski minister. Četudi bi jo dobil po legalni poti (tega pa ribiči ne verjamejo), ni ravno lepo, da pride do ugodnosti tisti, ki je najblr- — t Predsednik ribiške družine Apače, enota Konjišče, Janko Fridau: »Ribiči smo bdeli nad gramoznimi jamami, da jih niso onesnažili z odpadki, urejali smo jih in vanje vlagali ribje mladice, zdaj pa naj bi jih izrabljali drugi? Tožili bomo?« že skledi. Foto: Š. S. uredili v ribogojnice. Ribiči tudi nismo bili obveščeni o domnevnem občinskem sklepu o oddajanju gramoznic v najem. Tudi nas niso obvestili, kdaj bo dražba. j»Zdi se, da je šlo vse nelegalno,« mi je potožil predsednik ribiške družine Apače Janko Frida u družine Apače Tam občasno prirejajo ribiške veselice in izku piček je vselej dober. Mar je to pritegnilo »Občinarja«? §. S. Referendum v Čentibi < as sicer ni več naklonjen krajevnim samoprispevkom, kar pa ne velja za Ceolibo, saj se je pred kratkim na referendumu 52 odstotkov volivcev odločilo za podaljšanje samoprispevka za naslednje 5-letno obdobje. Denar bodo zbirali za gradnjo mrliške vežice in njeno opremo, obnoviti nameravajo vaško kapelico, sofina-cirali bodo asfaltne prevleke na cestah, zgraditi nameravajo ulično razsvetljavo, kanalizacijo, vzdrževati pa je treba vaške poti, mostove, hudournike ... Resnično veliko potreb? Za prihodnje načrte bodo delavci prispevali 2 odstotka od osebnih dohodkov, obrtniki 3 odstotke od dohodka, upokojenci I odstotek od pokojnine, kmetje 3 odstotke od katastrskega dohodka, zdomci pa 2 vdstoka od povprečne plače v Sloveniji. Denarja bo premalo, da bi vsa dela plačali, zato bo tudi v naslednjih letih veliko prostovoljnega dela. J, Z. Lepote naših krajeV । Obiščite Sovja^ Sovjak utegne postati turistična vas» kot so n ^pi u nji Savinjski dolini? Samo krajevno središče za to ima Jožica Tibaulova, ki je, kar zadeva dovoljna je, ker pobude nalete na dober odziv maČij preurejenih in ohranjenih. Dobro je» ^tani'1' kraj tudi sinovi in hčere, ki soodšli zdoma in»|oV(.t mir kjer so dobili delo Na jesen življenja pa st zeli . I . nem Sovjaku ga prav gotovo najde. . -odete. Skozi Sovjak pelje asfaltirana cesta. Tja P -jj, Jn * škem jezeru zavijete proti Brezju. Kmalu boste P" Dodal je še, da je »najemnik« pripeljal nekaj ribjih mladic jih spustil v ribnik. Ribiči sklenili, da bodo tožili. Novopečeni občinski ribič. že in so ki pa je tudi velik vinogradnik, naj ne bi najel velike gramozne jame zaradi ribogojništva, ampak (vsaj takega prepričanja je predsednik ribiške družine) zato, ker se mu izteka mandat občinskega funkcionarja in si išče zaposlitev Pri ribniku namerava menda urediti okrepčevalnico. Nekaj sto metrov vstran pa je dom ribiške Upokojenci na cesto? I pokojcnci iz Cernelavec so se zgrozili, ko so videli, da so predstavniki krajevne skupnosti »poskrbeli«, da so jim vrgli iz sobe v zadružnem domu pisarniško pohištvo in ga postavili na balkon. Predsednik društva Janez Kumin zatrjuje, da jih o teni sploh niso obvestili, niti jim ponudili nadomestnega prostora. Poudarja, da društvo ima moralno pravico do svojih prostorov, saj so bili mnogi občani, ki so zdaj že upokojenci, med graditelji zadružnega doma. Ne more razumeti, da je krajevni skupnosti nujno potrebna soba, velika 3,5 krat 4 metre, v kateri so imeli upokojenci svojo pisarno vse od ustanovitve društva. Krajevna skupnost oziroma posamezniki, ki si lastijo prvico odločanja, bi se lahko znebili upokojencev kvečjemu s pisno odpovedjo gostoljublja. Ker se jim je zgodila krivica, so najeli odvetnika. o Pogled na lepo urejeno okolico v neposredni m,zl Jr^ Skoda je le, da je »električni« drog tik ob cest • Jj^L ? katerem je hrast, star dvesto let, nato pa se nu, kjer sta zaselka Veliki in Mali Sovjak, (51° , Kizmina, Hrenovica, Sakošak in Kamen. V " va »klučaja« ah klet, ki je spelelena iz vej ,n cestnem križišču ob transformatorju je kamntl'^ ta 1627 Med potjo skozi Sovjak postaneš p*5 * juR® kjr vinograde, urejene okolice kmečkih gospoda**1 iu° j razstavljeno kmetijsko-vinogradniško orodje11,1 Brezmadežne device Marije, ki je sicer nova, sli nekdanje sakralne gradnje. w ii^j^k Jožica Tibaut se zaveda pomena Sovjaka-/•'. tako, da se bo kar najbolje vključevala v ta k 'J ( p . # . hitekturo in se začeli ukvarjati s turizmom^ J juri5 |,tf^'? drugi, žal pa še niso dobili denarja za ure. i* tudi ta pisana iz določenega zornega kota. ‘ ’««। Stalit dr. Grafenauer, je plod pogleda a stol- oziroma avtorji (v tem primeru Jih je več kot Na srečo je angleški stolp, stolp nekdanje hfi Č *’ ^°baj visok, morda celo najvišji. d vsr h in iz nje-tv v flQ . svetovno zgodovino dokaj dober. Seveda bi lahko * en’h mes,'h posveča dogajanjem, ki so za Angie- S*d® kučn2?yo,,,cij' nastajanje Združenih držav Amerike m se sel8 ‘n aa»l»««ga ^"‘viOvVBfdovine lahko naučimo skoraj vse o sedanjosti vk Atias svetovne zgodovine nam lahko pri tem veliko D. S. je odkritih cerkva in stanovanjskih objektov ter velike fotopo večave najlepših arheoloških najdb. Razstava popelje obiskovalca v bogato preteklost zahodnega dela Blatnega jezera, imenovanega Mali Balaton, (Kis Balatonjv okolico mesta Keszthely, v zamočvirjen barjanski svet z manjšimi obljudenimi otoki, ki so dali takratnemu človeku naravno zaščito. Arheološko je območje Malega Balatona eno najpomembnejših na Madžarskem, pa tudi v Srednji Evropi, saj so bile naravne in geografske danosti te pokrajine ugodne za poselitev v vseh arheoloških obdobjih. O tem pričajo tudi dragoceni arheološki predmeti (lončenina, nakit, orožje, orodje), predvsem nakit iz žlahtnih kovin, kar priča o bogastvu in prosperiteti prebivalcev Malega Balatona, pa tudi ostanki arhitekture v Fenekpusz- f Za zeleni jezik (5) ti in antičnih gospodarskih objektov (villae rusticae) v okolici Keszthelya. Arheološka raziskovanja tega območja segajo v konec 19. stol. Takrat sta bila odkrita dva zelo pomembna zgodovinska spome- nika poznorimska utrdba Keszthely-Fenek puszta in Zatavat (BI atenski kos tel — Moos-burg), ki je postal okrog I. 840 upravno središče slovanskih knezov Pribine in Koclja. Pomembna pa so bila izkopavanja med leti 1879 in 1884, ko so v mestu Keszthely raziskali 4000 grobov, kar je bila osnova za ustanovitev balatonskega muzejskega društva (I. 1897), leta 1928 je bila zgrajena tudi muzejska stavba. Ta je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Danes ima keszthejski muzej registriranih čez 60.000 muzealij, brez izkopanega gradiva iz Blatenskega ko stela (Zalavara), ki je v Narodnem muzeju v Budimpešti in ni razstavljeno na naši razstavi. Prelomno je bilo leto 1970, ko so se začela velika vodnoregula-cijska dela na območju malega Balatona, vzporedno z njimi so potekala arheološka zaščitna izkopavanja. Izkopanih in zaščitenih je bilo veliko naselbin, grobišč, cerkva in utrdb, dokler jih ni spet zalila voda. Na 70 km dolgi obali in otokih je bilo odkritih in lociranih čez 60 arheoloških najdišč. Med leti 1980—1985 je bilo raziskanih 50.000 m' površin . . Razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru bo odprta v gale riji Pokrajinskega muzeja do konca avgusta. Oglejte si jo! Branko Kerman Cerkev sv. Cirila in Metoda v Radencih je dobila nove orgle, ki jih je izdelal mojster Anton Jenko iz Ljubljane. Celotni stroški izdelave in montaže znašajo 130.000 mark v tolarski protivrednosti seveda. Orgle ie slovesno blagoslovit salezijanski predstojnik Stanislav Hočevar, že na predvečer tega dogodka je bil orgelski koncert prof. Primoža Ramovša. Orgle so tudi pomembne za zdravilišče Radenska, ki je primaknila svoj delež. ^*‘Oniek iz nove knjige v zbirki Murske večernice, ki kmalu izide Soboška frajla .. . , — ■■ me je ošteU 1 -,-. ' Je Poi m prisedla v , ' ’■ boriedaVa .>o se- Pač, da sem bita ž« v iy’ »Mrki m a-‘ ničesar 'ritni, «1- h’ 11 ’e u kar vrtrajal-i BLHilL11* ht o mogoče, r' ^ujša m drobne)-i/1- nt,' ’» očitno g jr bilo iC 1 /“ 111 k” nocoj lepo 'U s xe je pač spoza-,^’ija' kni danes nekaj ^7 Jo nagni' nad mv To so go-”1 noKtn kupleraj. • ' k pl Fna zabava. Le če ^Mi n"'1. Priučit« ir- -z bM 'e onen'! k IS J lm*m m lahko .Sv « m potipata VA p/ Povlekla Jo-\ . Otipi.» m V"» IV treba, ko inu” šumela, kdo > S A potem ve K C-'"''!,.. ‘ Si'X”iV'1 Wa 'talil v M X H H 'J'™ ..... .%. ■ me*:6 Je 10 nad »C* tudi vzra. Utlad v tem po- slu. Nato smo odbrzele v temo, najprej po asfaltu, nato pa po makadamu vse bolj proti goričkim gričem. Na nekem temnem dvorišču stare in zapuščene hiše smo potem parkirale in se peš povzpele do zidanice, ki je bila pravcata visoko p ril lična hiša. Ko je potem Jolanka, ki je imela ključ, odklenila, sem se lahko samo še bolj čudila. Vse v tem vikendu je bilo namreč dragoceno in bleščeče, kakor v kakšni odmaknjeni vili. Čakalo je samo na nekoga, ki bo vsemu temu vdahnil življenje. In to smo bile po vsem sodeč me. V osrednjem prostoru smo z zelenim prtom pogrnile velikan sko okroglo mizo in pripele bla zinice na udobne stole. Potem smo zakurile v velikem kaminu, da se je prostor pomalem grel in se napotile v kuhinjo, kjer je bilo treba pripraviti pogrinjke in pijačo. V velikem hladilniku je bilo res vsega, kar si je človek lahko zamislil, tudi reči, kijih sploh še nikoli nisem videla. Zelenjava, sadeži in konzervirane dobrote, o katerih se mi ni dotlej niti sanjalo. Jolanka in Špela sta bili že nadvse vešči v pripravi in serviranju teh dobrot. Vse, kar sta položili na krožnik ali pladenj, je namreč moralo na nek način dramili domišljijo, pa naj sta bili to dve polobli breskve, ki sta spominjali na ritko, ali salama z oli vama, kar je bilo videti kot mo ško splovilo. »Kot sem ti že rekla,« me je vmes zmeraj znova poučevala Jo- lanka. »To so ugledni in uglajeni ljudje. Tu sploh ne gre za to, da bi kateri s katero kaj hotel. Ali da bi jo celo v karkoli silil. Prišli bodo samo zato, da bi vrgli karte in se poveselili. Tudi če bodo potem, kot bi bil pač vsak, ki je kr vav pod kožo, na smrt pijani, ne bodo sami prestopili meje,« je posebej poudarila in vprašujoče pogledala, ali sem doumela. Priznala sem, da ne razumem povsem. »Pa ji ti pojasni, Špela,« je pomežiknila dekletu, ki je doslej žveči ega molčalo. »Ce jih pač ne spraviš čez me jo, te drugič enostavno ne bodo več povabili,« se je skrivnostno nasmehnila Špela. »Ali z drugimi besedami,« je doddala Jolanka, »taka so tu pravila, da bo tu šel s tabo le ti sli, ki ga boš ti izbrala in ki ga boš res želela.« »Kaj pa če ne bo šel?« me je zaskrbelo. »Da ne bi šel?« se je zasmejala Špela. »Kdaj pa se je lahko še moški uprl ženski?« je premagal smeh tudi Jolanko. Potem pa je že zaropotalo pri vratih. Prvi je vstopil visok in nekam preklast mož, ki se mi je predstavil kot Lati, kasneje pa sem slišala, da so mu rekli Lati Plastika. Bil je obrtnik Takoj za njim se je primajal plečat in galanten gospod, ki je bil videti že precej okajen. Ime mu je bilo Boris in je Še najbolj spominja) na gospoda Lazarja. Potem sla v F. KI. tej skupini prišla še mlajši moški, ki se ni predstavljal, ampak so mu vsi rekli kar direktor, in pa ženska nekako Jolankinih let, ki je bila prav od glave do pet odela v krzno. Ime ji je bilo Cvetka in je seveda sodila med nas, ki smo bile tu v okras. Možje so že pri vratih po vrsti zvrnili ponujeni upret it iv, potem pa so se kar zapodili za mizo h kartam. In meni je kar prijalo, da jih ženske očitno nismo kaj prida zanimale. Le če je bito treba postreči s pijačo in jedačo ali pa izprazniti pepelnik, smo morale biti zmeraj pravočasne, sicer so šaljivo nergali in zabavljali čez nas. Videti je bilo pač, da so tudi ti medsebojni odnosi že utečeni in dogovorjeni. Meni se je tisti večer zgodilo le to, da sem se opila. Nekako nisem zmogla vse te zmešnjave in tudi te odgovornosti, da ga ne bi kaj polomila. Zato sem srkala najprej skrivaj, nalo pa še z njimi. In sem bila kmalu že povsem opotekajoča in nezanesljiva. Zato me je Jolanka že kar grdo pogledovala, a kaj je pač mogla. Kmalu se je z Lacijem Plastiko prva znašla v posebni sobi in če sem le stopila bliže k vratom, sem prav dobro slišala, kako je globoko sopla. Potem sem nekako v meglicah videla, da sta šla tudi Boris in Spela. In sem se kar sesedla, ko sem pomislila, da bom najverjetneje tudi jaz prišla na vrsto. Kajti zagotovo bi že ob najneznatnejšem ščegetanju bruhala. Ali pa se mi je vsaj tako zdelo. Nato sem na lepem ugledala nad sabo pijani Feliksov obraz.,. Na pobudo bralke z Melov smo bili napovedali, da bomo jx>-kukali na področje zvrstnosti jezika, natančneje socialnih zvrsti, in v tem sklopu osvetlili razmerje med knjižnimi in neknjižnimi zvrstmi, ki je še posebej aktualno v govornem sporočanju. Social-nozvrstni model, ki ga je izdelalo moderno slovensko jezikoslovje v zadnjih desetletjih (prizadevanja za določitev dvojne podobe govorjenega knjižnega jezika pa so precej starejša — od SP 1935 naprej) namreč loči med knjižnim in neknjižnim jezikom. K prvemu prišteva l. i. zborni in splošnopogovorni jezik (Slovenski pravopis 1990 uvaja termin knjižni pogovorni jezik), k drugemu pa pokrajinske pogovorne jezike in narečja. Jezikovna teorija predvideva govorno uporabo zbornega knjižnega jezika v položajih, ko je pred govorečim večja skupina/zbor poslušalcev in ima govorni nastop javni značaj. Ker pa je v govoru, še posebej sprotnem govornem nastopanju, ko ne beremo, težko uresničiti stroge zahteve in pravila zbornega jezika, pa tudi zalo, da bi bila govorna oblika knjižnega jezika manj toga (formalna) in bolj sproščena, se je v javnih govornih položajih, v katerih govoreči in poslušalec svoji vlogi izmenjujeta (npr. pogovor dveh ali več udeležencev pred poslušalstvom — televizijsko omizje, radijski intervju . . .) uveljavil splo-šno/knjižni pogovorni jezik. Uporaba določenega pokrajinskega pogovornega jezika (značilni so za večja slovenska mesta, v njih se prepletajo prvine knjižnega jezika z močnimi primesmi okoliškega narečja) in narečja je po jezikovni teoriji pridržana za poluradne in neuradne/zasebne govorne položaje. V tem smislu tudi jezikovna teorija ne omejuje uporabe narečja npr. v pogovoru doma, na ulici, v gostinskem lokalu, ob kavi ipd. Ob tej relativno jasni in nedvoumni zvrstni teoriji pa se iz dneva v dan srečujemo z mtiogo tnanj jasno jezikovno prakso, še posebej zadnje čase, ko uporaba neknjižnih zvrsti, tudi narečja, v za to nepredvidenih govornih položajih narašča. K temu so prispevale predvsem zunajjezikovne, manj znotrajjezikovne okoliščine. Vsekakor ne gre spregledati, da so družbenopolitične spremembe in t. i. demokratizacija na Slovenskem vendarle osvobodile besedo, kakor je tudi očitno, da številni nosilci te besede na to preprosto niso bili pripravljeni. Pri tem mislimo predvsem na številne naše sodržavljane, ki so s poslanskimi, strankarskimi ipd. funkcijami vstopili v javno življenje, tudi marsikoga v različnih novonastalih medijih pri tem ne moremo izpustiti. Zc njihovemu pisnemu sporočanju je velikokrat jezikovna podlaga to, kar je ostalo v spominu iz osnovne ali srednje Šole (zgovoren primer za slednje sta npr. že večkrat omenjeni Expo in njegova publikacija Potrošniški vodič, za prve pa zapis Karla Franka na 13. strani prejšnje številke Vestnika, ki nosi naslov Spoštovani g. Ivan Križan), zato se ni čuditi, če tudi svoje govorne nastope oblikujejo na podlagi glasovnih, deloma tudi oblikoslovnih in skladenjskih vzorcev svojega domačega (narečnega) jezikovnega okolja. Drugi razlog, ki bi prav tako utegnil vplivati na uveljavljanje neknjižnih prvin v za to nepredvidenih govornih položajih, je pred kratkim sproženi proces iskanja pokrajinske identitete in težnja po uveljavitvi regionalnosti kot posebne vrednote. Ta proces je vzpodbudi) tudi narečno samozavest, vendar primeri tovrstnega uveljavljanja narečja v za to nepredvidenih govornih položajih kažejo, da gre za kultivirano in jezikovno premišljeno jjočetje, ki so mu jasne njegove meje. Ta jezikovna praksa nemalokrat računa na etnološko odprtega, osveščenega naslovnika in je tudi deležna njegove naklonjenosti. Žal je pa tudi meja, ko lahko zaide v ceneno populističnost, zelo zabrisana. Navedeno je že pokazalo, da so socialnozvrstni odmiki jezikovne prakse od teoretično-normativnega modela tako pozitivni kot negativni, v naslednjem sestavku pa bomo ob še nekaterih značilnostih razmerja knjižno-neknjižno ponudili kategoriji zavestnega in nezavednega odstopanja od modela kot merilo za upravičenost ali neupravičenost le-tega. FRANCI JUST Lendava Raziskovalni tabor arhivarjev Pokrajinski arhiv iz Maribora in arhiv Žalske županije sta se dogovorila, da bosta v lendavski občini in občini Lenti na Madžarskem letos organizirala mladinski raziskovalni tabor. Šest mladih iz Slovenije in šest iz Madžarske bo raziskovalo v obmejnih vaseh od 24. do 28. avgusta. Mladi bodo zbirali stare listine, dokumente, fotografije, skratka arhivske dokumente. Vse najdbe bodo razstavili na večji razstavi v Zalaegerszegu in tudi v Lendavi. Tovrstno raziskovanje bo še bolj zbližalo raziskovalce iz obeh držav, najdbe pa bodo koristne za nadaljnjo raziskavo zgodovine teh krajev. JD kulturni koledar 0 kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V petek, 7. avgusta, ob 19.00 bodo v galeriji odprli razstavo Pridobitve 1988 — 1992 za stalno zbirko. Ogledate si jo lahko 7. septembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V po krajinskem muzeju je na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru. Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka med 10.00 in 18,00, ob sobotah in nedeljah pa med 10.00 in 12.00 uro. LENDAVA: V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Odprta je tudi spominska soba Gyorgyja Zale. LJUTOMER: V galeriji je do 23. avgusta na ogled stalna zbirka. RADENCI: V razstavnem prostoru hotela Radin je razstava risb in tušev Zvonka Periča iz Zagreba. viljonu v parku je vsak torek in petek od 16.30 do 18.00 promenadni koncert. Koncerti so tudi ob nedeljah od 15.30 do 17.00. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: V juliju in avgustu bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in v preostalih dneh od 8, do 14. ure. Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica bo julija in avgusta odprta vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. ure. PRIREDITVE RADENCI: V glasbenem pa- USPE§N1CE: V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: J. Fin-der: Moskovski klub, MK; P. King: Ljubezen, spolnost in astrologija, MK; Zbirka Svet okoli nas: Letala, Pomurska založba STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Bismark na dnu Atlantika *». *• c* > Kava ni i hudičevo * seme Ponos Hitlerjeve vojne mornarice je bila križarka Bismark, najsodobnejša 251 metrov dolga vojna ladja, ki je imela na krovu tudi topove kalibra 46 centimetrov. Med drugo svetovno vojno, leta 1941, je križarko potopilo angleško vojno ladjevje v Atlantiku. Raziskovalci morskega dna so v zadnjem času natančno locirali lego potopljene ladje in trdijo, da leži ladijska lupina tako, kakor je videti na sliki. O izvoru in odkritju kave kroži več legend. Najbolj razširjena je legenda o etiopskem pastirju ovc Kaldiju. ki ga je nekega dne presenetila živahnost m poskočnost starih ovc. Kaldi je pred tem videl, kako so ovce obirale rdeča zrna z grmovja. Tudi sam je poskusil zrnca. Postal je tako poskočen kot njegove ovce. Vse skupaj je opazoval opat iz bližnjega samostana. Nabral je nekaj zrn in jih dat poskusili svojim menihom. ki so za lem molili vso noč. ne da bi jih premagal spa-. nec. Pred kratkim je bil pred pariško mestno hisu cionalnega teka kavarniških natakarjev, ki se ga J več sto moških in žensk tega poklica. Tekmovalci s*, pladnjem, na katerem so bili steklenica in trije P° preteči osem kilometrov. Za dobro NOVA ODKRlO* t Besede, ki imajo težo Za Japonce je sumo več kot samo borilni šport. Je ri-tualizirana oblika umetnosti, ki temelji na šintoistični tradiciji, in kadar priljubljeni rokoborec spregovori o svojem športu, imajo njegove besede težo, To se je zgodilo tudi, ko je japonski časopis Ni-hon Keizai Šimbun objavil izjavo 262 kilogramov težkega zvezdnika suma, na Havajih rojenega osemindvajsetletnega Konišikija. Novinarjem je namreč potožil, da na- slova velikega mojstra ali jo-kozune, ki pomeni največjo tl avti« d ornače tudi P napoved. Zaloga sak^a ¥0 pa pa naj bal a po toga jp pri povezovala Sib«V sko. pan? izgan? 1 1l i ‘tl tSo I *p 'i % % * ■ s Lurdski zakladi Francosko katoliško romarsko mesto Lourd je prvič pokazalo zaklade, ki so jih tamkajšnji cerkvi Matere božje rožnega venca podarili pobožni romarji. V kripti je bilo na ogled petdeset kelihov in monštranc ter z diamanti in srna-ragdi okrašeni škofovski prstani. Razstavljenih pa je bilo tudi približno tristo z zlatom in srebrom izvezenih mašnih oblačil. Uradno je bilo sporočeno, da je zbirka del romarskih darov, podatki o vrednosti dragocenosti pa niso bili navedeni. Ekonom svetišča je povedal, da romarji cerkvi vsako leto podarijo približno 80 milijonov frankov. Šestinštiridesetletni Britanec Bernard Lavery prideluje redkev, veliko kot slonji okli, kumare velike kot Heraklejev kij, in več kot šest stotov težke buče. Pri vzgajanju te zelenjave velikanke je postavil že dvanajst svetovnih rekordov, [n kakšna je skrivnost njegovega uspeha? Pravo seme, popolno gnojenje in predvsem ljubeča naklonjenost, zatrjuje Lavery. Samo po sebi se razume, da se s svojimi rastlinami pogovarja, ker se mu to zdi zelo pomembno. Francom > v merava iz pregnati . nins'® cah sezone v • to mesto "a ^^tijk^' sti dnevno nič ker * p avtobusov, ni dovolj zlasti ozke " pari^^J8 vsem zatrpa*1-Chirac je neznosen«- zgra** jj obrobju naj parkirišča, $ žah turiste * ali pa kar z Seint * 1 ) II ZVEZDE VAM MEŽIKAJO Ona. Imela boš velike težave. ki bodo le posledica tvoje neutemeljene ljubosumnosti Roje malo holj zaupaj svojemu pari nerju. saj ti je še vedno zvest Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne izgubiš. On: Se vedno se (i obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran hoče predvsem dobiček in do tebe nc goji sentimentalnih čustev .. . Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdo lo razlagal popolnoma napačno In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi varnejšo finančno prihodnost Seveda pa bodo za to potrebna odrekanja tudi na intimnem področju Ona Nepričakovan obisk li bo nakopal goro skrbi, vendar ga boš vesela. Izvedela boš tudi tisto, kar te v lem trenutku najbolj zanima, lo pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagli On. Proti koncu ledna sc ti obeta prijetno presenečenje, ki ho vplivalo na tvoj finančni plan. Za partnerja naj le nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona. Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se ho pokazalo, da si imela prav Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočili svojemu pari nerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve. morda pa si boš še premislila? On: Dobro bi bilo, če hi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj le lahko kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali Predvsem pa ivoj trenutni partner. Ona Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa dobro veš. da mu svoje nc moreš zagotovili. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo še vse kaj drugega . . . On. Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel listo, kar bi imel tako rad. Llpaš sicer lahko, vendar pa vedi, da se bodo ivoji upi počasi uresničevali Poskusi izkoristiti svoje skrile adu te. dokler so še aduli Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu prijateljstva, ampak živi (ako. kot ti narekuje srce. Nasprotnik, ki (i greni življenje, le samo podžiga v prizadevanjih, da bi čim prej dosegla cilj. On. V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, ki lahko precej vpliva tudi na tvoje poslovne načrte Nekdo ti bo ponudil pomoč. vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal Ona Je že res. da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem polo žaju, toda naj le tolaži, da bi lahko bilo še veliko slabše. Tako pa (i še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora pa četudi le moralna. On. Nekomu nc bo čislo prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal njegovo zamisel. Se najbolje, kar lahko storiš, je, da po hitiš in čimprej pobereš vsaj svoj del zaslužka ali pa še kaj več. SJRFi.EC KOZOROG VODNAR dol....jjfi možnosti? On Sicer boš poskušal poslušal: iP • ,a 'r ’. । Ona Prav ti bodo prišli stari pozabila Prijetno presenečenje I’ h vsakdanjik, hkrati pa (i bo prineslo obll®«^^ c* On Nikar nc nasedaj na hladnost m’i« M skupaj le dobra in premišljena igra Od ‘ vSe$ dar boš z rezu hal j le delno zadovoljen ‘ lu razjasnilo. ( Ona: Sprejela boš zanimivo psi■■ aP1**1 veliko več, kol se zdi na prvi pogled. J , s|ab ‘J bo docela razjasnila položaj, ki nikakoi .jp 5e . On Tvoji namigi so več kot prozorni prepričevati ljudi o nasprotnem Ntkd . & t si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi 1*^1 1 več kot le arogantnost. Ona: Morala se boš sprijazniti, da °e jo n>1 j; o * svojega partnerja Toda verjetno jc .|fr" njem najbolj privlači Sc vedno boš drugem * h On Začel boš premišljevali na P°vSVj. privedlo do prav osupljivih rezultatov- . iop^’ Tih usl, ampak zagrizi v vabo, dokl€r jjii opekel, toda to vsekakor ne boš ti- Ona Kljub vztrajnim poskusom. b' simpatijo, sc li nc obeta prav nič dobr gj^t , če bi se posvetila tudi komu drug^T”^ P, dar ti ivoja Irma ponovno ne ho p** koncu ledna sc ti bo odprla ncpt^a*u ki je doslej sploh nisi opazil. STRAN 10 1* za vsakogar nekaj potrjuje naše razmišljanje, da je sreča nekaterim dana, drugim pa žal ne. Se vam dogaja, da nehote zalijete rože s preveč vode? Voda zastaja v lončku, rastline tega ne prenašajo ravno najbolje. Pomoč je tu: na spodnjo stran cvetličnega lončka prilepimo tri enako debele kolobarje iz plulovine. Narežemo pač zamašek in tako dobi cvetlični lonček noge. Postavimo ga v podstavek. Odvečna voda izteče skozi odprtino na spodnji strani lončka, nabere se v podstavku, korenine pa so zavarovane pred prehudo močo. Enak učinek dosežemo, če natresemo v podstavek plast drobnih kamenčkov, na katere postavimo cvetlični lonček Skrivnost vaših dlani NAREDI SAM Okrašene espadrile f e rt * H * r ra: Voda imela več sreče v dru-P polovici življenja- Te-4is4 bo umirila in končno našla ^1® taku dolgo pričakovano Tudi nnu, kot mnogi dru-v SSTlR o veliki neizmerni sreči. 4Vadnn imamo reti, da smo naisrečncjU na svetu. So ki bi um pripisali več sre-' dimim Take ljudi sprem-15 “tgativna sreča, nesreča alt Mi. Hesse? ^Ol>i ne ■ ^Pravni ne z ra- 5 magično, ne- st°Pnii m 3 ^odnji mlado- k ta ■ odmi ,' dejan«L~JS'Je samo v ‘em. S^no iSovinsko in s sebi da „ ' da ta naloga ^j in ne'80 blli rojeni ne V prepoz™-« samo d 1 r I 4 Da bi se lega zavedali in je ne poskusili izsiliti, še samo to: »Mogoče je priti do denarja, tudi do časti ali odlikovanj, toda sreče ali nesreče ne moremo izsiliti, ne zase ne za druge.« Hesse In v čem bo vaša sreča? Kdaj jo boste začutili? Tedaj, ko se boste osvobodili dela svoje nasprotujoče si osebnosti. Ko se boste ustalili in se bo zmanjšala vaša nezanesljivost in ko boste počasi začeli uresničevati svoje načrte. tako na čustvenem in ljubezenskem področju kot na poklicnem. Vaša največja ovira je zaradi pretiranega strahu in nezanesljivosti ter prirojene sramežljivosti, da o preobčutljivosti sploh ne govorimo. Preden se boste poročili, boste preverili svoje fante, saj ste dojemljivi za ljubezen. Radi bi izjemnega, lepo vzgojenega moškega, sicer bo ta deležen trpinčenja, tudi do onemoglosti Mogoče bo mlajši od vas. En otrok. V poklicu in v službi morate biti samozavestnejši in bojeviti, manj pa nežni. Ne smete dovoliti, da vam drugi določajo pot, po kateri boste brodili, borite se za svoja sta lišča, argumentirajte jih in prilezli boste višje. Možnosti so velike. Sedanje delo vas namreč ne veseli preveč. In ker znate dobro ocenjevati druge ljudi in dogodke, začutile in poskusite še pri sebi. Glasbene lestvice CEkron pa z marelof s/’ '■'R1'gJ V" Ans. Lojzeta Slaka p 'ris|[ V.H .ilan 1 NA c t Z?NG SE ŠE VRTI Janez Bončina — Lačni Franz M UR Platnene copate okrasimo z našitim trakom in s koraldami, nanizanimi na nitko. Trak je lahko enobarven, lahko je pisan. Lahko ga kupimo, lahko ga skvačkamo ali izvezemo. Koralde naj bodo čim bolj pisane. Varčujmo Plačilo računa za elektriko je običajno precejšen izdatek za vsako gospodinjstvo, zato je potrebno z energijo varčevati. Porabo električne energije najučinkoviteje omejimo s pravilno uporabo večjih gospodinjskih aparatov. — Pralni stroj naj bo vedno poln, ko vključimo pranje. Kadar med likanjem počivamo, likalnik izključimo. Medtem ko se ohlaja, lahko zlikamo Še nekaj tkanin, ki so občutljive na temperaturo. Hladilnik in zamrzovalno skrinjo redno odtajamo. Hladilnik naj ne stoji poleg štedilnika ali radiatorja. Stroj za pomivanje posode vključimo šele, ko je poln. Večjo in zasušeno posodo speremo ročno. Zalivanje Otrok in zvišana telesna temperatura Eden od najpogostejših vzrokov, zaradi katerih pripeljejo starti otroka v dispanzer, je zvišana telesna temperatura. Zdravniki si prizadevamo seznaniti star-že o vzroku, morebitni nevarnosti in zdravljenju zvišane telesne temperature s poudarkom na negi in prehrani. Nasveti, ki so v brošuri •Moj otrok ima vročino«, in lastne dolgoletne izkušnje naj bi pomagale staršem pri ravnanju z bolnim otrokom. Vročina je bolezenski znak in ni nevarna, razen v redkih primerih: pri otrocih, podvrženih vročinskim krčem, otrocih s hujšimi srčnimi boleznimi alf dihalno stisko. Namen zniževanja zvišane telesne temperature je zmanjšati neugodje, ublažiti subjektivne težave (glavobol, bolečine u udih, povečana razdražljivost) in preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih. Telesne temperature ponavadi ne znižujemo do 38.5, če otrok pri tem nima posebnih težav. Otrok naj bo v razmeroma hladnem prostoru (20—22), na sebi naj ima le toliko obleke, da mu ni neprijetno. Majica s kratkimi rokavi in spodnjice ali plenička ter srajčka bodo zadostovale. Perilo naj bo iz naravnih, zračnih materialov, ki dobro vpijajo vlago. Z otrokovega ležišča odstranimo vse odeje. Zamenjamo jih le z rjuho. Vročina pospešuje proces presnavljanja v organizmu in povečuje potrebo po tekočini. Otroku ponudimo hladni čaj z limono, sadne sokove, vodo ali kompot. Hrano ponudimo v manjših obrokih, večkrat dnevno. Zvišano telesno temperaturo lahko znižamo z naravnimi metodami, kot so mlačne kopeli, mlačni obkladki ter z zdravili. Kako pripravimo mlačno kopel? V kad nalijemo vodo, segreto na 36—37 stopinj. Otroka slečemo, ga položimo v kad in postopoma dodajamo hladno vodo, da se kopel ohladi med 29 in 34 stopinj. Otroka pustimo nekaj minut v hladni kopeli, nato ga obrišemo in ustrezno oblečemo. Kako pripravimo mlačne obkladke? Otroka slečemo do golega, ga zavijemo v pleničko ali brisačo, namočeno v mlačno vodo (pleničko ali brisačo prej ožamemo). Nato otroka pokrijemo s suho brisačo ali pleničko. Počakamo nekaj minut. To nekajkrat ponovimo. Takšen način zniževanja telesne temperature kombiniramo z dajanjem an-tipiretika (zdravila za znižanje telesne temperature) v obliki svečk, sirupa ali tablet. Ni razloga, da bi z otrokom, ki ima le vročino, sicer pa ni prizadet, sredi noči iskali zdravnika. Obiščite ga naslednji dan. mag. dr. Branka Belovič Kuhajte z nami Breskve z limono si Dobili ste povabilo na zabavo, v omari pa ne najdete ničesar primernega. Ker tudi v denarnici ni kdove koliko, ostaja v igri le tista obleka, v kateri so vas videli že večkrat. Če niste ljubiteljica nakita ali podobne modne šare, vam predlagamo izvirno in supermoderno rešitev, za »pomladitev stare« obleke — s pomočjo Škarij, šivanke in domišljije ustvarite novo, avantgardno obleko »na prepih«. Odločite se le, ati so vam bolj pri srcu odprtine spredaj ali zadaj, potem pa kar pogumno zarežite. MODA Skrojite sami V: k^ L ^teva ^Ijile do četrtka, 13. avgusta 1992, na ''ilk, ’ ^KIO M. Sobota, za glasbene lestvice. ^•25 \ ”^t V naslov Sadje je tako pomembno za zdravje ljudi, da bi moralo biti na mizi »sak dan. V prehrani je nosilec vitaminov, rudnin in potrebnih kislin. V drugi polovici julija se začne sezona breskev — lega sočnega koščicastega sadeža. Med vsem svežim sadjem, ki uspeva pri nas, vsebuje daleč največ — kar 685 mg vitamina BI v 100 g. Iz breskev je mogoče z malo truda in z majhnim dodatkom pripraviti okusen, osvežujoč in hranljivo bogat posladek za dopolnitev skromnejšega dnevnega obroka. To so breskve z limono. Na osebo vzamemo 1 debelo, zrelo in dobro uležano breskev, sok polovice drobne limone in žlico sladkorja v prahu. Breskvi olupimo tanko žametasto lupino. Odstranimo koščico in jo narežemo na približno 1 cm velike kockice. Limono s krtačo operemo, dobro obrišemo, prerežemo in sok polovice limone stisnemo na nakockano breskev. Potresemo z žlico sladkorja v prahu in rahlo premešamo. Dobro ohladimo v hladilniku in ponudimo. (Osebam, ki ne smejo uživali sladkorja, sladkamo z umetnim sladilom.) sestavil MARKO NAPAST NAUK 0 NOVCIH NENRAVNOST PAZNIK. Ki SKRBI ZA RED BELA ŽITA ENOJNA NAJVECJI ITALIJAN. SKI OTOK VOJSKOVO OJA JUST1N1-JANAl AVTOMOBILSKA OZNAKA KARLOVCA ARTIST MUZA PER2UCI USTVAR- JALNOST FERED2I PODOBNO OBLAČILO MUSLIMANK ŽENSKI PEVSKI GLAS SOSEDNJI ČRKI V ABECEDI ŠKRAT, KI PREBIVA NA DREVJU GEOMETRIJSKA TVORBA RIMSKA štirica NORVEŠKI FILOZOF IANATH0N) JOHN OSBORNE AM ALM IGRALEC ZNAK ZA šahovsko TRDNJAVO POLITIK GEFHAFD SEN DEU TELESA DEŽELA V SEVERNI EVROPI — DUŠIK ANGLEŠKI pisatelj FLEMING PLESEN NA VINU tuje mo ŠKO IME NORIH CAROUNA IME TREH MAKEDON- SKIH KRALJEV POUDAREK naglas NA KAKEM ZLOGU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: skopost, Toronto, Esbjerg, et, Aida, pravde, lom, and, emir, JO, carizem, H, avo, l, apnenec, satrapi, Eris, il. STRAN 11 zanimivosti V novih prostorih Cez dve leti bodo lenarški gasilci praznovali 120-lelnico. Do takrat bodo prav gotovo uredili še pročelje novega gasilskega doma, ki so ga sicer odprli zadnjo nedeljo. Gre za objekt, ki meri 22 krat 20 metrov, ima pa 660 kvadratnih metrov skupne površine (kletni prostori, pritličje in podstrešje). »Naše gasilsko društvo so ustanovili 1874. leta. Najprej so imeti gasilci orodje v nekih barakah, 1902. leta pa so zgradili gasilski dom. Ta je z leti dotrajal, čeprav so ga obnavljali, in še bolj se je kazala potreba po novem domu. 1989. leta smo položili temeljni kamen in v Zdomci v Berlinu Potrošniške informacije Gasilski dom v Lenartu sicer še nima urejenega pročelja, okrog njega tudi še ni asfalta. Postopoma bodo uredili tudi to, vsekakor pa do 1994. leta, ko bodo praznovali 120-letnico. Foto: S. S. Obletnica društva 10 let je poteklo od ustanovitve društva Slovenija v Berlinu. Ob jubileju so pripravile športne sekcije ekipne turnirje v kegljanju, košarki, šahu in namiznem tenisu. Sodelovale so tudi ekipe iz Sloveni je, Avstrije, Poljske in raznih berlinskih klubov. V znamenju 10-letnice pa je bilo tudi srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji Ob tej priložnosti so obiskali društvo predstavniki kulturnega in političnega življenja Slovenije in mesta Berlin. L OZMEC Kupovati v Avstriji? Se splača kupovali na Hrvaškem? smo naslovili članek pred mesecem dni, potem pa nanizali vtise z nakupovanja v Čakovcu. Glede na takratno menjavo (za 2,6 hrvaška dinarja je bilo treba dati 1 tolar), smo ugotovili, da je nakupovanje na drugi strani Mure dokaj ugodno. Od takrat so se cene na Hrvaškem povečale, menjalno razmerje hrvaški dinar : tolar ni več tako ugodno (vsaj tako so nam zatrdili kupci iz Pomurja, ki so kupovali tam ob koncu (ega tedna), zato zdaj menimo, da nakupovanje na Hrvaškem ni več tako privlačno. Povečale so se zlasti cene izdelkov iz Slovenije, saj so Hrvati uvedli uvozne dajatve. manj kol treh letih smo dogradili objekt. Podstrešje še ni povsem urejeno. pa tudi pročelje je neometano, vse drugo pa je urejeno in tako smo lahko pripravili otvoritev. Na slovesnosti je govoril predsednik občinske skupščine gospod Jože Škrlec in drugi, našim dobrotnikom smo se oddolžili z moralnimi priznanji, bil je tudi krajši kulturni program, nazadnje pa je duhovnik dom še blagoslovil.