Poitnina plota ji« v gotovini. ZBODI REVIJA NOVE ZBOROVSKE GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1932 LETNIK VIII - iTEV» 6 MESTNA Ima vlog nad 480,000.000 Din Telefon št. 2016 in 2616 Poštni čekovni račun št. 10.533 HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Uradne ure za stranke so od 8. do 12V2- „ZBORI" PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI revija nove zborovske glasbe. Izhaja osmo leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929, 1930 in 1931 se dobe vezani po Din 80'—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1932. Din 50'—. Partiture vseh v „ZBORIH« priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. „ZBORI" fflBHBfflBBBBfflBilBfBBIBfflffl PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI revija nove horske glasbe. Izlazl osmo godinu. Godišnjaci 1926,1927,1928,1929,1930 i 1931 dobe se vezeni po Din 80-—, nevezeni po Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1932 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" pri« opčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenuDinl"—za2 stranici. VIII. LETNIK Številka 6 LJUBLJANA 1. decembra 1932 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožlč, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» : za kraljevino Jugoslavijo jo Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčcvc župe Štev. poitn<>'čekovnega urada 12.134 Iv ismeno prošnjo z Dunaja je mešani zbor že v novembru pripravljal in vežbal šolski upravitelj Josip Majer. Mešani zbor Glasbene Matice je nastopil prvič pod mojim vodstvom d n e 19. decembra 1891., ko se je vršila v ljubljanski Čitalnici Prešernova beseda. Izvajali smo po govoru dr. Lovra Požarja Nedve-dov moški zbor Prešernu, Ipavčevo kantato na Prešernovem domu, v kateremi je pel tenorski solo Anton Razinger, baritonski solo pa Božidar Va-lenta. Končali smo z Nedvedovim «Veselim pastirjem». Vmes je nastopil odlični moški kvartet Ilirija (Pavšek, Branke, Lilleg, Dečman) in pel Foerster-jevo «Milico». Drugi koncert je bil dne 12. marca 1892. Ta se je vršil izjemoma v takrat novi dvorani Filhar-monične družbe, to pa zaradi tega, ker je bila Redutna dvorana, ki je bila prej edina koncertna dvorana v Ljubl jani, zasedena po deželnem zboru vojvodine Kranjske, ki je v njej zboroval. Ker se je nameraval koncert izvajati v nemški dvorani, se je razvila proti obisku precejšnja agitacija po vsem mestu. Odbor Glasbene Matice in naši dnevniki so pomirjevalno vplivali in koncert je bil razprodan. Zanimanje za koncerte Glasbene Matice je raslo od koncerta do koncerta. Vsi so bil i sijajno obiskani in kritika polna hvale. Na tem koncertu se je prvič izvajal Dvorakov 149. psalm za mešani zbor in orkester, Nedvedov «Ne zabi me», dva Dvorakova najlepša moravska dvo-speva za ženski zbor, Foersterjeva «Ljubica» in cerkveni zbor iz Mascagnijeve opere «Cavalleria Rusticana» z orkestrom. Pri tej točki je stal pevski zbor Glasbene Matice na odru v dvorani, v stranski umetniški sobi pa je bil nameščen izbrani šolski in dijaški zbor pod vodstvom učitelja Josipa Majerja. V njem je poleg drugih nastopil prvič kot izvrstni altist sedanji podpredsednik Glasbene Matice in še vedno odličen član pevskega zbora. dr. Janko Žirovnik. Poleg zborovskih točk je sodeloval pri koncertu tudi slovenski junaški tenor Karel Trtnik z velikim uspehom. Tretji koncert je bil 9. aprila 1892. v čitalnični dvorani. Omenjam naj le nastop Franje Vrhunčeve, učenke ravnatelja Gerbiča, ki si je doma in pozneje v tujini kot izvrstna sopranistka pridobila velik sloves. Solistično je sodelovala tudi Fraruja dr. Gregoričeva. Izvajale so se skladbe Sattnerja, Dvoraka, Gounoda, Nedveda in Beethovna. Četrti koncert se je vršil 9. j u n i j a 1892. v Redutni dvorani v proslavo 300letnice smrti mojstra svetovnega slovesa Jakoba Gallusa-Petelina, ki je bil po rodu iz Ribnice (1550—1591). Odbor Glasbene Matice je sicer sklenil, da se vrši ta koncert točno ob 300letnici smrti, vendar se je moral preložiti zaradi mojega poznega poziva in prihoda v Ljubljano na eno leto kesneje. Izvajali smo izključno le Gallusove skladbe: Ecce quomodo mo-ritur justus, Laus et perennis gloria, Ave Maria, Diversos diversa juvant, Multum deliro si cuique placere requiro in Musica noster amor. O Gallusu je predaval dr. Josip Mantuani. ki je s svojim odličnim govorom navdušil poslušalce za slavnega rojaka. Uspeh tega koncerta je bil izredno velik. Več pesmi je moral zbor ponavljati. Med takratnimi pevci omenjam še živeče: Završana, Kosma in Lillega. Peti in šesti koncert sem dirigiral 15. decembra v dež. gledališču in 17. decembra 1892. v Redutni dvorani. Od slovenskih skladb naj omenjam Foersterjevega «Sama» in Nedvedov «Nazaj v planinski raj». Takrat