« Tako je orisal v nekaj besedah prizadevanja in rezultate predsednik društva Roman Muršec. Od drugih gasilcev pa sem še zvedel, da si je prav on posebej prizadeval za to gradnjo in je kot najstarejši gasilec vse dneve prebil na gradbišču. Bil je celo neke vrste nadzornik in pripomogel, da je bila gradnja karseda racionalna. Ko je gasilcem zmanjkovalo denarja, so opravili nekatera dela v lastni režiji; drugače pa sojih opravljali delavci Centrovoda, radeljskega gradbenega podjetja in lendavskega Gidosa (električne instalacije). Lenarški gasilci, ki jih je 110, imajo ustrezno gasilno opremo. Ohranili pa so tudi batno črpalko na konjsko vprego iz daljnega 1874. leta. 5, SOBOČAN Najboljše ekipe s športnih tekmovanj, ki jih je pripravilo zdomsko društvo Slovenija iz Berlina ob svojem 10-letnem jubileju, so prejele pokale. Kako pa je z nakupovanjem v sosednji Avstriji, kamor smo svojčas množično drveli, potem pa so se kolone avtov močno zredčile? Sredi prejšnjega tedna, ko smo obiskali avstrijsko Radgono, je bilo malo kupcev iz Slovenije, še manj pa iz Hrvaške. To pa ne pomeni, da sla bili največji trgovini Billa in Hofer prazni, da sta obubožali. Prevladovali so sicer kupci iz Avstrije, a tudi naši kupci so izdelke pridno nalagali v vozičke, čeprav ne toliko kot v dobrih starih časih, ko je bilo menjalno razmerje med jugodi n a rje ni in avstrijskim šilingom 1:1. Glede na to, da je slovenski tolar precenjen (in zaradi tega negodujejo izvozniki), z osebnim dohodkom, ki znaša v povprečju 45.000 tolarjev, Slovenec v tujini ni revež, saj si za ta denar lahko kupi v svoji banki 5.625 avstrijskih šilingov. V primerjavi s tamkajšnjimi plačami je to le polovica avstrijske povprečne plače, vendar pa je najmanj dvakrat več, kot zasluži delavec na Hrvaškem in veliko veliko več kot v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Sli smo torej ugotavljat avstrijske cene. Tokrat ne bomo zapisa- li za primerjavo še cen v naših trgovinah, kol smo to storili ob nakupovanju na Hrvaškem, ker se ne bi radi znova zamerili našim trgovcem. Cene, ki jih boste prebrali v nadaljevanju sestavka, so tolarske, ki smo jih dobili potem, ko smo cene v šilingih pomnožili z 8, kolikor smo odšteli ob koncu tedna v banki za en avstrijski šiling. Pa si jih poglejmo! Pločevinka kokakole stane 32 tolarjev, liler mineralne vode 39, liter limonade 55, liter jabolčnega soka 63, liter oranžnega sirupa 136, li ter rizlinga 175, pol kilograma rozin 63, 10 žemljic 71, liter kisa 55, doza srbskega pasulja 71, doza govejega golaža 120, pica, pripravljena za peko, 223, 125-gramska konzerva sardin z zelenjavo 39, 185-gramska konzerva tunine z zelenj‘avo 47, 420-gramska doza gobic šampinjonov 71, kilogram medu 200, 125 gramov kakaa 55, kilogram ementalca 596, 420-gramska steklenica kečapa 80, 2 litra šampona za kopanje 160, 20 damskih vložkov, oziroma tamponov 120, 240-gramska steklenica majoneze 80, kilogram bele pšenične moke 95, 850-gramska doza ananasovega kompota 71, 2 litra namiznega jedilnega olja 200, 10 robčkov 80, 100 gram riža od 71 do " 0 ska čokolada 47 -w n doza gorčice W*L-.’rn' posodo 120, ženske h*" vice od 63 do 103, po)1 ■ ma 280, krema za M*4 , ’ । 240 minutni videokaseti lariev in naprej. , : ctil Tako, navedli smo ne »J ki so take, če kupne tolarjev. Ce ga dob ^(olit so cene nižje in naroo te menjale za šilmF (4 mente (rdeči »pašo* veda če mu ni potek®1 , JjU nosti), potem -skočiti čez mejo. I*-j de veda, če bi si mora" kumente samo zato, -' mejo zaradi manj* 8' je Zunaj pa se sploh n^ povati tehničnih «01 : vne elektronike ali b Na le predmete obvez* £<4 najo carino in Pw „ »n>k' Stvari, ki smo J>h da povalno košarico«, ‘ najpogosteje kup°v vnemar banane, * ire ce .), nanje običajno plačati dajatev. Morda pa boste s" * sko Avstrijo kar ia«b ( videli m doživeli- - • bo, saj je dobro vid^w kk» sosedom. Mojd« * ček iz avstrijske Ka«8 kiti li smo sveže kaz.P*^ piše Slowenien. wblt bile na njihovem p^jein® . napisi Jugoslavrien > da so opozorili, d'i ' aznil" mosvojili in da » - pfef državo. Človek s zaveda. Pa bi se ' J * s 4 41 Rdi *» Ul a s it - J.♦ oebbebovl dnevnih 6. b iL Stanko, danes velik poslovnež nekje Čez lužo, še najbolj. Ugotovil je, da so v nekem stranskem poslopju vojašnice šotorska krila, ki bi lahko čudovito nadomestila odeje, iz katerih smo delali šotore, ob njih kurili, »se šli Indijance« ati pa kar tako sedeli pred njimi in se pogovarjali. Bil sem že toliko pameten, da sem vedel, da stvar ni »čista«, toda če si upa on, dve leti starejši, potem tudi jaz ne bom mevža, in tako sem privolil, da bova šla in šotorska krila odnesla. Prikradla sva se do Ledave, jo preplavala in v goš-čavju počakala primeren trenu- vojaško sodišče in podobno, kar je tudi mene spravilo v obup, da sem začel jokali, in na koncu sem tudi sam pokleknil in kot Stanko začel z različnimi obljubami prosili, naj naju izpustijo. Nekaj so si zapisovali, na koncu pa naju pustili. Domov grede sva se domenila, da o tem ne bova nikomur govorila, in tudi nisva. Se dolgo potem sva čakala, če se bo kaj zvedelo na šoli, pa ni bilo nič. • • • V mesto pa so vsak dan prihajale kakšne novosti- Pralni stroj, na primer, ki ga je kupilo komunalno podjetje, da ga je posojalo meščanom. Postopek je bil pre- tek. In tako sva res prišla do lope, kjer so bila krila na kupu, jih zagrabila vsak po dve, nato pa jo, namesto, da bi bila previdna kot prej, brezglavo ucvrla proti Ledavi. Vendar do nje nisva prišla, saj naju je stražarjev glas »Stoj ili pucam!« prikoval k tlom. Nisva se upala niti ganiti, dokler naju niso obkrožili vojaki in oficirji. Vprašanja, kdo sva, od kod sva in kaj sva, so kar deževala, dokler Stanko ni pokleknil, sklenil roke in jokaje prosil, naj naju pustijo. Oficirji so verjetno takoj spoznali, da nisva kakšna »diver zania«. pa tudi da sva zelo prestrašena, vendar z zasliševanjem in grožnjami niso prenehali. Grozili so nama, da bova šla na prost. Gospodinje so na upravi naročile, da hočejo takrat in takrat ob tej in tej uri dobiti pralni stroj in delavec ga je ob dogovorjeni uri tudi pripeljal, gospodinja pa je, ko je oprala perilo, plačala odškodnino. To je bil edini pralni stroj v mestu, toda ne mislite, da je bil ves čas »v pogonu«, kajti ženske so vedele povedati, da stroj trga gumbe, cefra perilo in sploh naredi več škode kot koristi. No, čez čas je komunalno podjetje moralo kupiti še en pralni stroj . . . Tudi lelevizija je enkrat morala priti prvič v mesto. O njej so ljudje vedeli vse, saj so o tej tehnični novosli lahko veliko brali v časopisih. To je nekaj takega kot radio, so govorili, vendar lahko napovedovalca, poleg tega da ga slišiš, tudi vidiš. Ko oddajajo kakšno glasbo, pa vidiš tudi orkester. Včasih sem gledal v radio in čaka! na čudež, da bi se morda pokazala slika napovedovalca. Televizija je prišla v mesto tako nepričakovano, da tisti, ki so sicer vse vedeli, sploh niso prišli do besede. Pa tudi poslušal jih ne bi nihče, saj jo je vsak hotel videli neposredno, brez strokovnih razlag. Tisti strokovnjaki v Rafimusu so jo spravili v mesto, kar v delavnico, na delovno mizo. Med prvimi radovedneži sva bila ludi midva z očetom. Gneča v delavnici je bila nepopisna, vendar je bilo precej tiho. Vsi so gledali proti televizorju, ki še ni bil prižgan. Zdel se mi je majhen Vse naše predstave o televi zorju so izhajale iz filmskega platna in tako sem pričakoval, da bo televizija velika vsaj meter krat meter. Nekdo, ki je stal poleg mene in hotel biti pameten, je komentiral: »Sedmo čudo v Murski Soboti « S tem stavkom je verjetno hotel poslušalcem okrog sebe povedati, da on to že pozna in da sc mu zdi smešno, da je tukaj v delavnici takšna gneča. »Zakaj se pa potem hodi sem drenjat, če mu je vse jasno,« sem razmišljal. Toda to je bilo tako mimigrede, saj seje k televizorju že prerival mojster. Vsi navzoči so utihnili, da ga ne bi kaj motilo. Ko ga je prižgal in se je ekran zasvetil, je na njem snežilo kot danes, ko ni programa Že to nam je veliko pomenilo in nihče ni odmaknil pogleda z ekrana. Potem je mojster pogledal proti stropu, kjer so iz sveže zvrtane luknje visele nekakšna velika železna kljuka in žice, ki so vodile do televizorja. Tisto kljuko je začel počasi vrteti povezana je bila z anteno na podstrešju ali strehi — in naenkrat sc je med sneženjem prikazal prizor z lutkami Iz zvočnikov je prihajal hreščeč glas, tako da me je vse skupaj razočaralo in tudi pri drugih gledalcih nisem opazil kakega posebnega navdušenja. (nadaljevanje iz prejšnje številke) Rokopisni originali in deli dnevnikov, ki jih je osebni Goebbelsov stenograf Otte natipkal, so bili shranjeni v aluminijast zaboj in preneseni v arhiv rajha. Kopije naj bi Otte razrezal oziroma sežgal. Vendar mu v splošni zmedi in naglici ob propadu to ni uspelo. Tako so prišli dnevniki v roke Rusom. Po osmešenju, ki ga je zaradi poneverjenih Hitlerjevih dnevnikov pred leti doživel časopis Štern, so bili zgodovinarji tokrat zelo oprezni. Sternu je takrat spreten ponarejevalec podtaknil tako imenovane Hitlerjeve dnevnike, ki jih je sam napisal. Goebbelsovi dnevniki so pristni. Takšno je splošno mnenje strokovnjakov. Historia magistra vitae Zaradi dogodkov, ki tačas potekajo v nekdanji Češkoslovaški, je posebej zanimiv tisti del Goebbelsovih dnevnikov, v katerih opisuje, kako so nacisti razbijali in osvajali Češkoslovaško. Pisal jih je do zadnjega diha 22. aprila je bila Rdeča armada že v vzhodnih predmestjih Berlina. Ta dan je Goebbeis z ženo Magdo in šestimi majhnimi otroki zapustil stavbo ministrstva in odšel v Hitlerjev bunker. K »stricu fuhrerju«, kakor so mu rekli otroci. Zadnjega aprila sta se Hitler in Eva Braun poročila, takoj za tem pa si vzeta življenji. Magda Goebbeis je silila moža, da tudi sami naredijo, kar jim je za narediti. Zelo se je bala Rusov. 1. maja, otroci so bili že v posteljah, je šla k njim in jim rekla, da naj se ničesar ne bojijo, zdravnik da jim bo dal injekcijo, kakršne v teh dneh dobivajo vsi otroci in vojaki. Eseovski zobozdravnik jim je vbrizgal manjše doze morfija, da so zaspali. Potem je gospa Goebbelsova vsakemu posebej v ustih zdrobila kapsule ciankalija. Goebbeis je do zadnjega pisal dnevnik. Tudi takrat, ko je Magda zastrupljala otroke. Po pot deveti uri sta zakonca Goebbeis odšla na vrt Teichskanzlei«, kajti minister je bit do kraja pozoren in je hotel posadki bunkerja prihraniti trud, ki bi ga imeli z njunima truploma. S seboj sta vzela svojega ordonanca, ki ju je potem, ko sta pregriznila ampule s strupom, milostno ustrelit. Nakar ju je sežgal. 20. september 1938 Včeraj: odločitev je padla. .. Praga je še enkrat izrazila svoj odpor. Potem pa se je celotna fronta sesula pod enim udarcem. V Londonu sta se Pariz in London dogovorila za odstop nemških področij brez ljudskega glasovanja ... Chamberlain (angleški premier — op. prev.) bi se rad v sredo srečal s Hitlerjem v Godesbergu. Sprejeto. Praga je še drzna in nepopustljiva. Vendar pa zgolj zato, ker ne ve ... Podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo. Popoln obrat v pariškem in londonskem časopisju. Vse je besno na Prago. Še enkrat z vso silo sunemo. Kar pada, to je potrebno suniti. Češkoslovaški predsednik države Edvard Beneš je popolnoma sam. Tragikomična podoba. Poslušamo pogovore med njim in njegovim odposlancem v Londonu Janom Ma-saryfcom. Obup je tukaj prava beseda. Po tihem govori le: Da, da! Mi ostajamo popolnoma trdni. Fuehrer že vrisuje zemljevid. Chamberlainu bo postavil popolnoma kategorične zahteve. Vprašanje: Se bo Praga uprla? Spet pojasnjujem v vseh oblikah: Ne! Fuehrer še d vonji. Vsekakor pa naša mobilizacija mirno napreduje ... Zvečer se potem pokaže, da Praga popušča. Imel sem prav. Fuehrer je popolnoma srečen. V zmagoslavju in veselju glasno kriči_Sanja o veliki, veliki prihodnosti... Angleži so zdaj spoznali, da imajo protiigralca. In zdaj gre vse gladko. 29. september 1938 Zadeve se dramatično vzpenjajo k vrhuncu. Prebivalstvo je prevzeto od globoke resnobe. Zdaj se ve, da se je začel sklepni del tekme. Alarmno vzdušje po svetu je nepopisno. Mimohod motoriziranih divizij v Berlinu na predvečer je povsod napravil najglobji vtis ... (francoski M br^Rr-poslanik) Pon* vjiti’ G son, Prišla sta z nov h•-kako je * STRAN 12 * pisma, mnenja, stališča * JU II" Preimenovanje ulic d« * F* 1 *' dt M K tu ■l! La ,rl kr ‘ “ i 1 L u!k» sem ponovno razmiš-i ‘ nprenovife!jaki« ( "preimenovanjski«) . ',n- J j p E%ipiu že davno niso odsira-hahii ^ovraŽenih faraonov1 Da v Rimu in Repu najdete kipe trinoga Julija Cezarja ah ^iemh monarhov v Vatikanu spomenike inrenp Alt v L ranči ji Napoleona in razna, po °bd^ čeprav so ga Francozi izgnali aa zmotni otok7 hekm^ ^°re^ ° lem un to' ^ovenie trdem samopreživetju. sami 5 svojimi zgodo- tn/ 1 ' ker marsikatero počet je m samo ?' revanšistične znanosti, am* paf^^^^kanja najmanjšega ponosa na robu toči«, km n pr takrat ko so ne gJ^iliviznin 0 nQ5tr°jyni preoblikovala Sobote skup Prof,larstvom nadarjenimi »lastnika M^^Pole r * in zgodovinsko socialni sestav sobo-ar^oektonsko in akustično poteh' >. An bomo Prekmurci za gradovi pri ko ^kičanu ah na Petanjcih prizadeto jo-jf. ■> 7 Popolnoma razpadli, njihove zidake no stolpi.' ntjnano^ bi se kateri »pristojnih orga-50 P(^ ^ojni (1945) ti gradovi bi h iz-t^hieh 'mf11'' pi^rne krasi dragocena ^,BSocel,o(o7 stoletne umetniške slike in * - if ,. , j at, , 2a’ potreben, kajti zagnanost pri preime- rt ' 1 Po/nn b k to kategorijo slovenske kulturne (jj / ' ponosa in zgodovinskega spomina . preimenovanja vsaj dveh ulit I * Kardoša in 3 Naselja Prek Vselili 7a ~ s taksno odločbo so se pristojni or ga jf £ & za S tQkino odločbo so se pristojni or ga Ci “neiiJ’e,nje k’ ln trdijo, do v Prek i. a Utirano.' i'' " "h ' Mar zato, ker po njihovem, S 'ri* 'tr n' 1,110 ^šlogardizmo in bratomorne-^r^. PQ zanikajo tudi velike žrtve, ki so jih n!f944i ^aK1, pol^ ko so .1 /n /94j Zafe * rad"0^ lr2°v’ne Slavič in razstavo goričkih ^ ld.Og °Vs^h gospodinj v nedeljo, 9. avgusta, I I I ke,>0 "dt radijski prenos iz Radovec v Nedeljski ■. n^va znana kuharica Cilka Sukič ^kr^if .ansamblom Orfej uv Ja P.^^uve sla Avtobusni promet in turi-^^neija Klas jz Murske Sobote. v naselju ^Kmurske brigade LENDAVA A KiVRgtNA: 166,80 m' •'»m ' <5 ° po ta|*fonu ki SLOJNO GRADBENO PODJETJE 9radbenik p-o. 1 r N D A V A DARUJMO ZA ORGLE SOBOŠKE ŽUPNIJSKE CERKVE 51900-620-203-05 1340115-646776 pri LB — Pomurski banki ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA ROGAŠKA — zdraviliško-turistični center svetovnega slovesa Usoda se je tukaj pred več kot 300 leti čudežno poigrala z naravo, saj je hrvaški ban grof Peter Zrinjski takrat po naključju odkril zdravilnost mineralne vode Donat Mg. Danes je Rogaška nedvomno med najboljšimi zdravilišči v srednji Evropi, priljubljena pa postaja tudi zunaj njenih meja. S pitno kuro in terapevtskimi storitvami zdravijo predvsem gastroenlerološke bolezni, motnje metabolizma, čezmerno telesno težo in menedžerske bolezni. Rogaška je tako skozi stoletja postala zibelka zdravega in aktivnega oddiha. Tukaj vas naučijo razgibanega življenja, saj imajo v naravnem okolju čudovite možnosti za športno in rekreativno dejavnost. Seveda pa življenje v Rogaški ne zamre niti takrat, ko pade mrak in se večer prevesi v noč. Tukaj so kavarne, kjer ob zvokih klavirja in violine strežejo s šampanjcem, tukaj so prvovrstne restavracije a la carte, za izzivalce sreče je na voljo casino in tukaj je tudi kristalna dvorana, v kateri znajo občinstvu vedno ponuditi dobro skladbo in melodijo. In še posebna ponudba za poletje: tenis, šola golfa, jahanje, restavracije a ta carte. 63250 Rogaška Slatina telefon: (063) 814 411, 814 603 telefaks: (063) 814 636 GTP KRAMBERGER H „ Gradbeno trgovsko podjetje d.o.a Sp. PorCič 18 62230 LENART TELEFON. FAX.062/724-148 PO NAJUGODNEJŠIH CENAH PRODAJAMO: — cement (Trbovlje 450) 450 Sl i — stavbno pohištvo l^sna od 25 do 35 % ceneje — fasada demit Tim Laško — strešniki bramac po tovarniški ceni — izolacije Temo Škofja l oka — dimniki shidel BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM! Pokličite nas po telefonu ali nas obiščite. • Vabljeni tudi v naš bistro KRAMBERGER ob magistralni cesti Lenari —Benedikt! ŠTAJERSKI OGLASNIK BREZPLRčNI MOLI OGLRSI MALE OGLASE LAHKO ODDU lj: po pošti na naročilnici iz oglasnika - po telefonu in telefaksu (0G2/20-129) - osebno v naših prostorih na Partizanski c. 3-5 v Mariboru ČASOPIS IZIDE VSAK ČETRTEK Beltinci, Ravenska 27, tel 42151 CrenŠovci. 1‘cekmuo 20 • tekstil * droge lija * šport PRODAJALNA LASTOVKA BELTINCI, Jugovo z/, tel. 42-654 • metražno blago • 100% viskoza po 650 SIT m • volna • bombaž • drogerija STRAN 13 šport OK Vigros Murska Sobota Ob 20-letnici NK Kobilje Okrepljen soboški Odprli nove klubske Roberto (Truntič) prvoligaš prostore Rous, F- Maučec Mateja Žalik podprvakinja Novi klubski prostori NK Kobilje Turnišče tekmo; Pokal KS Tišina Dokležovju služnim podelili riznanja Ta Zrinski pred Pomurko Mali nogomet Revionalni turnir v Soboti obročno odp1. brezobrestno (polog '•£ rt ~ 20% popust pri pl a* 's/^ '°'e/u Obiščite nas vsak delavnik od 7.00 do 15.00 v Kolodvorski 3 STRAN 14 jevnim j prispevki ne^nh Klub malega nogometa Cernelavci organizira v soboto, 8. avgusta 1992, ob 10. uri revionalni turnir v malem nogometu. Sodelovalo bo 9 ekip. Turnir bo na igrišču Partizana v Murski Soboti. Ljutomeru, v soboto pa od 7.00 do 12.00 Dominko, Pu^0 činski nogometni in zasedli tretje Informacije po telefonu 069 81-301 in 82-413. Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi Priporoča se MURALES Ljutomer toSb^nari 10 mera pred Slovenskimi goricami iz Lenarta in Juršinci. V Stročji vasi so tudi odprli novo teniško igrišče. Nogometni klub Gidos iz Turnišča je že tani praznoval 50-letnico delovanja. Ker pa zaradi znanih razmer tega jubileja niso mogli proslaviti, bo to storil v nedeljo, 9. avgusta 1992, s celodnevnim programom. Srečale se bodo vse nogometne selekcije soboške Mure in Gidosa. Dopoldne ob 10. uri bo srečanje veteranov. Ob 12.30 bo osrednja slovesnost ob jubileju z nagovori in podelitvijo priznanj. Od 14.30 se bodo srečevale selekcije Mure in Gidosa, Člani pa bodo tekmovali ob 17.30. Za ljubitelje nogometa bo to prav gotovo lepa priložnost, da ob nogometu preživijo ves dan. polog 4- 5 obrokov pri nakupu na° — zavarovanje PoS' so prejeli: Pavel Šabjan, Branko Ferencek, Franc Bukovec, Martin Miholič, Jože Gene, Nogometni klub Tišina je pripravil 7. tradicionalni turnir za pokal KS Tisi na. Sodelovala so štiri moštva. Rezultati — Bekrans: Rogašovci I: I (naprej Bei-trans), Dokležovje: Tišina 3.2. Rogašovci: Tišina 1:0 in Dokležovje: Beltrans 1:0. Vrstni red: 1. Dokležovje, 2. Beluans. 3. Rogašovci, 4 Tišina. Nogometni klub Bistrica je pripravil turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Bistrica: Polana 3:2, Ižakovci: Hotiza I :l (naprej Ižakovci), finale: Bistrica: Ižakovci (po enajstmetrovkah zmagala Bistrica). Vrstni red: I Bistrica. 2. Ižakovci, 3. Hotiza, 4. Polana. jg V Stročji vasi je bil regionalni turnir v malem nogometu, ki ga je pripravil klub malega nogometa v Stročji vasi. Med 9 ekipami je zmagal Meteorplast iz Ljuto- Na travniku Žalikovih pasikah — v Veliki Polani je bila preteklo nedeljo konjeniška prireditev, ki jo je pripravilo Konjeniško društvo Velika Polana. Na sporedu je bila galopska dirka, tekmovanje za polanski venec in revija dvovpreg s kočijami. Prva tovrstna prireditev v Veliki Polani je pritegnila okgrog 1.500 gledalcev, ki so bili prav gotovo zadovoljni V razburljivi galopski dirki, kjer so sodelovali tekmovale: iz Maribora, Lenarta, Zgornje Ščavnice, Radenec, Gederovec in Velike Polane, je na 1100 metrov dolgi progi zmagal Uroš Kocbek na sivi arabski kobili Piki. Težki, hladnokrvni konji, vprežen! v »bagerli-ne« ali lahke koleslje so zaigrali na strune nostalgije naših očancev in ženic. Za najlepšo je občinstvo izbralo uprego Ivana Matjašeca iz Žižkov. Gledalce je navdušila tudi igra polanski venec, ki spominja na sinjsko alko, vendar je bila polanska izvira in prisrčna. Za častni venec in lepo denarno nagrado sta se borila domačin Marjan Vidovič, ki je tudi pripravil tovrstno konjeniško prireditev na levi strani reke Mure, in Beno Truntič iz Maribora. Zmagal je Truntič s konjem Robertom. Gledalci pa so tudi videli tek najtežjega konja na Slovenskem, pa tudi dvoboj kasača in galoperja. Kljub nekaterim napakam je prireditev lepo uspela, in bo gotovo tudi prihodnje leto. F. Maučec novih NK. V dvajseti««-lovaniu kluba so nog«^ * * Rokometni klub Krog je pripravil moški rokometri turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Rezultati Pomurka: Vartilen 1S:1"’ (Skraban 5, Kušter 5), Zrinski: Krog 23:16 (Kol man ko 8, Šernek 3, Varga 3). Vartilen: Krog 23:18 (Varga 5, Babič 4, Lukač 3) in Zrinski: Pomurka 22:19 (Kušter 6, S. Lovenjak 5, Škraba n 4). Vrstni red: 1. Zrinski (Čakovec). 2. Pomurka (Bakovci), 3. Vartilen (Varaždin) in 4. Krog. klubskih prostoru' ■ so spodnji del Pr' .. namenjeni nogom^ urejeni pf°stof^' (1 pomembna pnd»r Ije. Ob gradnji jektasotudt urejJ',r igrišče. Sredstva ® j V prestopnem roku odbojkarjev je prišlo v soboškem prvoligašu Vi-grosu do nekaterih sprememb pri strokovnem in igralskem kadru. Iz kluba sta odšla Munih, ki se je vrnil v Kanal, in Janža, ki je pristopil k novoustanovljenemu klubu Beltinci. Jedro kluba bodo tvorili dosedanji igralci: Roman Ratkai, Stane Gobec, Bojan Novak, Danijel Vnuk, Dominik Poredoš, Darko Horvat, Darko Žalik in Robi Poredoš. H klubu so pristopili Josip Josipovič, nekdanji igralec Reke, Modriče—Optime in Vojvodine, Stjepan Mašič, nekdanji igralec Reke in Modriče—Opti-me, Mitja Belec, dosedanji igralec Emonacommercea iz Ljutomera, in Bogdan Marič, dosedanji igralec Radenec. Šef strokovnega vodstva ostane Ludvik Janža tehnični vodja pa Boris Cipot, trener pa je postal Jurij Čopi iz Maribora, sicer pomočnik trenerja moške državne članske reprezentance. Njegov pomočnik pa je Andrej Šiftar. Poteg tega pa v klubu računajo tudi na iri mladince: Pršo, Kereca in Duriča, ki bodo tvorili ogrodje druge ekipe Pomurja v tekmovanju tretje slovenske lige vzhod, katere cilj je uvrstitev v drugo slovensko ligo. Po združitvi zenskih ekip Pomurja in Mladosti pa imajo Sobočani večje načrte v ženski odbojki. To je prvo mesto v drugi in uvrstitev v prvo slovensko ligo. Pri pionirkah in kadetinjah pa je cilj uvrstitev med osem najboljših ekip v Sloveniji. Strokovno delo v ženski odbojki bosta vodila Ladislav Kepe in Branko Mesarič. Odbojkarji Vigrosa bodo začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono 10. avgusta. Že konec avgusta bodo sodelovali na močnem mednarodnem turnirju v okviru mednarodnega K met ijsko-živi Iškega sejma Gornja Radgona, kjer pričakujejo ekipe iz Avstrije, Madžarske, Češke, Preteklo nedeljo so na Kobilju pripravili športno prireditev, na kateri so proslavili 20-letnico nogometnega kluba in odprli nove klubske prostore. Na slovesnosti, ki so se je poleg številnih krajanov udeležili tudi gostje, med njimi predsednik SO Lendava Ciril Pucko, predsednica Športne zveze Lendava Terezija Donko, predsednik Občinske nogometne zveze Lendava Darko Pahor in drugi, je najprej spregovoril predsednik KS Kobilje Emil Proslavili bodo 50 let nogometa Bukovec. O športni dejavnosti in gradnji objekta je govoril predsednik NK Kobilje Pavel Bukovec. Spregovorila pa sta tudi Ciril Pucko in Darko Pahor. Pripravili so še priložnostni kulturni program ter za- Na prvem državnem prvenstvu kajakašev in kanuistov, ki je bilo na reki Muri v organizaciji Brodarskega društva Mura iz Kroga, so dosegli lep uspeh tudi kajakaši BD Bistrica. Med posamezniki se je izkazala Mateja Žalik, saj je v konkurenci mlajših mladink v spustu K -1 zasedla drugo mesto in postala podprvakinja Slovenije. Drugo mesto so zasedli tudi mlajši dečki Bistrice (Ozbetič, Horvat, Bohnec v moštveni vožnji 3 x K—1 v spustu. zasebnikov, opravili prostovoljk prostor, so ustva za nadaljnji razv>-'i javnosti v kraju- j Konjeniško srečanje v Veliki Polani Polanski venec dobil in N. Koveš. „ _ v,-h. Nogomet so začel' " lju organizirano 'gr^ vet. 1939, ko so ustanovili P«* no društvo. Med drugo vno vojno je nogome k nost zamrla, ponovno P’ h la leta 1946, ko so a"° * NK Borba, nogometaš' r-. se vključili v tekmovanje ne nogometne ^ta- Leta 1972 so na KoW Avgust Smej, Franc Nemet in še nekatere organizacije. Trak je prerezal in nove klubske prostore predal namenu prvi kapetan moštva Stefan Šabjan. Kobiljanski župnik Franc Ha-las pa je objekt blagoslovil. Ob tej priložnosti so tudi odigrali nogometni tekmi med veterani in Člani Gidosa iz Turnišča in Kobilja. Veterani Turnišča so zmagali s 3 J, strelca za Turnišče Mlinarič 2 in Pucko, člani pa s 4:2. Strelci za Gidos so bi- Kobilja sodeloval' murski nogometni nah 1974/75, 1988/89. V minul' sezoni so tekmova Hrvaške in državne prvake ekipo Vileda iz Maribora. Kajakaštvo---------------------------- šport Kocmut igre invalidov Kocmut in Klun v Barceloni Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije kot osrednja organizacija za šport invalidov je bila decembra lani sprejeta v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije. S tem je bil izpolnjen pogoj za sodelovanje na paraolimpijskih igrah invalidov, ki se organizirajo vsaka štiri leta, praviloma v istem kraju kot olimpijske igre Tako bodo tudi letošnje 9. paraoltmpijske igre v Barceloni od 3. do 14. septembra. Na njih bo sodelovalo 3.084 športnikov in športnic invalidov in 918 spremljevalcev iz 94 držav. Paraolimpijskih iger v Barceloni se bo udeležilo tudi štirinajstčlansko zastopstvo iz Slovenije, med njimi osem tekmovalcev in tekmovalk. Olimpijci invalidi prvi iz samostojne Slovenije so že izbrani. Med njimi je tudi tekmovalec Rudi Kocmut iz Gornje Radgone, ki seje že doslej uveljavil na mednarodnih tekmovanjih. Tekel bo na 400, 8OT in 1.500 metrov. V Barcelono pa potuje tudi njegov trener Brane Klun iz Gornje Radgone. Udeleženci paraolimpijskih iger bodo imeli od 15 do 22. avgusta skupne priprave v Kranju, 28 avgusta pa bodo odpotovali v Barcelono F. M. ------Boris Kovač, mojster Fide- Postati mednarodni mojster NK Čarda Proslavili jubilej 'l0Jla Arda s? v Martjanci h proslavili 20 let Nogometnega Sil ^ania- vu3^1 slovesnosti je govoril o 20-letnem delu in ba lu,ni 'S ■" nogometašev tajnik kluba Koloman Pintarič. k!&J°podV')^'*e.pr'pr.av|la mladina. Najzaslužnejšim članom klu-. aelo f.’Priznanja. Ta so prejeli: Koloman Pintarič za dvaj-j^ vn Kerec za dvajsetletno igranje, predsedniki: Vla-tib _b, Fr . Stefanec in Martin Horvat ter trenerji: Ja- hti ,aiotan i rs r’ Aloj2 Drvarič, Marjan Horvat, Karel Glažar, 1^;, Jerani Č j Ra,ka>- Odigrali so tudi prijateljski tekmi. Naj-sta Hor J. 1 premagali veterane Ca rde II s 3:1. Strelca golt^ s V| Cardf ' za ^art*° I in Malačič za Cardo II. Zatem pa sta ...^P^entance MNZ Murska Sobota razšli brez go-^ro^il nri ' Murska Sobota Vlado Škofje NK Carda ob ju- '71 1 ( ’rda v Martjancih z večnamenskim prostorom ^ens^ Pomurje šesta ’ >L1 mednarodni hitropotezni turnir v okviru ob-, iz x, Med 36 ekipami je sodelovala tudi ekipa Raden-1 k«'1"2 111%??* Sobote (Kovač, Hari, Logar, Režonja) in v S i,/s 7 , točkami zasedla šesto mesto. Najboljši v ekipi *k. očkami pred Logarjem, 6,5, Kovačem, 6, in Han- ~~~ Športni obrazi- Nataša Friškič reprezentantka M Mol, klub Pomurje iz ' -4tjr pred le-^li^^ ■■ ' % Zndn Pr'SI° nekaJ - a^Nika em CaSU Pa bolje, fo k ? so prišle v v repre2en' l Jl Kar Juba Pomur-hn I; Pr‘škičSvndr? Lutar »di 'zbor, ’ pa * Solarn rJ । j h * Oprezen-.proti Hrvaški v > ti)._ .. ,!r . kadetinj , 41a£3V^ repre- S" . Slcer lfe- W>na?Je letos Al'Soli j,? ^boški tre-£M haA“bonad,( zentanco vzhod. Reprezentančni status je obdržala tudi med kadetinjami, kar je dokaz, da gre za nadarjeno košarkarico. "Valjeva- V- ft.^^boslo- J« 2ačei ' v Mur^’ S koSark« A s.Je navdušil-, .e. „ S1. »uušila se- I v^0 bo|l Pred njo je lepa prihodnost, ki je ne bi smeli zamuditi. Tega se sama zaveda, saj se že sedaj vestno pripravlja na ponoven sklic slovenske reprezentance kadetinj, ki bo avgusta v Ljubljani. Sicer pa si sama želi, da bi obdržala status reprezentantke tudi med mladinkami in članicami Nogomet------------------ Prijateljske tekme Hrvaški prvoligaš Inker iz Zaprešiča je v Beltincih v prijateljski tekmi premagal Potrošnik s 4:0. — V tekmi za trening je soboška Mura v Lendavi premagala Nafto s 4:3. Strelci gotov: Bubek 2 in Rob za Nafto ter Emeršič, Belec, Vickovič in Granov za Muro. — V prijateljski tekmi je Potrošnik v Beltincih premagal Bu-dučnost iz Hodišanov z 2:1. Gola za Potrošnik sta dala Skaper in Voroš. — Trboveljski Rudarje v tekmi za trening premagal Gidos v Turnišču s 3:2. Oba gola za Gidos je daj Koveš. — V Centi bi so nogometaši Potrošnika iz Beltinec v tekmi za trening premagali trboveljskega Rudarja z 2:0. Oba gola je dal Skaper. Drugoligaš Gidos je v Turnišču v tekmi za trening igral s prvoligašem Potrošnikom iz Beltinec 1:1. Strelca gotov sta bila Skaper za Potrošnik in Lebar za Gidos. — Nogometaši Mure iz Murske Sobote so odigrali tekmo za trening z Remelom v Gornji Radgoni ter zmagali z visokim izidom 8:0. Strelci golov: Šarkezi 3 Omerovič 2, Vickovič, Slavic in K. Cener po enega — Pomurski prvoligaš Natta in drugoligaš Rudar iz Trbovelj sta v Lendavi v tekmi za trening igrala 0:0. — Nogometaši Rogašovec, ki igrajo v tretj slovenski ligi, so gostovali v Velenju m odigrali tekmo za trening s prvoligašem Rudarjem ter izgubili tesno z 1:2. Gol za Rogaševce je dal Šalamon - Soboška Mura je v tekmi za trening premagala hrvaškega prvoligaša Radmk iz Velike Gorice s 3:2. Strelci golov: Cener, Belec in Baranja. A tletika---------------- Grabar zmagal V Gaberlu na avstrijskem Štajerskem je bil drugi tek Po Šiub-skih Alpah na 16 km dolgi progi. Zmagal je Geza Grabar iz Tesa-novec z rekordom 1:01,15. Tekmovanje mu je.omogočila Radenska. Nogomet------------------ Šola vratarjev Pretekli teden je Nogometni klub Potrošnik iz Beltinec organiziral nogometno šolo vratarjev. Vodil jo je priznani nogometni vratar Slobodan Janjuš iz Portoroža, ki je igral za prvoligaške klube Železničarja, Sarajevo, Dinamo, Olimpijo in tudi v tujim, šolo je obiskovalo 6 klubskih vratarjev, med njimi tudi nova pridobitev Dejan Jelavič iz Jadrana Portoroža Na nedavnem mednarodnem šahovskem turnirju za 62 pokal Kanizse v Nagykanizsi na Madžarskem je 38-letni Boris Kovač iz Dokležovja, sicer Član ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote, izpolnil normo za mojstra Fide. To je bila priložnost, da smo se z njim pogovarjali o šahu. — Kako si postal Šahist? »Svoja otroška leta sem preživel pri očetu v Lončarovcih, ki mi je tudi pomagal prestavljati prve figure na šahovnici, ko mi je bilo komaj štiri leta. Takrat je bilo v Lončarovcih več nadarjenih šahistov, med katerimi sem bil najmlajši. Navdušenje za šahovsko igro je bilo med nami veliko, saj pri petrolejki smo igrali vsak večer. V začetku mi je oče dal prednost damo, potem topa..., vendar ne za dolgo, saj sem že kot predšolski otrok premagoval marsikaterega osnovnošolca.