smo z orkestrom pfvič izvajali Fibichovo «Pomladno romanco» in Weis-sovega «Triumfatorja» s sodelovanjem vojaške godbe 17. pešpolka in poleg drugih skladb tudi tri Dvorakove dvospeve za ženski zbor: «Rasi tra-vica», «Bol» in «Kita». Pri teh koncertih so prvič sodelovali tudi ljubljanski učiteljiščniki, ki so bili odslej stalni pomladek in krepak faktor Matičnega zbora. Sedmi koncert je bil 21. j a n u a r j a 1893. zopet v Redutni dvorani. Bil je to nekak komorni večer, prirejen deloma od zbora, deloma od učiteljev Glasbene Matice. Zbor je izvajal nekaj Gallusovih zborov in Dvorakov zbor «Padle so pesmi v dušo mi». Osmi in deveti koncert je bil 24. in 27. m a r c a 1895., obakrat v Redutni dvorani. Izvajali smo A. Dvorakovo «Stabat Mater» za soli, zbor in orkester. Kot soliste navajam: Lujizo Daneševo, Franjo Vrhunčevo, Antona Razingerja in Marcela Fedy-czkowskega. Zbor je bil pomnožen z oddelki šolskih zborov. Štel je okrog 180 pevcev in pevk. Uspeli tega koncerta je bil tako velik, da sta bila oba koncerta razprodana. Pri prvem teh koncertov mi je podaril Matični zbor slonokoščeno, s srebrom okovano taktirko z vgraviranim napisom. Drugi dan po drugem koncertu sta me posetila pokojna p. Angelik Hribar in župnik Aljaž. Oba sta mi iskreno čestitala, da sem to delo izvajal v tako popolni obliki. P. Angelik je rekel, da ga je izvajanje tako presunilo kot še nobena skladba. Jakob Aljaž pa je segel v svojo denarnico, podaril sto goldinarjev za Glasbeno Matico kot v zahvalo za diven užitek. S pokojnini Aljažem me je kesneje družilo v delu in v oddihu globoko prijateljstvo. Obojestranske pobude so rodile marsikak dober sad. V dobi 1892./1893. so nastale na pobudo Ivana Venzajca harmonizacije mojih narodnih pesmi. Dne 8. junija 1893. sledi koncert zgolj narodnih pesmi v Redutni dvorani s sodelovanjem Karla Trtnika in pevskega zbora. Domača produkcija te dobe je bila še neznatna. Koncertne programe sem sestavljal večinoma iz svetovne, zlasti slovanske (češke) glasbene literature. Na koncertnem odru pa sem uspešno uveljavil narodno pesem. Dne 5. decembra 1893. je bil koncert v Redutni dvorani. Poleg ponovitve priljubljene Fibichove «Pomladne romance» in Dvorakovega 149. psalma z orkestrom sem izvajal iz Glinkove opere «Žizn za carja» sceno ženskega zbora insolistinje ftic hove z orkestrom. Nato smo izvajali Beethovnovo Fantazijo za klavir, zbor in orkester s sodelovanjem Karla Hoffmeistra, odlične sopranistke Roze Perš-love in solistov slovenske opere Leonore Richove in basista Cecila Vašička. Dne 12. in 14. marca 1894. sem izvajal Hayd-novo «Stvarjenje». Prevod je oskrbel Engelbert Gangl. Pri vsestransko uspelem koncertu velikega formata so sodelovali: Berta Lesčinska (sopran), Anton Razinger (tenor), Cecil Vašiček (bas), godba pehotnega polka št. 27. mešani zbor, pomnožen z oddelkom šolskega zbora, skupno 180 pevk in pevcev. Pri koncertu dne 7. juni j a 1894. je sodeloval znani baritonist doktor medicine Bela Stuhec. Karel Jeraj je izvajal dve violinski skladbi, moški zbor pa je pel Bendlovo «Tatransko vijolico» in Foersterjev «Njega ni». Izvajali smo tudi Dvorakovo «Kmetovalčevo himno» in Bendlov zbor «Smrt Prokopa Vel i kepa . Spremljali sta na klavirju Matični klavirski gojenki Olga Sitig in Filipiiia Petrin. Dne 12. novembra 1894. sem izvajal na koncertu z godbo 27. pehotnega polka od Dvorakovih Slovanskih plesov št. 2 in 4. Matični učitelj pianist Karel Hoffmeister je igral na klavirju Smetanov «Furiamt», Karel Jeraj pa Rimski-Korsakova «Rusko fantazijo» s spremi jeva njem orkestra. Matični zbor je izvajal Brucknerjev sedemglasni a capella-zbor «Ave Maria» in z orkestrom Wagnerjev zbor Predic in balado iz opere «Večni mornar» ter Ru-binsteinov moški zbor «Jutro». Poleg rednih umetniških koncertov je prirejal zbor tudi pevske večere. Tak pevski večer se je vršil dne 19. januarja 1895. na starem strelišču in takrat smo prvič peli skladbe Jakoba Aljaža. Dne 11. marca 1895. sem izvajal Dvorakovo simfonijo v d-duru za veliki orkester, dva Brahmsova ženska zbora «Glasovi strun polno done» in «Vrtnar» s spremijevanjem harfe in rogov, dalje Bend-lov zbor «Tambor», Stanko Pirnatovo «Žalost» in Handlov zbor iz oratorija «Mesija» Aleluja! Za vse večje Matične koncerte sem pripravljal in sestavljal razlage, da so bila izvajana dela laglje umljiva. Poleg študiranja in dirigiranja koncertov mi je odbor Glasbene Matice poveril tudi pripravljanje in urejevanje Matičnih edicij in to 28 let. Dolgo vrsto let pa sem izvrševal tudi vse. kar spada v področje današnje koncertne poslovalnice, pisarniškega tajništva in razne denarne kalkulacije za koncerte, ki niso bile baš rožnate. Zaposlitev je bila velika, a prostega časa prav za prav malo. 6. in 8. april 1895. sta