« — katere vidnejše uspehe pa si doslej dosegel? »Prvi vidnejši uspeh sem dosege! leta 1965, ko sem postal republiški prvak pri mlajših pionirjih v posamični in ekipni konkurenci. Leta 1968 pa sem bil v ekipi, ki je osvojila naslov republiškega prvaka pri starejših pionirjih. Na republiškem mladinskem prvenstvu sem leta 1971 v Mariboru zasedel 2—5. mesto in za las zgrešil državno prvenstvo. V naslednjih dveh letih pa sem bil na republiškem mladinskem prvenstvu tretji. Prvokategornik sem postal kol član ŠD Radenska Pomurje v Brodarsko društvo Bistrica Državno prvenstvo Brodarsko društvo Bistrica organizira v nedeljo, 9. avgusta 1992, ob 12.30 na reki Muri prvo državno prvenstvo v spustu v maratonu in mednarodno tekmovanje za pokal Bistrice v kajaku in kanuju. Mladinci In člani bedo tekmovali na 23 ktn dolgi progi od Petanjec do Srednje Bistrice, pionirji, veterani in turisti pa na 11 km dolgi progi od Dokležovja do Srednje Bistrice. Poleg slovenskih pričakujejo tudi tekmovalce iz sosednje Hrvaške. Prijave bodo zbirali do petka, 7. avgusta 1992, na naslov Brodarsko društvo Bistrica, 69232 Crenšovci. Mali nogomet Turnir v Pečarovcih Klub malega nogometa Pečarovci organizira v nedeljo, 9. avgusta 1991, ob 8. uri turnir v malem nogometu. Žrebanje ekip bo pred turnirjem. Najboljše ekipe bodo prejele nagrade. Priznanje Marjanu Dominku Občinska nogometna zveza Lendava je pretekli ponedeljek pripravila krajšo slovesnost, na kateri so Marjanu Dominku tn Mirku Horvatu podelili priznanje za dolgoletno in uspešno delo v nogometni organizaciji. Tokrat predstavljamo športno delo Marjana Dominka, višjega športnega rekreatorja pri Nafti v Lendavi. Udarjan Dominka se je z nogometom začel aktivno ukvarjati pri pionirjih Nafte, leta 1959, nadaljeval kot mladinec, leta 1966 pa kot vratar debitiral v članskem moštvu. V vrstah Nafte je igral do lela 1986. Bil je igralec, ki ga je bilo mogoče postavili na sleherno mesto v moštvu. Nekaj Časa'je bil tudi tajnik Nafte. Se vedno igra za veterane Nafte v drugi občinski no prvi slovenski ligi vzhod, naslov mojstrskega kandidata pa sem dosegel na republiškem članskem prvenstvu leta 1977 v Laškem. Bil sem tudi dvakratni klubski prvak v počasnem šahu, trikratni prvak v hitropo- teznem šahu in leta 1980 prvak Pomurja. Leta 1990 pa sem se začel preizkušati v mednarodni konkurenci. Nastopil sem na odprtem mednarodnem tekmovanju Nagykanizse in na močnem turnirju v Harkanyu Tako sem prišel na mednarodno listo. Letos sem se zopet udeležil odprtega mednarodnega tekmovanja v Nagykanizsi in zasedel odlično sedmo mesto in s tem izpolnil normo za mojstra Fide.« — Kaj ti pomeni ta naslov? »Ta naslov mi veliko pomeni, saj te začnejo bolj ceniti in dobiš več povabil na medna- Tekaška prireditev------------------------- Maraton brez meja Športna zveza Murska Sobota in Tekmovalno središče Oriszent-peter iz Madžarske organizirata prvo mednarodno tekaško tekmovanje Maraton brez meja. Tekmovanje bo v petek, 21. avgusta 1992, ob 10. uri s startom v Murski Soboti za tekaški maraton, 42 km, na Hodošu za mini maralon, 14 km, ter v Oriszentpetru za maratonček, 4 km. Štartni na, plačana do 10. avgusta, znaša 300 SIT za maraton, 200 SIT za mini maraton in 500 SIT za maratonček. Na dan tekmovanja pa je startnina 600 SIT za maraton in 400 SIT za minimaraton. V enaki višini se lahko startnina plača v madžaskih forintih. Glavna nagrada maratona je barvni televizor, prvi trije v maratonu in minimarato-nu za moške in ženske dobijo denarne in praktične nagrade, vsi tekmovalci pa prejmejo majice in osvežilni paketič. Prijave je potrebno poslati na naslov: Športna zveza, Murska Sobota, Mladinska 3. Informacije po tek (069) 21-428. Odbojka ■ ■ — Ustanovili OK Beltinci Pomurje je dobilo novi odbojkarski klub. Pred dnevi so ga ustanovili v Beltincih, si izvolili novo vodstvo in sprejeli programske usmeritve. Osnovna usmeritev je delo z mladimi že v osnovni šoli, za kar imajo ustrezne strokovnjake. Gansko moštvo, katerega jedro sestavljajo dosedanji igralci Pomurja iz Murske Sobote in Emonacom-merca iz Ljufomera, sicer domačini, bo tekmovalo v tretji slovenski ligi vzhod. Tekme bodo igrali ob sobotah v telovadnici beltinske osnovne šote in upajo, da bodo pritegnili ljubitelje odbojke, ki jih v Beltincih ne manjka. S treningi bodo začeli konec avgusta. Želijo, da bi prvo leto tekmovanja v tretji slovenski ligi zasedli sredino lestvice dolgoročno pa načrtujejo uvrstitev v drugo slovensko ligo. Tako je’ imelo Pomurje v novi tekmovalni sezoni v tretji slovenski ligi štiri predstavnike: Radence, Cven, Pomurje II in Beltince. Dogovorili so se tudi za dobro sodelovanje s prvoligaškim odbojkarskim klubom Vi-grosom Pomurjem iz Murske Sobote. Za predsednika kluba so izvolili Vinka Goršaka. F M. gometni ligi Lendava. Leta 1975 se je tudi začel strokovno izobraževati. Najprej je naredil izpit za inštruktorja nogometa, nato za trenerja nogomet?, leta rodna tekmovanja, kjer ti celo plačajo stroške.« — Kaj meniš o pomurskem šahu. Kje je njegovo mesto v slovenskem prostoru? »Pomurski šahisti so med desetimi najboljšimi ekipami v državi. Posamezniki, mojstri Fide: Štefan Cigan, Jože Gerenčer in jaz ter mojstrski kandidati: Štefan Režonja, Igor Kos, Danilo Hari, Alojz Kos, Ciril Logar in Robi Radosavljevič pa imamo lepe možnosti za dosego še boljših rezultatov v posamični konkurenci.« — Kol mentor skrbiš za mladi naraščaj. Kakšni so rezultati? »Sem mentor mladih šahistov, kot sta bila meni Božo Bolčič in Danilo Hari. Doslej sem dosegel največji uspeh s Štefanom Ciganom, ki je postal mojster Fide. Trenutno pa žanje največje uspehe Tinka Marič, ki je bila državna prvakinja do 14 let in sodelovala na svetovnem prvenstvu. Pri starejših pionirjih so obetavni šahisti: Ivan Mauko, Jože Sedo-nja, Darko Glavač, Danilo Oblak, Gregor Gomboši, pri mlajših pionirjih pa Miha Gomboc, Mesarič, Tadej Panker, Uroš Gjerek in Mitja Kovač. Pri pionirkah pa si največ obetam od Tinke Marič, Lea Mauko in Darje Glavač.« — Kakšni pa so tvoji načrti? »Moja želja je, da bi dosegel normo za mendarodnega mojstra, kar pa bo zelo težko. Prav tako pa si želim čim več uspehov pri delu z mladimi Šahisti.« Feri Maučec 1989 pa za trenerja prvega razreda. Nekaj časa je tudi trenirat mladinsko moštvo Nafte, katerega igralci danes igrajo v članskem moštvu. Od leta 1985 do 1992 je bil predsednik Občinske nogometne zveze Lendava in je Član mednarodne komisije pri Nogometni zvezi Slovenije. Od leta 1984 do 1988 je bil predsednik Telesnokulturne skupnosti občine Lendava, sedaj na je namestnik predsednika Športne zveze l^ndava. Že osem let je tudi član lovske družine Petišovcl. S predajo funkcije predsednika Občinske nogometne zveze Lendava se želi posvetiti delu nogometnega trenerja. Želimo mu, da bi tudi na tem področju dosegal takšne uspehe, kot jih je na dosedanjih- F. M. STRAN 15 kronika G D Stara Gora Vestnikova akcija Odprtje doma gasilcev in vaščanov Gasilsko društvo Stara Gora pripravlja v nedeljo, 9. avgusta, dopoldne slovesnost ob odprtju doma gasilcev in vaščanov Ivana Vuka Starogorskega. Po sv. maši, ki jo bo opravil škof g. dr. Vekoslav Grmič, bo ob 11. uri proslava s kulturnim programom. Sodelovali bodo godba iz Maribora, folklorna skupina, zbor rogistov lovskih družin, mešani pevski zbor in malonedeljski dečki. Zatem bodo dom predali svojemu namenu, škof Grmič pa ga bo blagoslovil. Na prireditev so povabili tudi predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana. Gasilsko društvo Stara Gora, ki deluje 64 let in vključuje 85 članov — delujejo pionirska, mladinska in članska desetina ter kulturna sekcija —. ima orodno gasilsko vozilo, motorne brizgalne in drugo Ce padeš s kolesom in obležiš Na naših cestah lahko vsak dan srečate tudi veliko kolesarjev, ki se vozijo v službo, šolo (ko ni počitnic), v trgovine, na izlet ali pa kar tako. Poti so dokaj ozke, kolesarskih stez skorajda ni, zato je precejšnje tveganje, da te zadene mimo vozeče vozilo in nesreča je tu. Kaj se zgodi, če te kdo oplazi, da padeš s kolesom v obcestni jarek ali na rob, vozilo pa oddrvi dalje? To smo poskušali preveriti z Vest-nlkovo akcijo, ki smo jo organizirali pretekli torek. Ponesrečenca je »zaigral« JOŽE GRAJ, s fotoaparatom v zasedi pa je bil ŠTEFAN SOBOČAN. In kako je bilo? Da bi bila videti nezgoda še bolj očitna, si sezujem desni natikač in ga dam na rob ceste. Ležim in čakam. Spel drvijo mimo številni avtomobili, ne da bi se kateri ustavil. Slišim, da nekateri nekoliko pritisnejo ustavi, potem zacvilijo še na nekem avtomobilu-bodo torej »rešitelji« n slišim kmalu ob sebi * ljudi, ki se začno da bi kazalo pokhcati , :e pika in policijo. »Kaj P Oh, mravlje! Kraj prve nezgode je gorička cestna »transverzala« proti Hodošu, in sicer okrog 100 metrov (malo pred koncem gozda) pred križiščem Puconci-Sebe-borci. Ura je okrog 9.00 dopoldne, ko »obležim« na desni bankini, tako da bi me lahko vsak voznik kar najhitreje opazil. Skoraj negibno ležim na trebuhu in čakam, kaj se bo zgodilo. In že me začnejo gristi rjave mravlje. Oh, kako peče! Premaknem se nekoliko nazaj. Tam pa me napadejo velike črne mravlje. Še enkrat se moram prestaviti, vendar pazim, da tega ne bi opazili mimo vozeči vozniki. Končno se rešim mravelj in lahko bolj v miru škilim na cesto ter štejem avtomobile, ki drvijo v eno ali drugo smer. Kakšnih 5 ali 6 zapelje mimo, kot da ne bi ničesar videli, tn pomislite, celo rešilec je bil zgodilo?« Odgovorim, da me je nekdo zadel in odpeljal dalje, jaz pa da ne morem vstati, Prosim ga, če bi me peljal v bolnico. Odvne mi, da tovornjak za to ni primeren in da se mu mudi v Puconce. Še vedno se spretno pretvarjam, kot da bi bil res ponesrečen. Prosim, ga, naj gre telefonirat in pokliče rešilca ali policijo. Če me že on ne more peljati. »Počakajte, da ustavim kakšno drugo vozilo, pa vas bo tisto odpeljalo v bolnico.« mi naposled predlaga. Ne rečem nič. In res. Kmalu zaslišim, da se ustavi neki avto, šofer pride bliže in moj »rešitelj« ga prosi, če bi me lahko peljal v Mursko Soboto. Medlem se ustavi še eno vozilo. Ko me nameravajo dvigniti, vstanem kar sam in jim začnem razlagati, daje to le Vestnikova akcija. (Trajala je okrog 10 minut). Presenečeni si vsi oddahnejo. Veseli so, da je šlo le za Tudi JOŽETU ŠINKECU iz Lipovec se je mudilo. ’,eDlhf kljub vsemu ustavi), da bi pomagal »ponesrečencu«. potrebno gasilno opremo. Ker v kraju niso imeli primernega prostora, so se leta 1981 lotili prostornega doma gasilcev in vaščanov. Že lani so dokončali spodnji del doma, ki je izključno namenjen gasilcem, letos pa so dom dokončali v celoti in uredili okolico. Dom, ki je ocenjen na 1,5 milijona DEM, so gradili gasilci in vaščani s prostovoljnim delom in pri tem opravili 28.000 prostovoljnih delovnih ur. Pri gradnji pa so jim pomagali tudi številna podjetja od blizu in daleč, saj sami tako zahtevne naložbe ne bi zmogli. Pomembne zasluge pri gra-nji doma pa imajo Slavko Vrzel, Franc Belšak, Franc Kolbl. Anton Klemenčič, Edvard Sedma, in številni drugi gasilci in krajani. V domu gasilcev in vaščanov Ivana Vuka Starogorskega, ki je gotovo eden najlepših daleč naokrog, imajo večnamensko dvorano (14,5 x 12,5 kvadratnih metrov), dvoje garaž za orodna vozila, garderobo s kopalnico, posebno sobo za kulturno sekcijo, sejno sobo, kuhinjo s sanitarijami ter 96 kvadratnih metrov prostora, kjer je trgovina. Ob ureditvi okolice in ograje so ohranili trg Stare Gore z lipami, ki simbolizirajo ta kraj. Pred domom bodo tudi uredili park. Tako bo postala Stara Gora prav gotovo privlačna z lepo urejenim domom in parkom ter cerkvijo, ki je ena najlepših gotskih sakralnih objektov v širši okolici, in je res škoda, da ta kraj ni bil vključen v turistično ponudbo Pomurja. F Maučec Najbolj napeto je bilo v Križevcih pri Ljutomeru, kjer je LIDIJA KOROŠA skočila v zdravstveno ambulanto po zdravnico, ki pa je na srečo ni bilo. Najbrž bi me ozmerjali zaradi potegavščine. Minuli teden se je na tranfuziloškem oddelku v Rakičanu oglasilo dvanajst beguncev iz Bosne in Hercogovine. ki so nastanjeni v begunskem centru v Vidoncih. Po dogovoru z Občinsko organizacijo RKS M. Sobota so se odločili za prostovoljno darovanje krvi. Zikret Karič prvič daroval kri, drugi pa so že dolgoletni krvodajalci. Tako je Sejfudin Djedovič daroval kri že 32-krat, Hajrudin Mustajbegovič 20-krat, Mehmed Sulejmanov ič 12-krat, Edin Brkič in Nedžad Brkič pa 10-krat. Vsem tem bo zaslužena priznanja z aknodajalstvo podelila Občinska organizacija RKS M. Sobota. Besedilo in slika: Filip Matko med njimi! Potem pa, ko mine kakšnih 5 minut, zacvilijo zavore in zdi se mi, da bom rešen. Potuhnem se in čakam, da pride kdo bliže, a čez čas zaslišim, da voznik odpelje dalje Pogledam navzgor in vidim, da je bilo vozilo komunalnega podjetja Zakaj se je šofer premislil, nisem mogel ugotoviti Morda je v gozdu opazil naš avtomobil in mu je to postalo sumljivo. Kakor koli že, s pomočjo ni bilo nič. Čakam dalje. Avtomobili kar drvijo mimo-mene. Naenkrat pa spel zacvilijo gume. Skrivaj poškilim in opazim, da nekdo stopi iz tovornjaka ter se nameni proti meni. Po nekaj metrih pa se nenadoma obrne in hoče oditi. Tedaj rahlo zastokam. To končno »vžge«. Neznanec oziroma šofer pride bliže in si me ogleduje. Nato vpraša: »Kaj se je navidezno nesrečo. Preden se razidemo, še malo poklepetamo. Prvi, ki se je ustavil in mi hotel pomagati, je bil FAU-STIN HREN iz Devina blizu Slovenske Bistrice. Najprej se mu je zdelo, da je res nesreča, potem je pomislil, kaj če bo kdo skočil iz gozda in ga oropal, zato je namerava! iti dalje. Moj »stok« pa ga je le opogumil. V bolnico me je bil pripravljen peljati MARJAN FEKONJA iz Moščanec, če bi bilo treba, pa bi pomagal tudi šofer Dekorja iz Murske Sobote JANEZ GODVAJS. na zavore, a si premislijo in odpeljejo dalje. Skrivaj pogledam na uro in ugotovim, daje minilo že 10 minut, odkar sem se »ponesrečil«. Še dobro, da tu ni mravelj. Ampak če bi slučajno krvavel, ne vem, kakšne posledice bi to imelo Potem pa se me le nekdo usmili. Ugotovim, da se ustavi traktor, pred njim pa avto (ženska v fičku), ki potem, ko vidi, da gre k meni traktorist, odpelje dalje. »Rešitelj« me vpraša, kaj mi je. Zastokam in povem, da me je nekdo zbil s ceste ter ga prosim, če mi lahko pomaga. Takoj gre čez cesto k prvi hiši (Nerado-vim) in vpraša, če imajo telefon, da bi poklical zaradi nesreče. Ko zve, da ga nimajo, se vrne k meni in me potolaži, da bo takoj skočil dalje in poklical pomoč. Tedaj mu pojasnim, da gre za akcijo. Pristopi še kolega Stefan, ki je vse skupaj skrivaj fotografiral. JOŽE‘ŠINKEC iz Lipovec, ki mi je nameraval pomagati, pa je brž odpeljal dalje, ker se mu je mudilo na polje. Dokazal pa je, da je pripravljen pomagati človeku v nesreči. Usmiljeni traktorist Druga »nesreča« se zgodi na cesti proti Dokležovju, nekaj metrov pred železniškim pre hodom v Lipovcih skoraj nasproti domačije Marije Nerad. Na >srečo< ni bilo zdravnice Najbolj napeto pa je bilo v Križevcih pri Ljutomeru, kjer »obležim« ob robu ceste pri zdravstveni ambulanti. Tu spet lazijo po meni mravlje, loda ko se premaknem drugam, se jih rešim. Nekaj avtomobilov zdrvi mimo, ne da bi kateri od voznikov kaj opazil, Če pa je, bog vedi, kaj si je mislil. Morda: Saj se ni vredno ustavljati, to je najbrž kakšen pijanec. Tako je mogoče sklepal tudi eden od kolesarjev, ko ga je drugi nagovarjal, da bi se ustavila, češ »kaj pa če seje človeku kaj zgodilo«. »Ah, pusti ga,« je odvrnil drugi. Čez kakšnih 8 minut pa zaslišim traktor, ki se fedaj jan?« se ogiasi_ spet uporabim že P' }|S m »zvijačo«, tako da ne-začnem momljati, _ vsta-kdo podrl in dane mo« ti. »Potem pa p° z<\ gosi” brž sklenejo m (kasneie zvem, da j« ^pUl* teljica OŠ Kritt^'^n-KOROŠA) pohit' do a te, se vrne in pove, • ^je niča že odšla v Lju■' h „6^ delala samo do deset pa jaz domov trt' P" cijo,« odvrne neki b,. > je bilo treba »8“?' ti Ne vem, kaj b jtj> zdravnica tedaj } Najbrž bi me ^ineJ ošteli zaradi P01'^ ko^-ko pa seje vse s-« je pP JOZh NOVAK. I^| jz s^ zagledal, ko je P j,j in bližnje delavni«, pogleda! po ces šen vodja pn ,re"e iaviH \ Prej je Poik^ w „i kakšen avto, pa . skUp3E| l0' Na mojim sprem1-^ /jih 0> na ni na, da se mi . g-. mu bila tudi ^tLofist ^si Križevec in tras stn KO HANŽELO^^u prav zapomnil, F dobe .. ševec Hvala vsem ^nihrrr men v imenu njo čmh ponesrečenca . Cia k«r Dalje nisva k” .e najbrž zgodilo P |n K j prvih treh »nesf M P^ pokazala akcij- peU tedna ^as?P's'h pe-4’^^kopom, ob ^'kl Rad|a si™80 |ulranJa mU. '.^'"Kini. nemsči 800 Po^> ^o.W^eRna MV. 8.IS S ^“"ik-rsk r? U,np P,smo i lOMb- !S.,V,Ca tu' (kut- Nila (Brc? kahare> I2 00 N I3iri^ Novica kMia Slov.,,;' 0 ,n iključitev k 1,3 MV "ni' “ pupold ■t30 ^i', tinn pestila, s' led« Prireditve Altema- / *8&C) 10 iv?, 8 30 Poro * i radijski in televizijski spored od 7. do 13. avgusta NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Murski val — UKW 5.40 Prebujajte se z nami -tudi v soboto je lahko to prijet no, če imate dobro družbo iti ste na tekočem z vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenja mo nov dan ... 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8 00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV. 8.30 Ponudba v trgovinah 9 00 Predstavljamo vam 10.00 Poročila. 10.30. Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Prireditve danes in jutri 17.30 Mali oglasi. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vkliučuiemo Radio Slovenija. 8.00 Začenjamo nov dan ... 8.30 Horoskop. 8.45 To bi moral bili kabaret. 9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja. 12.00 Poročila. 12 15 Nedeljsko postno premišljevanje. 12.30 Minule za kmetovalce. 13.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi — oddaja za porabske Slovence in vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenila. "^SLOVENI JA1 9.15 Živ žav. 10.05 Plamenica. 10.30 Renu Bassi v plesih iz Indije. 11.05 Kronika, kanadska dokument, oddaja. 11.30 Žiče - Med spominom in prihodnostjo. 12.00 Poročila. 11.10 MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) 5.40 Prebujajte se z nami — da bo začetek delovnega tedna veder, vam MV da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan ... 7.30 Informacije v slovenščini, nemščin: in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV 8.15 Maii oglasi. 9.00 Zgodilo se je. 10.00 Poročila. 10.30 Spori. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Evropa v minulem tednu. 