za zgodovino Matičnega zbora zelo pomembna dneva. Na obeh koncertih v Redutni dvorani se je izvajala prvič pri nas Dvorakova balada «Mrtvaški ženin» s sodelovanjem sobstov Franje Vrhunčeve, Antona Razin-gerja in dr. Bele Stuhca. Uspeh je bil presenetljiv. Po koncertu mi je podaril Matični zbor dragoceno zlato uro, ki sem jo pa žal. potem na vojaških vajah pri štajerski Vuzenici izgubil. Že pred «Mrtvaškim ženinom» in takoj po njem sem pripravljal s šolskim zborom, ki je štel 120 mladih pevk in pevcev Palestrinovo mašo «Missa papae Marcelli». Glavne in zadnje vaje so se vršile v prvi polovici aprila že v Redutni dvorani. Bil sem prepričan, da bom dosegel ž njimi na Belo nedeljo po veliki noči na jvečji uspeh. Peli so tako mirno, pobožno, čisto, s krasnimi glasovi, da se mi je zdelo to petje «angelsko». Toda velikonočni potres dne 14. in 15. aprila 1895. je onemogočil ta nastop idealnega mladega šolskega zbora. V potresni dobi od velike noči do konca šolskega leta meseca junija je bilo vsako delovanje šole Glasbene Matice in pevskega zbora onemogočeno. Auerspergov Knežji dvorec, v katerem je bila Glasbena Matica nastanjena zadnja štiri ieta, je bil po potresu tako poškodovan, da so ga morali porušiti. Matica se je preselila jeseni v nove prostore na Bregu, v nekdanjo Cojzovo palačo. Na ¡nvi seji pevskega odbora je predlagala takratna predsednica ženskega zbora Terezina dr. Jenkova, da priredi Glasbena Matica na Dunaju dva zahvalna koncerta za podporo, ki jo je naše mesto prejelo ob potresu z Dunaja. Zborov predsednik [. Vencajz je z navdušen jem sprejel to idejo in Matični odbor je soglasno sklenil, da prične z vse- mi pripravljalnimi deli. Meni je bilo naročeno pripraviti do prihodnje seje dva programa, predsednik Venca jz in tajnik dr. Vladimir Foerster pa sta začela z dopisovanjem z dvornim svetnikom Franom Šukl jetom. ki je živel takrat na Dunaju. Fran Šukl je je ustanovil takrat na Duna ju poseben odbor, ki je vršil dunajske priprave. Vežbali smo pridno pozimi v mnogih razdeljenih skušnjah. Imel sem deloma vsak dan v tednu po eno, če ne po dve izkušnji z izvrstnim velikim Matičnim zborom, ki je štel 180 članov. Še pred odhodom na Dunaj smo hoteli izvajati v Ljubljani oba programa dunajskih koncertov. Dne 9. marca 1896. smo izvajali v Sokolski dvorani Narodnega doma p r vi program dunajskega koncerta, dne 16. marca 1896. pa takrat že v Ljubljani tretjič Dvora-ko vo balado «Mrtvaški ženin» s solisti Miro De-vovo, Antonom Razingerjem in Cecilom Vašičkom. Ob velikanskem navdušenju se je odpeljal Matični zbor na Duna j in priredil dne 23. m a r c a 1896. v velikem dunajskem Musikvereinssaalu prvi koncert pod mojim vodstvom s sodelovanjem orkestra duna jske dvorne opere. Otvoril ga je dvorni igralec Viktor Kutschera s prologom, ki ga je zložil Josip Stritar. Nato srno izvajali Gallusov ma-drigal «Musica nosteramor» kot nekak moto zbora. Sledilo je šest mojih narodnih pesmi. Nedvedov Nazaj v planinski raj», Foersterjeva «Ljubica», Fibichova «Pomladna romanca» in Brucknerjev «Te Deum», vse z izredno velikim uspehom. Takoj drugo jutro po koncertu smo z največjim zanimanjem brali dunajske kritike o našem uspehu. Vse to nam je dalo še več poguma za drugi koncert, ki je bil 25. m a r c a 1896. v isti dvorani in na katerem smo izvajali pod osebnim vodstvom skladatelja Antona Dvorak a njegovega «Mrtvaškega ženina» s sodelovanjem orkestra dunajske dvorne opere. Skladatelj Dvorak se je pripeljal dva dni pred našim koncertom direktno iz Londona na Dunaj ter me povabil takoj k sebi. Pregledal je orkestralno partituro «Mrtvaškega ženina». Vloge solistov so prevzeli Franja Vrhun-čeva, tenorist dunajske dvorne opere Lašek in basist Narodnega divadla v Pragi Kliment. Vsa resna kritika je priznala naše uspehe. S slavo ovenčani smo se povrnili v rodno mesto, zaniman je Ljubljančanov in naših rojakov sploh je bilo tako veliko, da smo morali naš prvi dunajski koncert s slovenskim programom in Brueknerjevim «Te Deumom» v Ljubljani trikrat ponoviti v razprodani dvoranah dne 14., 16. in 17. aprila 1896. Iz vse Kranjske in Štajerske so se vozili ljudje na Matične koncerte, Ribničani pa so mi takrat poklonili zlat briljantni prstan. Do konca šolskega, leta 1895./1896. sem poučeval na šoli Glasbene Matice, obenem pa sem vložil prošnjo na Matični odbor, da mi dovoli dveletni plačani študijski dopust, da dovršim svoje študije. Vsi odborniki so bili naklonjeni moji prošnji, nasprotoval je edino moj pobratim T. Venca jz, ki je venomer trdil, da je nadaljevanje študija nepotrebno, da dovolj znam. češ, to potrjujejo vsi tvoji uspehi v šoli in prav posebno še na koncertnem odru. Matični učenci so z lepimi uspehi nastopali na produkcijah in koncertih, solistično so se pa tudi