17.30 Šport. 18.00 S kranščakom, cekron j>a z mare-lof lestvica narodnozabavne glasbe. 18.30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč. 19.00 Vključujemo Radio Slovenija IV SL^VEKU«^ 1 ■■.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop izbirali pesem tedna... 7.00 Druga jutranja krenita Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Ljubljansko zvočno pismo. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV — kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila)... 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Kost popoldneva. 17.30 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC. ). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami -poslušajte, kaj je novega v Časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje .. '.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Zagrebško zvočno pismo. 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko. 10.00 Poročila. 10,30 Iščemo za vas — in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV, 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Poslušamo vas. 17.30 Mali oglasi. 18.00 Na narodni farmi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. i uoll.!f*ood^ H -15 "Im Mo»» sPom'nja: Ll-hc- 'v 2 00 Poroči-b l»» S"1 TV BiH 16.30 ’ ^i pXr. nik 1 '8 10 - '^fci Risan' 20JO n k 2- 20 00 Fo-»’ MaiL lmoški, 3- amb' 21 40 Sova ^vnik nan>zanka. Alt? i IV^oi ^ar«lona le OI Barce ona na. 1 d.r^°^ro jutro. in, ,w Poročita. ^iL^^rocHa '1?ada|jeva-ItoC humor . a: '210 Dragi ». " '3.00 s'|Pa- '2 35 Jm ^lP°roči|a H "a s'*«-iJl*', >4.41 Ognjeno in M0^ /elade. ’ l(l . l< IOš^"n' I* 00 I« “j ^"k.i KIHI s Nh L9-15 R" PSiiC** bre? AL55 Spekter !’ 22 45 ^l^1’- 0 20 i na sl,ko <<0^ __ J*^3te5Tri ./‘like ce7a flove' '0 30 p?dapo li rndman “ s'oni. 12.15 U 00 Cas S°4^ssan,a Sle’d-U La'sdTnik' *ed' s st “ . v«8»s. .................. <|^’ «45 • ' Ev. ‘«'r I3n<’ Prt"Os i K, r ria'D V? Ita. ”1'1'1 Ar"W' "00 17 do- « Sve, P^,n! ? ,'«-55 v narja J900 i, Prašanja ?<> sv ' ‘'Icšpun. ^>S5k8'r|in A|Vna P<>li k' O.an Kasenja. . Dnevnik Ljudje in zemlja. 14.40 15 50 Tolpa angelov, film. 18.00 Dnevnik I. Splošna praksa, avstral. zanka. 19.00 Risanka. Sova, amer. 18.10 nam 19.20 Dnevnik I. 18.10 Letalska družba, anlgl. nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Utrip. 20.40 Marjanca 92. 21.35 Sova: Murphy Brown. 22.00 Dnevnik 3. 22.50 Sova: S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka; Dekle z naslovnice, ameriški film. Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet narave, dokument. oddaja. 20.20 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Ameriške video smešnice: S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka. Drugi program 9.45 Poletne 01 Barcelona 92. t 8.15 Santa Barbara. 9.00 Poročila. 9.15 Slika na sliko. 10.00 Poročila. 10.10 Poletni Šolski program. 11.05 Zvezdice šova. 13.00 Poročila. 12.05 Izbor programa za tujino. 12 35 Opera 14.00 Poročila. 14.10 Kikirikije-, vo maslo, kanad. film 15.35 Dnevnik, risani film. 16.00 Poročila. 16.10 Mali Split. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara, 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Šifra Cuque Rouge, Švedski film. 21.30 Festival dafma tinskih skupin. 22.50 Dnevnik. 23.15 Slika na sliko. 0.35 Poročila. 0.40 Škorpionov prstan. 4.50 Poročila. 8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko. 9.00 Smogovci, otroška serija. 9.30 Risani film, risanke. 10.00 Poročila. 10.10 Waitapu, otroška serija. 10.35 Andersenove pravljice. 12.00 Poročil; 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobrota. 13.30 Hišni ljubljenci. 14,00 Poročila 14.05 Mešalnik M. 15.00 Daktari. 16.00 Poročila. 16 10 Operne arije. 16.40 Poročila z bojišča. 17.10 Poletne sanje - Zgodba o fantih s plaže, amer. film. 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Ljubezen za Lidijo, serij, ski film. 21.00 Delo na črno. 22.20 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko, 0.00 Poročila. 9.35 Otroški program. 10.25 Poročen moški, angl, nadaljevanka. 11.15 Mernik. Forum, Utrip, Zrcalo tedna 12.00 Poročila. 17.20 Dober dan, Koroška. 1800 Dnevnik I. 18.10 Radovedni taček; Lonček kuhaj. 18,45 Ljubitelji narave, angl, poljudnoznanstvena serija. 19.10 Risanka. 19.36 Dnevnik 2. 20.05 Dosje. 20.50 Igra ponoči, drama. 21.50 Dnevnik 3, Žarišče. 22.50 Sova: Stara vohunska mačka, angl, nanizanka; S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka; Hemingway, amer, nadaljevanka. Drugi program (7.50 Sova. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik TV Koper, 20.00 V hribih se dela dan. 20.30 Tomo <*esen predstavlja. 22.15 Zemljepisne posebnosti: Z otoka Mindanana. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se z nami — danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tu di z mislijo iz šolske beležnice pa še čim. 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 1000 poročila)... 12.00 Poročila (BBCj. 12.30 Novica dneva 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila 17 00 Kost popoldneva 17.30 To sem jaz. 18.00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. HTV f (0.20 Zgodbe tz Školjke. 11.10 Nekoč je bilo... življenje. 11.35 Ljudje in psi. 12.00 Poročita- 16.25 Maroko, amer, film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Biskvitki. risana serija. 18.40 Alpe-Donava-Jadran. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ambasadorkin soprog, francoska nadaljevanka. 21 10 Kronika, kanad. serija. 21.30 Problemčki, angl, nanizanka. 22.OO Dnevnik 3, Žarišče. 23.00 Sova: S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka, Glasbeni utrinek. Drugi program 15.35 Dosje. 16.15 Sova. 18.20 Svet poroča. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 V hribih se dela dan. 20.30 Tomo Česen predstavlja. 20.45 Glasba, show in cirkus. 21.45 Omizje. 23.45 Svet poroča. 10.20 Otroški program. 11.10 Ambasadorkin soprog, francoska, nadaljevanka. 12.00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Živ žav, 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2 20.05 Film ledna: Noro zaljubljen, kanad. film. 21.50 Življenjski vzpon, ameriški kratki filtn. 22.15 Dnevnik 3, Žarišče. 23.15 Sova: Nenadni uspehi, amer, nanizanka; S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka. Drugi program 17.40 Sova. 19.00 Modro po letje, španska nadaljevanka. 19.30 TV Dnevnik Koper. 20.00 V hribih se dela dan. 20.30 Tomo Česen predstavlja. 20.45 »Soldiers of Musič«. 22.00 Zemljepisne posebnosti: Hong Kong. TV SLOVENIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru. 9.30 Diagnoza. 10.15 Šakal. 11.00 Aleksander, umetnik življenja. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Raj za živali. 13.35 Krištof Kolumb, film. 15.35 Risanka. 16 00 Otroški spored 17.00 Mi ni čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Ribiške zgodbe. 17 30 Nadaljevanja ni. 19.30 Čas v sliki. 18.05 Tri dame ob žaru. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.3u Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Vroča dediščina Las Vegasa. 71 55 čuden par, komedija 23:50 Čas v sliki. 23.40 Briljanti in ščurki komedija I 10 Poročila. 1.15 Ex li-bris. 1.20 Tisoč mojstrovin. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Hcidi. 9.30 Vesoljska ladja Enterprise. 10.15 Panoplikum. 10.30 Prepad v divjini film. 12.05 Tednik. 12.30 Pogledi s strani. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Tri dame ob žaru. 13.35 Ladja brez domovine, film. 15.15 Sadeži zemlje. 15.30 Risanka. 15.50 Potovanje v pozabljenje. 16.15 Sedem želja. 17.00 Mini Cas v stiki. 17.10 Klub za starejše. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Heidi in Erni 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki. 19,48 Zakladnica Avstrija. 20,15 Columbo: Prvi in poslednji umor, kriminalka, 21.45 Open in Erlich. 22.35 Mali Pari-žanki, film. 0.15 Gospod Moto, kriminalka. 1.15 Poročila. 1.20 Tisoč mojstrovin. 8.15 Sama Barbara. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.30 Srečni ljudje, otroška serija. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje. 12.00 Poročila. 12.10 Dragi John, amer, nanizanka. 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.55 Ognjeno drevje, serijski film. 14.45 Modre čelade. 15.10 Pozabljena zgodba, otroška serija. 15.35 Skrivnosti mesteca U. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Ambasadorkin soprog, francoska nadaljevanka. 18.00 Poročila. 18.05 Tri hrvaške zgodbe iz Bavarske. 18.40 Santa Barbara, amer nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 7/7. 20.55 Nočni vlak za Miinchen. brit. film. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.35 He-Man in gospodarji vesolja, risa- 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.30 Mali svet. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, nadaljevanje. 12.00 Poročila. 12.10 Popolna tujca, humor, serija. 12.35 Jutrofon 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Odpadnik, serijski film. 14.45 Modre čelade. 15.05 Daktari, amer, serija. I6.0U Po ročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Ambasadorkin soprog, francoska nadaljevanka. 18.00 Poročila 18.05 Kulturno blago Hrvaške. 18.35 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ljudska rasa, dokumentarna serija. 22.40 Dnevnik. 23.05 Slika na sliko. 09.05 Poročila. HTV t na serija. 10.00 Dobro jutro, 12.00 Poročila. 12.35 Jutrofon. Poročila. 10.10 nadaljevanje. 12.05 Gegmen. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Odpadnik, serijski film. 15.05 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila. 16.10 šolski program. 17.10 ambasadorkin soprog, francoska nanizanka. 18.00 Poročila. 18.05 Proti Scili. 18.35 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Poletna noč na planetu Zemlja, švedski film. 22.25 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila. 17.10 Spored po željah. 18.05 Mi. 18.30 Vedno, ko piše kriminalko. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Spori. 20.15 športna arena. 21 15 Pogledi s strani. 21.25 Miami Vice. 22.10 Apropos film, aktualno iz filmskega sveta. 22.40 Revolucija, vojni film. 0.40 Cas v sliki. 0.45 Noč izpolnitve, vojna melodrama. 2.35 Poročila. 2.40 Tisoč mojstrovin. TVMADZARSKA 6.15 Dobro jutro, Madžarska, vmes vaška tv z vaškim doktorjem. 8.10 Verski program za re-formalsko mladino. 8 15 Za otroke in ne le zanje. 8.55Bar celona, prenos z olimpijskih iger 13.05 Sezamova ulica, za otroke. 14.15 Barcelona, nadaljevanje prenosa 16.35 Bosi sostanovalec, Disneyjev film. 18.20 Televideo '92. 18.30 Barcelona. nadaljevanje prenosa. 0.05 Obsojen na življenje, fran-cosko-italijansko-švicarski film. 1.20 Dnevnik, (Zaradi sporlnih prenosov odpade nekaj stalnih sobotnih oddaj.) 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano, jutranje kramljanje. 8.30 Nedeljski magazin. 9,55 Barcelona, prenos z olimpijskih iger (Če igra madžarska reprezentanca - ob 15.30 vaterpolo, če pa ne, pa film Rdeča Sonja). 16.55 Videospoti. 17.10 Disneyjevi filmi m risanke. 18.55 Zeleni otok Kri 19.30 Teden, dnevnik, telešport. 20.40 Milijonarka, I. del fran-cosko-nemške serije. 22.20 Portreti iz XX stoletja: John Berger. 23.05 Sci-fi magazin. (Zaradi športnih prenosov odpade nekaj stalnih nedeljskih oddaj.) 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin. 8.35 Za otroke. 8.50 Disneyjevi filmi in risanke, pon. 10.35 Deutschlandspiegel, magazin. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupi! bom 1o žensko, 5I. del nemške serije 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Gaia, ekološki program. 18.30 Svet denarja. 18.50 Videospoti. 19.00 Igra. 19.15 Za otroke: O veri — Lahko noč vam želi Disney-Cimbo-ra 20.00 Dnevnik, telešport. ■•0.40 Milijonarka, 2. del serije. ">2.20 Aktualno. 22.45 Rossini: Ženitvena menica, opera v enem dejanju. 0.05 Dnevnik 0.10 Dnevnik, BBC. 1 »A ^''Tobroju. i.°i'" Mars-vki a '-Oor.t eP io 15 X V fboj .-KI! 30 h la1 C uV,r'a I ČlSfirl - ' Barha - , ■ ■ ■ , I , ' X 00 h , 23 20 /S. »rakuh n 6.00 Risanke 9.20 Najstniki z Beverlv Hillsa. 9.45 Luckv Luke. 10 10 Peter Pan. 11.00 Mar-vel Univerzum. 12.35 Michel Aillant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladiatorji. 14.30 Adam. 15.15 Knighl Rider. 16,00 Ekipa A. 16.55 21. Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Bcvcrly Hills. 20.15 Lov v cilindru, veseloigra. 22 00 Cu dovitosl ljubezni, erotični film 23 00 Tutti Frutti. 23.55 Nežno meso, erotični film. 10.35 Otroški program. 11.10 Nekoč je bilo življenje 11.35 Ljudje in psi 12 00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1 18.10 Program za otroke 18 30 Že veste .. ., izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka 19 30 Dnevnik 2. 20.55 Modri biser Rovinja 21.10 Ho-lywood se jih spominja: Au-drey Hepburn, amer, doku meni, nanizanka. 22.00 Dnevnik 3. Žarišče. 23 00 Sova: Dragi John, amer, nanizanka, Krvne pravice, angl nadaljevanka. Drugi program 17.50 Sova. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 V hribih se dela dan 20.35 Tomo Česen predstavlja. 20.50 Sile v naravi. 21.05 Umetniški večer: Clive James in Roman Polanski, angl oddaja: Kaj?, ital, film. iHTV I 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.30 Smogovci, otroška serija 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, nadaljevanje 12.00 Poročila 12 05 Princ iz Bel-Aira, humor, serija 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Opadnik, serijski film. 15.05 Daktari, serijski film, ročila 16.10 Šolski 17.10 Ambasadorkin francoska, nanizanka, ročila. 18.10 iz sveta 18.35 Santa Barbara. 16.00 Po-program. soprog, 18,00 Po-znanosti. 19.15 Ri- sanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Da mine Čas 2100 Informativni program. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko 0 00 Poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Feja. 14.25 Job Bu-sters, komedija. 16.00 Oddaja z miško. 16.25 Safari. 16.50 Jaz in li — počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Vedno, ko piše kriminalko. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Otočje na robu časa. 21.01 Pogledi s strani. 21.15 Car Napping, komedija. 22.40 Gospod Roberts, komedija. 0.20 Čas v sliki. 0.25 Chicago 1930. 1.10 Poročila. 1.15 Tisoč mojstrovin 13.00 Cas v sliki 13.10 Zahodno od Sama Feja. 13 35 Batman. 14.25 Strašilo v graščini, mladinski film. 16.00 Niklas, mladenič iz Flandrije. 16.25 Safari. 16.50 Jaz in ti — počitniška igra. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi. 18,30 Vedno, ko piše kriminalko. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Divje vode. film. 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Lepotica in vohljač. 22.50 Vojaki, melodrama. 1.05 Cas v sliki. 1.10 Poljubček, mama, tragikomedija. 2.50 Poročila. TV AVSTRL 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti — počitniška igra 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.05 Mi 18 30 Vedno, ko piše kriminalko. 19.30 Cas v sliki 20 00 Šport. 20 15 Zillertaler Schurzenjaget, prenos koncerta ljudske in rockovske glasbe 21.20 Pogledi s strani 21.30 Jastreb že čaka, pustolovski film 23.00 Šport. 23.45 Cas v sliki. 23.50 Sanjske ustnice, melodrama. 1.30 Poročila. 135 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magaztn. 8.35 Program za otroke. 9.40 Friderikuszov Šov, garantirano nepolitični talk Šov, pon. 17.00 Popoldanski saldo. 17.10 Kupil bom to žensko, 52. del mehiške serije. 17.50 Kulturni referent. 18.15 Program madžarskih Židov 18.30 Svet denarja. 18.40 Poljudnoznanstveni film. 19.00 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik. Tele, šport. 20.40 Potovalni kviz 21.25 Angleška lepotica, I. dei francoske serije z naslovom: Gospod, ki je šofer. 22.25 Mesečni saldo, pregled dogodkov meseca. 23.10 Dnevnik. 23.15 Dnevnik, BBC. TVMADZARSKATV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.35 Za otroke. 10.10 Marc in Sophie. francoska serija, pon. 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence. 16.40 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 16.55 Nogomet: Ferencvaroš,UTE, tekma za madžarski super pokal, prenos iz Nepštadiona. 19.16 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, telešport. 20.40 Kraj dejanja, nemška serijska kriminalka, naslov epizode: Dekle, ki stanuje nasproti. 22.25 Mediamis 23.10 Dnevnik. 23.15 Financial Times za Vzhodno Evropo. 23.40 Dnevnik, ZDF 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin. 8 35 Program za otroke. 10.00 Marc in Sophie, francoska serija, pon 10.25 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 10 40 Prirodno zdravilstvo. 17.00 Popoldanski saldo, pre. gled dogodkov dneva 17.10 Kupil bom to žensko, 53. del mehiške serije. 7.40 Tele video '92. 17.50 Magazin za mened žerje 18 30 Svet denarja 18.40 Videospoti. 18.50 Gost »The Look of the Year«: Michaela Hercu 19.15 Za otroke in mladino 20.00 Dnevnik, telešport. 20.40 Milijonarka, 3. — zadnji — del serije 22.20 Aktualno. 22.45 Haraszty, borec za umetniško svobodo. 23.25 Dnevnik. 23.30 Dnevnik, BBC. 600 Risanke « 00 Super Mario Brothers 8.45 Samurai Pizza 9.25 Risanke. 10.35 Lepoti'a in žival, pravljični film. 12.00 Umetnost in poslanstvo. 