srečno uveljavili v javnem življenju od Ger-bičevih že omenjena Franja Vrhunčeva, Jarmila Gerbičeva in tenorist Josip Pavšek, od mojih pa predvsem Irma Polakova in Mira Devova. Vendar nisem umaknil svoje prošnje in sklenil sem odpotovati, čeprav proti volji Matičnega odbora, ki se je najbrže bal, da ostanem v tujini. Da pa ne spravim Matice v zadrego, sem sam naprosil za svojega namestnika sedanjega višjega kapel-nika dr. Josipa Čerina. da me nadomešča za dobo dveh let. Ko sem odha jal iz L jubl jane, mi je prinesel novi tajnik Glasbene Matice Anton Bele na kolodvor pritrdilno pismo Glasbene Matice. Odbor mi je dovolil dveletni plačani dopust pod pogojem, da se zavežem. najmanj pet let po izvršenih glasbenih študijah delovati v Glasbeni Matici z istimi obveznostmi in prejemki. Vzradoščen sem se odpeljal proti Dunaju. Od jeseni 1896. do jeseni 1898. je vodil z veliko požrtvovalnostjo in z velikimi uspehi koncertno delo Glasbene Matice dr. Josip Čerin ter priredil v tej dobi devet rednih koncertov in tri glasbene večere. Ob društveni 25letnici 1897. leta je po nalogu odbora izdal Pesmarico Glasbene Matice, ki je doživela več izdaj. Na Dunaju sem se oprijel z vso vnemo študija. Vpisal sem se na konservatoriju za solopetje pri prof. Forstenu, za pedagogiko pri prof. Brankyju, za muzikalno vzgojo pri odličnem klavirskem pedagogu prof. Schmittu, za metodiko pouka in za glasbeno literaturo pri ravnatelju J. N. Fuchsu, za zgodovino pa pri prof. Prossnizu. Estetiko glasbene umetnosti sem obiskoval pri prof. dr. Llirseh-, feldu, akustiko pri dr. Tumi, nauk o inštrumentih pri prof. Mandyczewskem. Obiskoval sem tudi' eksperimentalno fiziko pri prof. Zellnerju. Pouk sem obiskoval tri semestre in se ves ta čas pridno pripravljal za končni izpit. Imel sem celo vrsto ljubeznivih tovarišev, s katerimi smo se shajali v večernih urah v mojem stanovanju, da smo se skupaj učili in izpraševali. Omenim naj Habocka (poznejšega profesorja solopetja na konservatoriju), Emo Holečkovo, poznejšo Lowejevo soprogo znamenitega dirigenta Ursuleaca. in mojega prijatelja Karla Jeraja. Proti koncu prvega semestra šolskega leta I897./1898., v začetku meseca februarja smo delali izpite, ki sem jih iz vseh predmetov in pri vseh profesor jih dovršil z o d 1 i č -n i m uspehom. Da sem v času teh dveh let obiskoval obilo opernih predstav v dvorni operi, koncerte dunajske Filharmonije, večino oratorijskih koncertov in a capella-zborov, komornih večerov itd., se razume ob sebi. Na ta način sem mnogo pridobil na poznanju velikih svetovnih del. Ko sem prišel septembra 1896. na Dunaj, mi jc ponudilo Slovansko pevsko društvo pevovodstvo. V zboru so sodelovali pripadniki skoro vseh na Dunaju živečih slovanskih narodnosti. Zbor je štel 120 članov ter je imel dvakrat na teden svoje vaje v akademski gimnaziji v I. okraju. Nastopali smo v dvorani Hotela Continental v II. okraju, hotela Annenhof v V. okra ju, en koncert pa sem dirigiral tudi v velikem Musikvereinssaalu s sodelovanjem orkestra Edvarda Straussa. Izvajal sem izključno dela slovanskih skladateljev z orkestrom in a capella. Največje uspehe sem dosegel z izvajanjem treh Mokran jčevih rukovetov. Predsednik društva je bil Čeh dr. Drozda, podpredsednik in predsednik po odstopivšem dr. Drozdi je bil dr. Matija Murko. Drugi odborniki so bili raznih narodnosti. Na rednem občnem zboru 1898. me je ob svojem odhodu z Dunaja izvolilo duštvo za častnega člana. Na konservatori ju je v istem času študiral neki Srb, katerega ime mi je izpadlo iz spomina. Baje še sedaj živi kot višji uradnik pri finančni direkciji v Beogradu. Težko se je učil vokalizacije v nemškem jeziku, zato me je direktor konserva-torija J. N. Fuchs prosil, naj ga privatno v svojem stanovanju poučujem. Omenjeni Srb je imel prav lep bas. Pri prvi uri pouka, ko sem ga začel iz-praševati po njegovem prejšnjem udejstvovanju kot pevec, mi je povedal, da je bil prej kot član Prvega beograjskega pevskega društva tudi nia turneji po mestih Carigradu, Kijevu, Moskvi. Petrogradu. Warsavi, Berlinu, Lwovu, katero turnejo je vodil sam odlični srbski skladatelj Stjevan St. Mokran j a c. Večkrat mi je potem zapel kak Mokranjčev rukovet in s tem sem spoznal pristni tempo Mokranjčevili skladb. Ker je bilo več Mokranjčevili rukovetov v arhivu Slovanskega pevskega društva, kjer sem jih našel, sem jih takoj začel izvajati z društvom. V Ljubljani sem jih pa pozne je utvrstil v Matične edicije. Po končanem študiju na konservatoriju sem odšel v začetku aprila 1898. na nadaljnje študijsko potovan je na Češko in v inozemstvo. Želel sem spoznati natančni ustroj konser-vatorijev v Pragi, Waršavi in raznih drugih nemških mestih, poleg tega pa dognati, ali so slovenski protestantski pisatelji res tudi