12.05 Stric Bušk. 12.30 Major Dad 13 00 Moj oče je z drugega planeta. 13-25 Družina Munster. 13 50 Ultraman. 14.15 Policijsko’ poročilo. 15.00 Specialisti na poti. 15.50 Fantomas proti Interpolu, komedija. 17.45 |>r. Westphall. 18.45 Poročila 19 10 Sielman 2000. 20.15 Od trenutka do trenutka, film. 21.55 Spieglov tv-magazm. 22 40 Prime Time pozna izdaja. 23.00 Playboy Late N.ghi. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Kanal 4. 0.25 Boscar Berlha, film, i 50 Louisa, komedija. 3.20 Od trenutka do trenutka, ponovitev filma. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Mars-hal 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 1? 10 Kot se dogaja v življenju. 13.20 Kalifornijski klan. 14.15 Springfieb dova zgodba. 14.55 Šef. '5.50 Čips. 16.45 Tvegani 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19 45 Dobri časi, slab' ča si. 20.15 Umor je njen konjiček. 21.10 Columbo: Labodji spev, grozljivka. 23.00 Deset pred deseto. 23.30 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Grozljivo prijema družina. 0.30 Airivolf. 1.30 Šef. 2.30 Dr. Welby. 3.30 Eksplozivno. 4.00 Čips. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Mars hal. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welhy. 11.00 Tik (ak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se dogaia v življenju 13.20 Kalifornijski klan. 14.15 Springfiel-.Jo a zgodba. 14.55 Sef. 15.50 Čips, 16.45 Tvegano. 17.15 Cel na je vroča 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobri Časi, slabi ča si. 20.15 Modri tornado — Cio vek kot železo, film. 22.00 Vroči slol. 23,00 Morilec, film. 23.50 Poročila 0.00 Grozljivo prijetna družina. 0.30 Airwolf. 1,30 Sef. 2.30 Dr. Welby. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshal. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kol se dogaja v življenju. 13.20 Kalifornijski klan. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.50 Čips. 16.45 Tvegano. 17 15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru. 21.10 Na življenje in smrt 22.10 Sternov tv-magazin. 23.00 Aljaska. 23.50 Poročila. 0.00 Grozljivo prijetna družina. 0.30 Airwoll 1.30 Šef. 2.30 Dr. Wel-by. 3.30 Eksplozivno. 6 00 Poročila. 7.00 Dobro jutro. 8.55 Owen Marshal. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak 11 30 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se dogaja v življenju 13.20 Kalifornijski klan. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15 50 Čips. 16.45 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobri Časi, slabi časi. 20.15 Mini playback Šov. 21.10 Klic v sili. 22.tO C A T 2, akcijski film. 23.50 Poročila 0.00 Grozljivo prijetna družina 0.30 Airwolf 1.30 Šef. 2.30 Dr Wel-by. 3 30 Eksplozivno. ^GUSTA STRAN 17 TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V MURSKI SOBOTI objavlja JAVNO DRAŽBO v stečajni zadevi zoper stečajnega dolžnika GOP Graditelj Komuna Beltinci, po, Beltinci — v stečaju za prodajo poslovnih prostorov z izklicnimi cenami — poslovni prostor (1. nadstr. upravne stavbe s površino 117,77 m'), ki stoji na pare, št 100/3 od vi št 1894 k o Beltinci, brez funkcionalnega zemljišča in 1/2 pare št 100/4 od vi. št 1894 k o Beltinci, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 61.657,20 DEM, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, — poslovni prostor (delavniška hala s površino 187.11 m’), ki sfoji na pare, št 1720/24. v velikosti 4,77 a od vi št 1 k o Beltinci s funkcionalnim zemljiščem z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 74 816,40 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan piačila. — pare št 1461/3 od vi št 1960 k o Beltinci, stanovanjska stavba v velikosti 1.09 a in dvorišče v velikosti 0,90 a, izklicna cena v tolarski protivrednosti 35000 OEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila Javna dražba bo 24. 8. 1992 ob 12. uri v prostorih stečajnega dolžnika v Beltincih. Na dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe, ki vplačajo varščine v višini 10 % izklicne cene najkasneje do začetka javne dražbe na žiroračun stečajnega dolžnika št 51900-690-10313 z navedbo za dražbo ali jo položijo v gotovini pred začetkom dražbe in ki predložijo neprekjicno bančno garancijo na prvi poziv v višini izklicne cene Slovenske banke Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan skleniti prodajno pogodbo v roku najkasneje 7 dni od dneva dražbe Kujaec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan plačati celotno kupnino v 30 dneh od javne dražbe, rok plačila je bistvena sestavina pogodbe in je fiksen, varščina se šteje v kupnino Kupec postane lastnik in posestnik nepremičin z dnem plačila celotne kupnine Prometni davek m vse druge stroške plača kupec Neuspelemu ponudniku se varščina vrne takoj po končani dražbi brez morebitnih obresti Ogled poslovnih prostorov je mogoč po dogovoru s stečajnim upraviteljem mag. Štefanom Sčapom Gostilna ŽELEZEN Beznovci Vabi 8. in 9. avgusta na domače koline z bujto repo. V soboto. 8. avgusta, velika, vrtna veselica, vstopnine ni!!! Vabljeni! Kmetovalci, serviserji, trgovci! Jermeni za tračne obračalnike SIP, Panonija, Sen-tal, Wogei-noot. Ugodne cene: jermen Favorit 220 3.480 SIT, jermen Sental in Panonija 5.880 SIT V zalogi vsi rezervni deli. Izdeluje in prodaja: Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, 63301 Petrovče, telefon: 063/776-361, popoldne 712-146. motorna vozila ZASTAVO 101 prodam 45-429. m!522 DIANO, letnik 1977, nevozno, in škodo, letnik 1972, vozno, ugodno prodam »87-069 m!554 AX DIZEL, star 2,5 leta, koso za kultivator Goldoni, novo, trajno žarno peč Ferrotherm 12 kW, kombinirano, trda kuriva, olje, ugodno prodam @ 79-218 m 1523 OPEL KADETT 1.41, letnik 1990. kovinske barve, s strešnim oknom, centralno zaklepanje, katalizator, prodam @ 26-568. m 1521 CITROEN GS. letnik 1976, ugodno prodam. Brezovica I2a, V. Polana. mI470 AVTO LADO 1200, karavan, registriran, zelo ugodno prodani Brezovci 41 b. @45 294 m 1510 VVARTBL RG, starejši letnik, prodam @70-753. m 1491 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987. registrirano do 3/1993, prevoženih 27.800 km, ga raži ra no. prodam za 4.500 DEM @ 23-642. ml489 MOPED AVTOMATIH zelo ugodno prodam. Anton Stihec, Porabska 2. G. Radgona, po 16. uri. m!474 VESTNIK — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigul, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični ured nik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064’ GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. trimesečje 1992 je 750,00 SLT, za podjetja 1.54M) SLT, za naročnike v tujim 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/JB z dne 30, i. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. sgeiicija Za trženje tet: 22-403, 21-383, 21-064, telefaks: 22-419 BREZPLAČNI MALI OGLASI Najcenejši komercialni oglasi COMMERCE OGLASNIK 062-25-795 APN GS, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam @ 46-503, Tišina 29. m 147 5 VESPO PIAG1O 200 PXE, rdeče bar ve. letnik 1987, prodam. @21-762 m!50l MOTOR MZ 25L star 2 leti, na novo registriran, prodam Drago Pelca, Matjaševci 47, Kuzma, m 1465 JUGO KORAL 55. letnik 1991, bele barve, prevoženih 14.000 km, prodam @40-012. m 1458 HROŠČ, letnik 1975. dodatno opremljen, prodam. @ 42-523 ml46l GOLF JGL. letnik 1981, prodam. Ba- kovci. Mladinska 30. m 1525 kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 25-11 prodam Emi! Kuzmič. Sotina 107 m 155! NOVO TRAKTORSKO ŠKROPIL NICO, 300-li(rsko, prodam. Vidonci 3, @ 31-391 m 1479 1MT 560, 2500 delovnih ur. in novo koso IMT, z dvojnim rezilom, prodam. Haužar, Geriinci 4(1 m 1499 RAK BRANE, širina 3,30. z drobilnikom, novo, prodani. @54-091 ali Kukcč 26. m 1500 Izvršni svet Skupščine občine Lendava na podlagi sklepa št. 933 s seje dne 26. 6. 1992 razpisuje NATEČAJ za oddajo v najem zgodovinsko-etnološkega spomenika »Copekov mlin«, na pare, št 2677. travnik 7.29 a in stavba 0,58 a. k o Mala Polana. pod naslednjimi pogoji: 1 Najemnik mora na lastne stroške v celoti adaptirati objekt pod pogoji, ki jih določi Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine Maribor 2 Objekt »Copekov mlin« morajo interesenti usposobili za osnovno dejavnost in mu s lem vrniti življenje, zato Izvršnemu svetu Skupščine občine Lendava predložijo program za vzpostavitev osnovne dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti, namenjenih popestritvi turistične ponudbe. 3 Najemnina za objekt znaša mesečno 2 DEM za m' v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije Sredstva, vložena v adaptacijo, se vračunajo v najemnino 4 Ponudbe za natečaj morajo interesenti predložiti do 13. 8 1992 v zaprtih kuvertah na naslov Izvršni svet Skupščine občine Lendava. Trg Ljudske pravice 5. Lendava, s pripisom »Copekov mlin« izvršni svel SO Lendava GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST. OBRT TER STORITVE LENDAVA, p. o. Qidos ~ "LENDAVA SIOCT LAHPAVA PIpnZJMVA W Zaradi nove avtomatske rezalne linije PRODAMO avtomatsko mostno frezo tip CARL MAYER za rezanje marmorja in granita Vse dodatne informacije dobijo interesenii pri direktorju Poslovne enote Ladislavu Jakloviču tel (069) 75 420 IZDELAVA VZMETI Milan Dervarič, Kajuhova 27, Murska Sobota, tek (069) 22-657. Vzmeti, kakršne potrebujete, vam izdelamo v najkrajšem času. Delovni čas od 7. do 15. ure in prvo soboto v mesecu. Priporočamo se! Gostilna ŠIPLIČ Puževci 14. in 15. avgusta pridite na domače koline z bujto repo. MM Vabljeni! IMT 560. 650 delovnih ur. ugodno prodam Gregorčičeva 14. Beltinci, m 1496 TRAKTOR STEYR. 120 KS. pogon na 4 kolesa, obnovljen, ugodno prodam Jože Fras. Sp. Voličina 119. ®J062j 724-556. m 3 4 J ŽITNE KOMBAJNE po izbiri, 6-red-ni Kombajn za peso, silokombajn MEX 2. tračni obračalnik, prešo za seno in koso IMT prodam. Noršinct 62. m 1528 ROTACIJSKO KOSILNICO METALNA na dva diska, širina košnje 150 cm. samohodni rotacijski mulčar IMT 507 z molokutlivalorjem m de sko za sneg in moiokultivator IMT 509 dizel s priključkom prodam •S 23 701, po 20 uri ml558 ZETOR 4911 s kabino in bočno koso ter vinski sod, 340 I, prodam. Kupšm-ci 16 m 1529 TRAKTORJA IMT IN STEVR 18 KM. in dva mopeda Tomos pro dam ® 65-138. m 1502 TRAKTOR IMT 565. karambohran. prodam ® 062 732 352. m3304 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO Neptun enoredni, odlično ohranjen. brezhiben, prodam S (062) 731 216. m!504 OBRAČALNIK PANONIJA, dobro ohranjen, traktorsko bočno koso Du brava, rabljeno, centralno peč. 35.000 kalorij, rabljeno, in eno leto staro telico prodamo. Bakovci, Panonska 37. m 1471 _ SAMOHODNO KOSILNICO ALKO. za igrišča, prodam. 1^43 136 m 1493 živali KRAVO, slaro 8 let. brejo 7 mesecev, kontrola A, prodam Žižki 59, •S 70-877. ml5l8 KRAVO, bieio 9 mesecev, staro 4 leta, kontrola A. prodam Krajna 32, 46-468 m 1527 KRAVO srednjih let, dobra dojnica, s (delom, prodam. Dominko, Sl. Kovača 17, Turnišče, $ 72 083 m343 NESNICE, MLADE JARČICE. PASME HISEX. rjave, cepljene, proda jamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo za letos s prodajo kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Hor vata, Nemčavci. $ 24-393. mppp MALE PUJSKE, prodam Petanjci 58, p Tišina. ® 46 093 m!494 DVE BREJI SVINJI prodam Mala Polana 91. $ 70-706. m 1476 PUJSKE prodam Andrejci 12, S 48-616. m 148? KRAVO. staro 5 let. brejo 8 mesecev, prodamo. Pečarovci 119. @51-309. m 1463 TELICO, kontrola A. prodani. Gede- rovej 28. m 1492 KRAVO, staro 4 Ida. brejo 4 mesece, prodam. Ivan Zamuda. H rastje-Mota 90. @66-205 m 1505 KRAVE ALI TELICE, visoko breje, po izbiri, prodam, Necadnovci 14. m 1464 NESNICE. MLADE JARČICE, PASME HtSEX. rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vs*.k, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo s prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Bcn-čec v Bukovcih, @ 4J-O7O. in v gostilni Železen v Beznovcih. @ 49-025 mpT * UJ&Kr. okrog JO kg. prodam Gradišče 45 m 149(1 KRAVE, stare 3 leta, visoko breje ali s leteli, prodam. Ferdo Flisar. Vaneča 9 m 1553 KRAVO, slaro 2 len in pol, prodam. Žižki I tO. m 1557 PUJSKE prodam Tropovci. Kolesarska 34 m 1503 PLJSKE prodam Gradišče II @46-585 m 1508 posesti žvz murska sobota kupimo seno in OTAVO. TEL 31-430.00 15 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v Gerlm cih, skupno 2 ha, z gradbeno parcelo, primerno za počitniško hišico, voda, elektrika telefon na parceli, prodam ! Renče. Š1 Kovača I9. Turnišče, @ 72-080 m 1552 ENOSOBNO STANOVANJE v Mur ski Soboti prodam @ 25 323. ml555 NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Murski So bon @ 22-788 m 1559 NEDOGRAJENO VINSKO KLET na Vaneči in električno kitaro Gipson prodam @ 24-635. m 1452 PARCELO za vinograd m gozd. 32 arov, prodam Ogled 7. avgusta 1992. Štefan Mihalič, Večeslavci 48 m 1524 STARO HIŠO, primerno za rušenje (les), in novo hišo na Goričkem pro dam @ 23-203. m 1509 GRADBENO PARCELO z nedogra jeno hišo v Segovcih, 30 arov, prodam. Možnost razdelitve na 3 parcele Karmen Grosman, furjanski Vrh 2, Radenci. m3305 TRAVNIK, 40 arov, ugodno prodam Anderlič, Mota 33. Ljutomer ml HI I V PROSEtKI VASI prodam starejšo hišo z 80 ari starejšega sadovnjaka Gostilna Gergjek. Tišina mJI49 PARCELO, 20 arov, z začeto gradnjo in sadovnjakom, na Vaneči. prodam. @ 23-701. po 20. uri. m 1558 HIŠO z vinogradom 3 km od Kapele prodam @(062) 27-393, dopoldan ali (062) 34-626. zvečer. m34J DVOSOBNO STANOVANJE v len davi. 62 m', pritličje, centralno ogrevanje, možnost telefona, uporaba ga raže, prodam najboljšemu ponudni ku. Naslov v upravi lista. m343l STARO HIŠO v BOGOJINI, možna nadomestna gradnja, prodam. Turnišče. Travniška 14. m 1517 STANOVANJE, nad 60 m', iščem. @ 82 451 m38l2 NA ZELO LEPEM KRAJI prodamo takoj vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,80 ha zemlje @ 87 938. m 1498 V IJUBUANI ODDAM EN OSO R NO STANOVANJE dvema študent kama. @25-116 ali Prešernova 63. Murska Sobota m 1457 MLADA DRUŽINA išče sobo s souporabo kopalnice @ 23-929. po 20. uri. m 1459 PORG< XI) OBLEKO ST " dum "S? 24-535- m!,'6;! . - POROČNO OBLEKO, M* m višjo postavo. 1 mesecev, kupim I1" upravo lista pod BIT^ 1111563.3 TERVOL. ledi. 4 inScm.. prodam S 24-929 m'561 DRVA m dva kozbO s,rani- izrekli sožalje, darovali vence, sipin za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji po- J hitita .e.zahv?Uujemo dr. Kocan Koltajevi in vsemu osebju 1 zadnje dni njenega življenja. Iskrena ahic in u za Pogubni obred, pevcem z aodpete žaio-* Romanu Vučku za ganljivo slovo ob odprtem gro-'osebei . . . ^11 i »o na iahvaljujemo družinam Markoja. Žohar in Scmid, stale ob strani, kolektivu Mure, tehničnemu oddelku tankih oblačil in 5. PSTO Ljubljana. ^jočl- k Vsem še enkrat — iskrena hvala! ®Uiiw »ni fizika i možem Ernestom, sin Marjan z ženo ’ *i Borko, Tadej, Tanja in Blanka ter drugo sorodstvo Tako kot neizpeta pesem, tako kol neuresničeni up. ' Je ostalo neizživeta tvoje življenje. ZAHVALA dragemu možu, očetu, dedku, bra- tu in sorodniku Ignacu Vuku iz Gornje Bistrice 175, roj. 1939 B prazna bolečina, neizmerna ob kruti Slišali ie .. ^tfrjujočih in spodbudnih besed več ne bomo zko nam je, vendar bomo živeli s tvojim likom. i:.; rnu'ni Ste nam mnog' stali ob strani. Iskrena hvala ^»itev n, Vne ne8e kirurškega oddelka, ki se je borilo za ra ln Pmi«življenja. Hvala g, župniku za pogrebni ^Iturn^1 a kesede- Žalostne trenutke ste nam omilili Pevske,, ?ruS,va> še posebno člani njemu tako dragega HvjI “a zbora, in gasilskega društva G. Bistrica. 'n iodT’ prijateljem, delavkam likalnice 332 iz !katu, delavcem LEL-a iz Lendave, vsem, ki sle Hva|a darovali cvetje in za sv. maše. ’ s[e ga pospremili k počitku, g. Žižku in Romanu Vučku za besede slovesa. Hvala vsi njegovi Ivan Križanič Zaspal očka si zlati, zaprl irudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz rt a želimo vsi. ZAHVALA 26. julija nas je v 80. letu starosti tiho in mirno zapustil naš najdražji oče, dedek in pradedek čevljar v pokoju iz Gančan 121 % L^žina^! ^J^reno zahvaljujemo dobrim sosedom, po-^r.4 g .....' J. • in Maučec, vsem sorodnikom, znan- tv^k in 'n’ Lll -podjetju, Tovarni Rašici Bellinki, dru-nam sle nam v težkih trenutkih kakorkoli e ttise ieZre^' sožalje, darovali vence, cvetje, šopke in I r ga v tako velikem številu pospremili na nje govi zadnji poti. 'aLou8 iuPniku za lep pogrebni obred, pevcem za trnke in govorniku KS za besede slovesa. še enkrat — iskrena hvala! ■ vsi, ki smo ga imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet, stric, svak in boter . Alojz Ferko ,z Dolnjih Slaveč 56 ujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija 1 .h Pterar । 1 st- ga v talto veliketr» številu pospremili L 'zrazi|j Zadn!i poti, fiam stali ob strani, nas tolažili, l SQzalje, darovali cvetje in za sv. mase. hvahdr .. . l|v Alojzu Horvatu in osebju internega oddelka lUd; v Rakičanu. hi. 'er govo za Pogrebni obred, pevcem za odpete ''a 4^ rmku ob odprtem grobu za ganljive besede. 