sami zlagali melodije šVojim pesmim ali ne. S posredovanjem takratnega deželnega odbornika Ivana Murnika mi je dovolil deželni odbor 500 goldinarjev oodpore. To je bila edina podpora, ki sem jo dobil iz domovine poleg plače Glasbene Matice. Obiskal sem v teku štirih mesecev Prago, nato München, Dresden. Leipzig, Wernigerode, Berlin. Waršavo in Krakow. V vseh teh mestih sem obiskoval koncerte, operne predstave in spoznaval uredbe ta-mošnjih glasbenih zavodov, konservatorijev in glasbenih akademij. Povsod sem naletel na največjo podporo in razumevanje. Llodil sem vsak dan v biblioteke, podpirala so me največja založništva v Leipzigu, ki so mi posojala drage parti-ture in klavirske izvlečke za študije. V vseh nemških mestih sem stikal po slovenskih pesmaricah Primoža Trubarja in drugih protestanskih pisateljev. Že iz Ljubljane sem vzel s seboj nekaj prepisov protestantskih pesmi, v bibliotekah sem prepisoval neznane pesmi in za vsako novo tako pesem iskal vir, iz katerih so naši protestantski pisatelji zajemali in prevajali na slovenski jezik. Največ sem zasledil v knjižnici v Münchenu, nekaj v Dresdenu in Leipzigu. V Wernigerodu sem našel največjo in najkrasneje opremljeno knjigo novega in starega testamenta protestantskega pisatelja Jurija Dalmatina poleg Trubarjevih pesmaric. V dvorni knjižnici v Berlinu je zelo zanimiva pesmarica Primoža Truberja, iz katere je natančno razvidno, katere pesmi je lastnik največkrat pel in rabil pri obredu. Najbrže je bila last kakega protestantskega župnika, ker je bila pogrebna pesem s palci desne in leve roke najbolj zamazana in od sveče pokapana. Tako sem dognal v knjižnicah, da so slovenski prevajalci tako nemških protestantskih kakor tudi latinskih katoliških pesmi zgolj prevajali tekste teh pesmi na slovenski jezik, napev sam pa puščali neizpremenjen. Od približno 125 pesmi nisem mogel dognati na- peva samo za eno pesem Primoža Trubarja, za njegov «Očenaš». V Wa ršavi sem bival 14 dni, veliko obiskoval opere, simfonične koncerte in nakupil precej poljskih in ruskih muzikalij. Nameraval sem iz Krakowa meseca avgusta potovati še v Lwov in se vrniti šele h koncu avgusta v Ljubljano, ker sem moral 1. septembra 1898. zopet nastopiti službo pri Glasbeni Matici. Nenadoma pa sem dobil pozivnico, da sem vpoklican k vojaškim vajam v Trst. Moral sem prekiniti študijsko potovanje in se vrniti preko Dunaja v Ljubljano in v Trst. V prvih dneh septembra, po končanih vojaškili vajah, pa sem zopet nastopil službo pri Glasbeni Matici kot njen koncertni in artistični vodja. Naši skladatelji Mustač Ivan se je rodil 23. junija leta 1900. pri Sv. Mariji v Medjimurju. V petnajstem letu je prišel v Bervarjevo orglarsko šolo v Celju, ki jo je s podporo zagrebškega duhovnega stoia v treh letih z dobrim uspehom dovršil. Nato je nastopil službo organista v svojem rodnem kraju, kjer še sedaj službuje kot organist in poštar. Kompozicijo je nadalje študiral po nasvetih Dugana, Žganca in Canjuge. Želel je študirati glasbo na kakem glasbenem zavodu, toda starši niso imeli sredstev za to. Mustač ima mešan zbor, sestoječ iz 35 pevcev in pevk, ki goji cerkveno in svetno glasbo, zlasti medjimurske narodne pesmi v Žgančevi ali pa njegovi priredbi. Koncertiral je v Koprivnici, Zagrebu. Beogradu, Prelogu in Legradu. Mustač nabira narodne pesmi in jih harmonizira. ima pa več kompozicij za gosli, klavir in orgle. V današnjem zvezku «Zborov» priobčujemo dve njegovi priredbi medjimurskih narodnih pesmi. Meri sotrud-niki «Zborov» naj bo iskreno pozdravljen! Opera V pomanjkanju novih, dobrih opernih del so sa marsikatera gledališča zatekla k starim opernim delom, ki so jih delno preuredila, preinstrumentirala in jih hotela prikrojiti današnjim časom. Tako so hoteli rešiti pozabnosti Offenbachovo opero «R o b i n z o n a d o», pa se jim ni nikoder posrečilo. Prišla je tudi na naš oder, kjer jo je hotel Ferdo D e 1 a k kot režiser debitant poživiti, dirigent Niko Š t r i t o f pa iz partiture izvleči, kar je bilo pač mogoče. V solističnih partijah so se odlikovale Mezetova, Golobova in K o -g e j e v a. Izvrstno kreacijo je z Ipo ustvaril Janko. Nič manj nismo bili zadovoljni z I v e 1 j o v vlogi Roberta. V operni repertoar se je zopet vrnil Rossinijev «S e v i 1 j -s k i b r i v e c>, ki ga je nanovo naštudiral in režiral direktor M. Polič. Je pač komična opera, ki je vredna uprizoritve, dasi ni več mlada. Naštudirali so jo skrbno in ji dali v solistih upoštevanja vredno zasedbo. V naslovni vlogi se je zopet postavil Janko v petju in igri, Zupan je kot buffo bas v vlogi Bartola pokazal vse svoje pevske in igralske sposobnosti za komične vloge. V «Seviljskem brivcu» smo se prvič srečali v vlogi Bazilia z novo nadobudno močjo in pridobitvijo našega gledališča, z iz koncertov in radia po lepem petju priljubljenem basistom Marijanom Rusom. Njegov Bazilio je zlasti pevsko odličen, kot igralec bo pa gotovo hitro napredoval. Na prvem uspehu mu lahko čestitamo! V vlogi Rosine sta izmenoma nastopali Popovičeva in Oberwalderjeva, Banovec pa je pohvalno pel A 1 m a v i v o. Manjšim partijam nimamo ničesar očitati. Predstava je bila živahna. Nesmrtni Puccini je v svojem zadnjem opernem delu «T u r a n d o t», ki ga ni dokončal in ga je po skicah dovršil Franco Alfano, zvest pristaš dramatične glasbe zunanjih efektov, lepih melodij, dasi sam sebe pogosto citira iz prejšnjih uspelih in po vsem svetu priljubljenih opernih del. V naši operi je bila urizoritev v Šesto v i režiji in pod taktirko N e f f a t a brezdvamno umetniški dogodek prve vrste. K u n -če va kot Tura ud ot, Gjungjenačeva kot Liu, Kalaf F1 i č in vsi ostali so pripomogli znamenitemu delu do velikega uspeha. Pomnoženi orkester in pomnoženi zbor sta svojo nalogo uspešno rešila, tako da so zlasti ansamblske scene učinkovale mogočno. O priliki prvega slovenskega glasbenega festivala so izvajali Bravničarjevo opero «Pohujšanje v dolini šentflorjanski», delno izpremenjeno in retuširano. Bravničarjeva muzika je sodobna, predstava bi morda potrebovala nekoliko več vaj, da bi bila še lepše uspela kot je. Dirigent N e f f a t in režiser D e b e v c sta si na vso moč prizadevala, da pomoreta domačemu opernemu delu vpričo glasbenih gostov iz vse države do čim večjega uspeha. Nič čudnega ni, da je bila Tijardovičeva opereta «Mala Flor amy» vedno dobro obiskana. Njena melodiozna in užigajoča glasba se je tudi Ljubljančanom takoj priljubila. Poleg vseh pevcev in igralcev sta bila zlasti odlična Ribičeva in D u b a j i č iz Zagreba. Opereto je režiral Zupan, dirigiral dr. Š v a r a. Prepričani smo, da je «Mala Floramy» gotovo marsikaterikrat rešila gledališko blagajno iz težkih situacij. Ob času jesenskega velesejma je opera izvajala Smetanovo «Prodano nevesto» in Audranovo opereto «La Mas c o 11 e» pod milim nebom, na otroškem igrišču pod hotelom Tivolijem. Poskus takih prireditev se je izvrstno obnesel, zanimanje publike za te vrste predstave je bilo hvale vredno. Y sezoni smo doživeli še uprizoritev prelestne Dvorakove opere «Rusalka». Gostič kot princ, Križaj kot povodni mož, Thierry - Kavčnikova kot knežna, K o -g e j e v a kot čarovnica, J a n k o kot gozdar, Ramšakova kot kuharček in še vsi ostali sodelujoči so se vživeli v pravljično snov tega poetičnega Dvorakovega opernega dela in so z lepim petjem, v katerem je z izrednimi pevskimi in igralskimi zmožnostmi prednjačil Križaj, izvedli svoje vloge z ambicijo. Opero je dirigiral Štritof. Med sezono smo imeli več gostovanj, morda potrebnih, morda tudi nepotrebnih, kajti za kulise težkoč sestavljanja repertoarja ne vidimo. Trditi pa smemo, da se je operni an-sambl od prvih solistov pa do zadnjega statista trudil, da pomaga predstavam do čim večjega ugleda pri gledališki publiki. Obisk predstav je bil različen. One z dobro solistično zasedbo so bile kaj hitro razprodane, druge pa ne. Pri pultu so se izmenoma vrstili direktor Polič, Neffat. Štritof in dr. Švara. Za njihovo požrtvovalnost v prid naše opere vse priznanje. Koncerti Na slavnostnem koncertu v proslavo češkoslovaškega praznika dne 28. oktobra 1.1. je nastopil pomnoženi operni orkester pod taktirko direktorja Mirka Poliča s Smetanovo veličastno uverturo k operi «Libuša», z Dvorakovim Slovanskim plesom št. 7 in Smetanovo sinfonično pesmijo «Vltava» iz cikla «Ma vlast». Kot solistinja se nam je predstavila koncertna pevka Jelena Polečkova iz Prage. Pela je pesmi svojih skladateljev rojakov. — Učitelj in pevovodja ptujske Glasbene Matice Cenek Šedlbauer pa je debutiral kot čelist solist. Orkester kakor tudi oba solista so za dovršeno izvajanje želi upravičeno pohvalo. Dne 7. novembra t. 1. je v Filharmonični dvorani koncertiral bivši član ljubljanske opere Boris Popov. Njegovi takratni nastopi in njegov kultiviran glas so nam še dobro v spominu. Tudi tehnična stran njegovega petja je zavidanja vredna, vendar se nam je zdelo, da je njegov glas od takrat nekoliko obledel. Popov je pel pretežno arije iz različnih oper, večinoma ruskih, na klavirju ga je smiselno spremljal operni dirigent dr. Švara. Obisk koncerta je bil dober, ploskanja obilo. Dne 14. novembra je priredila ljubljanska Glasbena Matica velik vokalno-instrumentalni koncert v Unionski dvo- lani. Spored koncertu je bil usmerjen na moderno strmi in zato tudi zelo zanimiv. Prinesel je izvajanje K. Szyma-novskega 3. sinfonije v enem stavku s tremi deli impresionistično. z ekstremno harmoniko, krasno melodično linijo in pikantno instmmontacijo. Drugo zanimivo delo. ki je bilo na tem