0 ^ovt^ .1 °brata ženskih plaščev Mure, 7. a razredu * Grad ter kolektivu KZ Cankova. enkrat — iskrena hvala! •»oji najdražji, ki smo te imeti radi Spusta ZAHVALA V 88, letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče Matija Horvat geometer iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem na geodetski upravi za pomoč in izraze sožalja, osebju bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Horvatu in sestri Mariji. Hvala za trud in lajšanje pokojnikovih bolečin v zadnjih dnevih življenja. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem cerkvenega zbora za lepo in ganljivo petje. _ Žalujoči: žena Fanika, sin Anton z družino in Vlado z družino Niti zbogom nisi reke! niti roke stisnil nam. smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVAL A V 60. letu nas je nepričakovano zapusti! naš dragi mož, oče in stari oče Jože Čurič iz Trnja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, vsem, ki ste darovali za svete maše in izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala domačim gasilcem in govorniku iz Trnja. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žal osti n k e, Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Murski Soboti za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Martin z družino, hčerka Marinka z družino in brat Anton z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. . ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil dragi mož, očka in dedek Jožef Smodiš od Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali vence. Posebna hvala internemu oddelku v Rakičanu, družinam Grah, družini Hull, družini Hajdinjak, g. duhovniku in pevcem, kolektivu iz I emerja ter upokojenskemu društvu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a r naših srcih boš ostal, ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Janez Sinkec iz Brezovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nas tolažili, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, šopke in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala KS Brezovci, g, Sapaču in poveljniku domačih gasilcev g. Horvatu za poslovilne besede. Posebno zahvalo izrekamo kolektivoma Agrotehnike in Ljubljanske banke iz Murske Sobote ter družinama Mikola in Gašper iz Brezovec. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Julijana, sin Janez z ženo Marijo, hčerka Erika z ■nožem Betekom ter vnukici Melita in Simona Nepričakovano nas je v 80. letu starosti zapustila draga sestra in teta Vilma Zrinski iz Predanovec Od nje smo se poslovili 19. julija. Hvala sosedom in vsem sorodnikom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje. Vsem — iskrena hvala! BRAT FRANC IZ KRAJNE Z DRUŽINO Sli bomo na tvoj grob, da bi slišali tvoj mehki glas, da bi nam pripovedoval lepe zgodbe polne upanja kot nekoč, iz srečnih dni Pokliči nas. zašepeči pod gomilo, pa te bomo slišati. V SPOMIN Steveku Horvatu s Hotize 4. avgusta je minilo šest let, odkar prihajamo k tvojemu grobu, žalostni, vendar polni lepih spominov nate. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi, ki smo te imeli radi Jasni so in pošteni bili njegovi življenja kratki dnevi Glas zasliši: »Pridi k meni, majhen ti nezadolže-ni!« Tomiju Vedno mislimo, sanjamo, kje si naš ljubljeni sin Tomislav, pa zaman. Odgovora od nikoder ni! Odšel si kruto brez slovesa v večne višave, morda v lepše življenje. Z veliko bolečino v srcu se zavedamo, da te nikdar več ne bo nazaj in to je naše najhujše gorje. Bil si poosebljena plemenitost in dobrota, s katero si bogatil okolje, ki pa ti žal ni bilo naklonjeno. V globoki žalosti in za vedno neutolažljivi smo ponosni, da si naš. Vsi tvoji I V našem srcu vedno še živiš, zato pol nas vodi tja, kjer sred tišine spiš, lam zopet skupaj smo. v nemi bolečini. a z nami so prelepi in bridki spomini. V SPOMIN 9. avgusta mineva boleče leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Ernest Kuhar iz Kuzme Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja. . ZAHVALA Zdaj ko najiepše tvoj vinograd ro di, prerano od nas odšel si naš oče in dedek Stefan Holcman iz Strehovec 20 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, priia-teljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrazili sožalje, vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter za svete maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, govornici KS Strehovci, osebju ZD Dobrovnik ter LD Dobrovnik. . Žalujoč:: sin Štefan z družino In hčerka Verica z družino STRAN 19 Nogometni klub iz Ren-kovec je pripravil prvo Ku-pinarovo noč. Nekoč med prvo in drugo svetovno vojno je bilo v Renkovcih dokaj razširjeno kupinarjenje — krošnarjenje. Skoraj pri • Po prvem dežju se bo uresničila moja ekološka želja: naše ceste bodo ozelenele, ker bo pognala po njih razsuta pšenica in ne bo nam potrebno opravljati jesenske setve. Tako nam tudi ne bo potrebno organizirali cestne zapore « Slavko Švenda. zapriseženi kritik kmetijske politike za časa ministra Osterca, na vprašanje, kaj meni o ceni pšenice m obnašanju Drnovškove vlade. Lovci iz Sobote in Lendave so zadovoljni s količino pšenice na mestnih vpadnicah. Jeseni jim ne bo treba hoditi po blatnih poljih za jerebicami in fazani. ker bo lačna perjad sama počasi prikljuvala v mesta. Pred soboško Diano bo to jesen tabla z napisom za italijanske lovce: Dekleta in fa-zanke — tukaj! Uprava hotela je že naročila kondome v barvah lovskih oblačil. Ljutomerski republiški poslanec Ljubo Jakel, ki razkri-škega župnika Stjepana Stari-čeka ni mogel prepričati, da bi sprejel slovensko državljanstvo. se je pri njem prijavil za ministranta. Podstavil mu bo nogo. ko bo stari stopat k oltarju Na totmerškem sejmu bo posebna atrakcija jahanja zelenega konja, predstavitev treznega Prleka pa so morali odpovedali, ker nihče noče odigrati vloge sovražnika. Prekmurci. ki bi za ustrezno količino pijače prevzeli tudi to vlogo, zahtevajo za plačilo preveč šmarnice »Ce bo na naslednjih volitvah v Sloveniji zmagala levica, se bom izselil na Kubo, tam so vsaj cigare in levičarski sistem, tukaj pa bo ostat edini levičarski sistem v srednji Evropi,« je izja vil radgonski narodnjak Andrej Hrastelj-Cigarillos. ko je radosten pozdravil prepričljivo Tudmanovo zmago. »Ce nam ne bi preprečevali, da pospravimo štorklje, dokler še ni bilo suše in so bile lepo rejene, nam zdaj ne bi bilo potrebno prenašati sramote, da nam v lej suši »republiške ptice« od lakote padajo v nezavest.« je izjavil Darko Kutoš eden od vodilnih soboških alternativcev m ekolog. Kakor je znano, so soboški alternativci svoj čas nasprotovali štorklji kot prekmurskemu simbolu Odranski Ltplančar Jože Kociper, imenovan tudi Veliki Atelioralor ki je izkopal večino odvodnjevalnih jarkov v obdobjih preteklih petletk, se je ponudil, da bo začel graditi namakalni sistem Deta bodo kmetje njemu in njegovi ekipi plačali z letošnjim pridelkom koruze s polj katastrske občine Lipa Prihodnja Vestnikova akcija na murskem produ bo imela naziv »Kampučija zdaj!«. Vestnikovci bodo organizirali verigo ljudi z vedri, ki bodo zajemali mursko vodo m jo zlivali na polja. V verigi bodo tudi vsi »bratje melioratorji«. »Evropo zdaj!« so nam zapravili že prej' Ko je Vestnikova tehnična urednica Ksenija Šomen pasla vljala rubriko Kri ni zemlja, se je spomnila na Em rijeva in Smejeva pisma ter se bridko »zjokala«. »Mislila sem. da je svet prijaznejši.« je zahlipala. Ce ji ne bi brisali solze bi se ta rubrika imenovala Kri. zemlja m solze. kkeom KONJ Odkupne cene živine MIR PANONKA POMURKA BIKI eitra 240.00 241.00 240.00 1. 230.00 220.00 215.00 It. 215.00 197.00 190,00 TELICE ertra 230.00 241.00 240.00 1. 215.00 220.00 215.00 II 210.00 197,00 190,00 KRAVE 1. 150.00 170,00 170.00 II. 140,00 160.00 160.00 PRAŠIČI dn 150 kg 150.00 145.00 150.00 nad 150 kg 145,00 142.00 147.00 Lendavski pereči Noč ima svojo moč! Zakaj? Zato, ker se takrat dogaja marsikaj, kar se podnevi ne more. Zdaj ste najbrž pomisliti na igrico ata-mama. Oh, kako pokvarjeni ste! Jaz pa imam v mislih noči, v katerih do omenjene igrice skorajda ne more priti. Fuj, taka noč, bo zdaj dejal Geza iz Lendave, za katerega pravijo, da je od takrat, ko je v pokoju, bolj dejaven kot dvajsetletnik. Noči, na katere mislim ves čas, so pravzaprav zabavne prireditve: tumiška Varaška noč, Lendavska noč, renkovska Kupinarova noč, bistriška Ribiška noč, polanska Konjeniška noč in tako naprej. Počasi izpodrinjajo gasilske veselice, kjer so se mize šibile pod litri vina in slatine; v najslabšem primeru pa od brizgancev, ki so jih merili v metre. Zdaj, ko je denarja veliko manj, izdatkov pa več (pomislite samo, koliko nas stane bencin!), so noči dobre tudi za to, da ljudje ne vidijo, koliko kdo popije. Nočne zabave so dobrodošle za tiste, ki hočejo odnesti z njih kak spominček, denimo pepelnik. Zgodi pa se tudi, da komu pade (nejhote na tla steklenica. In kako prijetno de električni mrk, saj je tedaj dovoljeno vse, samo da bi trajal čim dlje. Ponavadi pa se ne zgodi nič pregrešnega, kajti svoje je opravil — alkohol. Velika ljubiteljica noči pa je tudi Alojzija iz fare sv. Jakoba. Konkurenci, ki je začela delovati na nasprotni strani ceste, uspešno kljubuje z lovskim bogračem in drugimi dobrotami, na dan sv. Vida pa se izkaže z veselico ob jezeru. Zmore moči in je lahko pokonci pozno v noč, medtem ko gredo nekateri drugi gostilničarji iz moje občine spal s kurami. Tudi to ni slabo, seve- 7,W Radgonski mehurčki Čeprav sem našemu tedniku hvaležen, ker mi dovolijo, da pišem in objavljam Radgonske mehurčke. v katerih opisujem nekakšno zakulisno dogajanje v našem mestu, pa moram vseeno okrcati tudi Vestnik. Vse premalo spremljajo in pišejo o dogajanju pri nas, v naši občini. Poglejte na primer žetev oziroma praznik žetve v Spodnji Ščavnici! Ob obletnici so se še prav posebej po trudili in pripravili zares izvrstno tekmovanje in praznovanje — v Ščavnici so se spomnili, da bi .bilo dobro praznovati konec žetve, že pred mnogimi leti. Že takrat, ko drugi sploh še niso razmišljali o tem, kako izkoristiti žetev v svoje na mene (da bi prodali čim več vina). Včasih se mi res zdi, da je vsaka veselica nekje na Goričkem pomembnejša kol najboljša prireditev pri nas! Pa povejte, če ni tako, dragi moji someščani! Pa nisem jezen le na Vestnik, ki kljub temu bc Ježi več stvari z našega območja kot katerikoli drug časopis. Jezen sem na izumitelje »rumene pošasti«, ki seje pojavila na Kerenčičevi cesti tik ob mejnem prehodu v Gornji Radgoni Kdor hoče dokazati svoj obstoj ali pomembnost (najsi bo človek, podjetje ali društvo), si da postaviti ogromno reklamno tablo. Tako je naredila tudi Pomurska turistična zveza do sedaj namreč sploh nisem vedet, da obstaja. In postavili so si zares ogromno, nenormalno veliko rumeno re- klamno tablo, ki ji v našem mestu ni para. Čeprav smo že do sedaj ob mejnem prehodu v Gornji Radgoni lahko občudovali številne pogruntavščine nenormalnih razsežnosti (ne vem, zakaj je prav okolica mejnega prehoda tako zanimiva za postavljalee obcestnih znakov;), pa je slednja res nekaj posebnega tako po velikosti kol po barvi. Sredi majhne Kerenčičeve ulice, kjer se težko srečala dva avtomobila, kjer so ozki pločniki in skromne zelenice... tam se je razbohotila in prekrila vse lepo ogromna rumena tabla. 7. njo naj bi zaželeli dobrodošlico tujcem, vendar se bojim, da jih bomo prej prestrašili kot prijetno presenetili. Cisto na vrhu je majhna tabla z napisom Slovenija, spodaj pa naj bi bile upodobljene tri štorklje v letu; ker so te podobe precej velike in črno pobarvane, so štorklje vse preveč podobne pticam ujedam! Najprej so nam postavili pred nos veliko rjavo tablo, češ to je turislična labla, barva je predpi sana, turistom moramo zaželeti dobrodošlico . . . Na njej je napisano Gornja Radgona in Radenci. Dobro, navadili smo se nanjo, saj je na srečo za hišo. Toda ta nova rumena tabla je res prav vsem na očeh! Kje je zdaj spomeniško varstvo, da nas zaščiti pred takimi pošastmi, ki ne spadajo v stari in zaščiteni del mesta? »Radgončan« Kupinarova noč vsaki hiši so odkupili jajčka, piščance, jarice in jih potem prodajati naprej, denimo na Hrvaško v Zagreb. Prireditev je lepo uspela in v Renkovcih so sklenili, da bo Kupinarjeva noč tradi- da, če imaš službo »zarana«. Alojzija iz fare sv. Križa si skrajša noč, saj je treba zgodaj očistiti okolico Vukove gostilne, l.ujzekove in Tinekove trgovine, da bi potem dobila žepnino za nakup priboljškov. Pa še nekaj je! Če nje ne bi bilo, bi v fari nekaj manjkalo. Zdi pa se, da se je utrgalo predsedniku Jožetu iz vasi, ki je dobila ime po majhnih gomilah. V teh vročih dneh ni preprečil sekanja drevja na vaškem pokopališču, še več: tudi moža, ki je na njem kuril travo, ni pregnal. Zdaj je zelo klavrni pogled na poslednje počivališče, po nepreverjenih govoricah pa naj bi se mu tudi že maščevali pokojniki, ki so se izognili peklu. Ropotanja na podstrešju ni povzročila mačka ... Pravi maček pa je tudi gostilničar, ki ga vsi poznamo po vzdevku Brko. On naj bi bil velik pristaš vladne linije, po kateri je treba cene brzdati do onemoglosti, zato jih seveda ne povišuje; posnemajo ga tudi družbeni gostinci, zato preklicujem trditev, zapisano pred nekaj tedni, da je za dampinškc cene odgovoren direktor Vendel. Konkurenca je sker dobra, včasih pa za koga tudi usodna, saj lahko padeš s »konja«. Oni, ki so padli v nedeljo na konjskih dirkah s pravega konja, so se sicer pobrali, marsikdo, ki pa pade s konja iz prispodobe, pa sc le stežka pobere. Hudič pa je tudi, Če se »nacukaš«, kot se je to pripetilo mojemu znancu Janči-ju, ki je obiskal vse zabavne noči, nazadnje pa obležal v jarku. Zena Margita se zanj sploh ni menila, saj je zato, ker starega ni bilo doma, imela mirno vsaj eno noč. NACI cionalna tudi v prihodnjih letih. Na priložnostnem večeru so obujali spomine na stare čase in rekli marsikatero na račun krošnjarjenja. Ob prijetni glasbi pa ni-manjkalo tudi humorja. J. Ž. Lipa zelenela je... Lipa. Staro Slovansko drevo je simbol Slovencev. Ob dnevu osamosvojitve smo v naši lepi zeleni Sloveniji zasadili veliko mladih lip. Večina jih lepo rasle in čez nekaj let bodo tudi te »osamosvojitvene« lipe cvetele, kot cvete lipa na fotografiji, ki smo jo ondan fotografirali ob makadamski cesti Razkri-žje—Mota. Ta se že desetletja bohoti. V njeni senci se ustavi marsikateri popotnik. Lipa je zaščitena, zalo je posek tako rekoč nemogoč. In še to: če se posuši, je treba na lem mestu zasaditi nova drevesa; tako so sklenili naši predniki. Kako lepo diši čaj iz lipovih cvetov, pa še zdravilen je povrh tega. Slovenija je pred enim letom dobila mnogo novih mladih dreves. Toda kaj, ko čas hitreje teče in drevesa prej odmirajo, kot jih zasajamo. Zato prav gotovo ne bi bilo nič narobe, ko bi lanskoletne akcije »zasadimo lipo, drevo življenja«, ponovili vsako leto, le z drugačnim naslovom. Vsak Slovenec naj posadi vsaj eno drevo, pa bo naša zelena domovina spel zelena. Tekst; Janez Žalik foto: Jože Žerdin Ljutomer: občinski Praznik občine Ljutomer bodo tokrat prvič P,o^aJlC(* v I. slovenski tabor. Tako bo jutri (v petek) » Domu kul _ celovečerni program folklorne skupine KL'D-a_Siuden .,^i» soboto ob 10.00 pa bo slovesna seja zborov občinske , . ,žke** štev političnih strank, na kateri bodo podelili občinska J nja in po dolgih letih (udi naslov častnega občana ob£l1 -m. ’ smo že poročali, bodo to čast izkazali dr. Antonu Iraao^^^^v Cene rabljenih avtom^ Minulo nedeljo je na sejem rabljenih avtonrot*'^ škem Agroservisu svoja vozila pripeljalo 27 Pr0 -' lil<^r so zamenjali: jugo 45, letnik 1990, s prevoženimi , za 5.000 DEM ; zastava 101, letnik 1987, s prevo«^ lometri za 3.600 DEM in zastava 101, letnik I98«> 1 I ? " Cene sadja in zelenjave Vrsta Tržaica Zelenjava Pomurka Jabetka 120.00 ?o.oo Bana« 90.09 90.00 Limo« 125.00 140.09 Breskve 120.00 85.00 Marelice 180.00 129.90 Nektarine 180.00 120.00 lubenice 70.09 50.00 Paprika 189.00 150.00 Paradižnik 80.00 80.00 Kumarice 60.00 50.00 Čebula 60.00 49.00 Česen 250.00 300.00 Krompir 50.00 30.00 Orehi lOOO.IK 1200.00 Jajca 10.00 10.00 64.000 kilometri za 3.000 DEM Znamka avtomobila letnik prevoz km Pasat GE 1990 12 000 R4 1987 49 000 W 1300 S 1975 415 000 Goli D Lada Samara 1984 1988 126 000 41 800 Zastava 126 P 1982 55.OOO Zastava 750 EL 1979 40 000 'S*, Zastava 101 1987 43.000 Zastava 126 P 1986 30 000 Opel Manta 1986 120 000 iM Pomurska ban^ Murska Sobota .»• Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 4. avgusta ~ - - -————------------------ ju Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 4. । 00|4' Krvinu RanLp SIovpdii? v^lia od 4. JVPUSt* * - Uržava Enota Banka Slovenije Avstrija 100 740,5881 Francija 100 1543,565 Nemčija 100 5.212,1054 Italija 100 6,9034 Švica 100 5.851,1095 ZDA 1 77,0550 750,« c.MH,*' Lel no Hranilne vloge Tekoči in žiroračuni Tolarska varčevalna knjižica 15,12% (2,47% 26.34% VEZAVA Depoziti: od 10 do 19 dni 26,34 % od 20 do 29 dni 27,60% Depoziti: od 30 do 90 dni do 50.000 SIT 30,13% nad 50.000 do 100000 SIT 31,39% nad 100000 SIT 32.66 % Depoziti na ( mesec 26,34% Depoziti nad 3 mesece do 50.000 SIT 31,39% nad 50.000 do 100.000 SIT 33,92 % nad 100.000 SIT 36.45 % Depoziti nad 6 mesecev do 50 000 SIT 33,92% nad 50.000 do 100.000 SIT 36,45 % nad «0.000 SIT 38,97 % Depoziti nad 12 mesecev 35,18% nad 14 mesecev 17,71 % nad 36 mesecev 40,24% 2.0®* »g 2>* 2,42* ♦ h' * ■>75* 2.9« “ 2^ '0* lW 2,00* 4