koncertu izvajano, je bila Stravinskega siufonija «Psalmov», za mešani zbor in orkester, brez gosli in vijol, s pihali in tolkali in dvema klavirjema. Na latinsko besedilo uglasbena skladba diha globoko religioznost. M. Bravničarja uvertura «Kralj Matjaž» za veliki orkester je doživela krstno izvajanje. Analogno kot v istega skladatelja posrečeni in zelo učinkoviti skladbi «Hymnus slavicus» se tudi iz te uverture odfraža fizionomija Bravni-čarjevega samoraslega glasbenega sloga. Vsa tri omenjena dela so bila izvajana odlično. Operni orkester, pomnožen s člani konservatori jskega orkestra Orkestralnega društva in godbo dravske divizije, se je reprezentiral kot homogen instrumentalni korpus, ki je svojo ne lahko nalogo pod dirigentom ravnateljem M. Poličem izvedel frapantno vzorno. Nemalo zasluge na uspehu koncerta je imel tudi nadstočlan-ski pevski zbor Glasbene Matice, ki je z vestnim in smotrenim študijem premagal vse težkoče zborovskega parta del Szymanovskega in Stravinskega. Unionska dvorana je bila, izvzemši bolj redko zasedene prve vrste, skoro polna poslušalcev, ki so očividno z napetostjo sledili izva janju glasbenih produktov sedanjega časa in so tudi vsem nastopajočim z dirigentom vred, ki mu je bil poklonjen lep šopek, prirejali prisrčne ovacije. Glasbena Matica lahko šteje ta koncert med ljubljanske izredne glasbene dogodke. — Ob priliki postavitve novih orgel v cerkvi sv. Petra v Ljubljani se je vršil cerkven koncert, ki so ga izvajali msgr. St. P r e -m r 1, prof. Matija Tome, operni tenorist J. G o s t i č in šentpetrski cerkveni zbor pod vodstvom organista Zdešarja. Na spored!u so bile skladbe skladateljev doktorja Gojmira Kreka, Srečka Koporca, St. Premrla, Danila Fajglja, A. Foersterja, Emila Hochreiterja, p. Hugolina Sat-tnerja, I. Hladnika in G. Riharja. Virtuozni igri na orgle msgr. Premrla se je vredno pridružila tudi igra prof. Tomca, ki se je izkazal za mojstra. Šentpetrske orgle so trinajsto delo orglarskega mojstra Jenka, ki jih je pred koncertom razlagal skladatelj dr. Franc Kimovec. Dobro se je izkazal tudi šentpetrski cerkveni zbor, ki je zapel več izbranih pesmi. Agilno narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» je po zaslugi svojega artističnega voditelja H. Svetla, ki je v društvu organiziral šolo, orkester, zbor in komorne glasbene večere, povabilo odlični zagrebški komorni kvartet (Miranov, I. vi jolina, Graf, II. vi jolina, Arany, vi-jola, F a b b r i, čelo) v dvorano kina «Dvor» na gostovanje. Iz bogatega svojega repertoarja je kvartet nudil Beethovnov kvartet št. 11, opus 95, K. Baranovičev Andante, Schubertove variacije na pesem «Smrt in deklica», Mendels-sonovo «Canzonetto» in naposled Ravelov kvartet. Igro zagrebškega kvarteta odlikuje visoka tehnika, enodušna zlitost skupne igre in vzorna stilna interpretacija. Po izvršenem sporedu je vzhičena publika od koncertantov z nenehlji-vim ploskanjem izsilila še dodatek. — Prosvetna zveza bo v letošnji zimski sezoni v okviru predavanj prirejala tudi glasbene večere. Prvi tak večer se je vršil 23. novembra 1.1., na katerem je predaval o pokojnem J. Aljažu skladatelj dir. F. K i m o v e c, Aljaževe skladbe pa je pel zbor «Slog e». Temu večeru je sledil še A. Foersterjev večer s predavanjem skladatelja dr. A. D o 1 i n a r j a, Foersterjeve skladbe pa je pel Slovenski vokalni kvintet. Uvedbo teh večerov toplo pozdravljamo! Spored novinarskega koncerta je bil kakor prejšnja leta tudi letos pester in je nudil poslušalcem obilo umetniškega užitka. Prijatelji orkestralne glasbe so bili veseli izvajanja L. M. Škerjančeve slavnostne uverture, Arničevega stavka iz sinfonije «Duma» ter Krstičevega «Scherza» po orkestru mladih gojencev ljubljanskega konservatorija, združenih v družbi z orkestralnimi društvom (80 sodelujočih). — Glasbeno društvo «Ljubljana» je pod dirigentom dr. A. Dolina r j e m predneslo s spremljevanjem omenjenega orkestra V. Mirkovo «Narodno romanco», simpatično, na narodno inelodiko se naslanjajočo skladbo. — Oktet «Ljubljanske g a Z v o n a», ki ga neumorno vadi njegov član D. M a -t u 1, je zapel Jerebovo «O kresu», Prelovčevo «Sedem si rož porezala mi in Adamičevo «Mara \ jezeru» s sopranskim soloni Špelce K a m š a k o v e. Pevski kvartet «Ljubljana» (ki pa nima nič skupnega z glasbenim društvom «Ljubljana») se je bil za ta nastop nekoliko premalo pripravil. — Mladi, nadobudni vijolinist Uroš Prevoršek je ob klavirskem spremljevanju tovariša Galatije nepričakovano dobro odigral variacije in legendo. — Operni pevec M. Rus je krstil nova dva samospeva: Osterčev «Obed pri medvedu» in Adamičevo «Devojko s tremi sinovi» in ju zapel zelo učinkovito. Koncert je zaključila «Lira» iz Kamnika z Nedve-dovo «Nazaj v planinski raj» in Adamičevo «Vragovo nevesto», s katero je briljirala že na slavnostnem koncertu v Kamniku. Koncert je bil kakor po navadi razprodan, na njem so se zopet zbrali na ¡odličnejši predstavniki in ljudje iz vseh panog javnega življenja, vseh stanov in poklicev. Učiteljski pevski zbor je z velikim uspehom konvertiral dne 5. novembra v Mariboru in dne 6. novembra v Celju. Požrtvovalnost teh idealnih pevcev iz učiteljskih pevskih vrst je občudovanja vredna. Dne 16. novembra se je vršil v Mariboru koncert v proslavo 70letnice, odkar je v Mariboru prvič s koncertnega odra zadonela slovenska pesem. Na sporedu so bile izključno skladbe takratnega časa. ki so jih izvajali pevski zboli «Glasbene Matice» mariborske, «Maribora» in «Drave». O glasbenem življenju v Mariboru nam je za prihodnjič obljubljeno podrobnejše poročilo. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je moralo zaradi neštetih sodelovanj svojega zbora in okteta odložiti koncert v proslavo stoletnice Ivana pl. Zajca na spomlad. Zbor pa pridno študira in upa, da bo koncert lahko izvršil s solisti iz zbora. Y okviru predavan j Prosvetne zveze se bo vršil v začetku januarja Davorin Jenkov večer, na katerem bo življenjepis in pomen skladatelja Davorina Jenka obrazložil Zorko Prelovec, oktet «Ljubljanskega Zvona» pa bo pel najznačilnejše D. Jenkove pesmi. Novosti Anton Lajovic: «Devet samospevov». Tzbral in uredil Matej Hub a d. 1931. Založila Glasbena Matica v Ljubljani. Cena ? Zbirka obsega v ponatisu iz «Novih Akordov» in Matičnih izdaj najlepše Lajovčeve pesmi, ki so pravi biseri slovenske samospevske literature. Naši solisti jih bodo gotovo veseli. «Sklad», smotra za promicanje glazbene umjetnosti, ki izhaja v uredništvu Rudolfa M a t z a v Zagrebu, prinaša v zadnjem zvezku te-le skladbe: Ivan Brkanovic: «Oj, jaj-ue-na», lička suita (mešan zbor); J. Vrliovski: «čiča Time» (moški zbor); J. Vrliovski: «Dórica pleše» (moški zbor). Vse tri skladbe so bile nagrajene. Naročnina na «Sklad» znaša letno 100 Din, za člane 80 Din. Cena posameznim številkam 20 Din. «Zvuk», revija za muziku. Decembrska številka prinaša članek A. Lajovica «O reformi naše muzičke nastave», članek Riharda Schwarza «Muzika na radiu». Stanislav Vinaver piše o znamenitem nemškem dirigentu Vilhelmu Furtwäng-lerju, nato pa sledijo rubriki «Muzika o zemlji» in «Muzika na strani» ter poglavje o muzički literaturi. Iz nove operete «Erika», na besedilo M. S i m o n č i č a in z glasbenimi točkami Janka Gregor ca, so izšle naslednje skladbe: «Ponoči z drugim menjala bi» (dvospev), «Če dekle samo spi» (fox-trot), «Vse slajše boš pri meni spal» (foxtrot), «Moj ljubček je krepak mornar» (koračnica in foxtrot), «Poljubljati res dobro* znaš» (valček). Razveseljivo je, da smo dobili med mladimi fanti skladatelji Gregorca, ki se je posvetil po temeljitem igranju in dirigiranju v orkestrih rutino šlagerskega komponista. Izdal je pa tudi precej koračnic, ki so pri vseh orkestrih priljubljene. In prav je, da naša glasbena literatura goji tudi panoge vesele glasbe, da tako izpodriva šlagerje drugih narodov. Gregorčeve skladbe iz «Erike» in druge dobite v Matični knjigarni v Ljubljani. Kongresni trg. Cena nam ni znana. Zdravko Ferlič: Sedem moških zborov. Obhajilne in velikonočne pesmi. Organist Ferlič je že leta 1923. izdal te skladbe. Pevski zbori, ki jih še nimajo, naj jih naroče. Razno t Matjanov Francelj. Mučno je pisati nekrologe, zlasti pevcem, ki so dolgo vrsto let stali v prvih vrstah naših pevskih zborov. Matjan je bil po poklicu poštni uradnik. Pel jc od svojih otroških let. Že v gimnaziji je imel pevski kvartet, ki so ga sestavljali Matjan, Medic, dr. Černe in Gornik. Od teh štirih pevcev živita samo še dr. Černe, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske, in Gornik. Pozneje je bil Matjan eden najbolj trdnih stebrov pevskega zbora Glasbene Matice, v katerem je prepeval na vseh koncertih skozi 18 let, dokler ga ni bolezen iztrgala iz pevskega udejstvovanja. Dolgo vrsto let je prepeval in žgolel z največjim veseljem v kvartetu s Stegnar-jem, Završanom, Šebenikom, oziroma z M. Treom, Lojzetom Kočevarjem in Josipom Križajem. Ta kvartet je tudi prvič s svojim petjem ponesel našo pesem med škni svet. Kot človek je bil Matjan vesel družabnik, sovraštva ni poznal, z nasmehom na obrazu je žvečil svojo viržinko, pil svoj kozarec vina in komaj čakal, da bi bilo mogoče zapeti. Vesten uradnik v službi, vesten pevec. Ni bil samo opora Matičnem zboru in mojstru Hubadu, i>onovno je nastopal tudi na koncertih pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Živčna bolezen ga je mnogo prezgodaj spravila v grob. — Naj počiva v miru I t Feliks Povše. Ni bil politik, niti znanstvenik, niti literat, niti skladatelj, ampak skoro po vsej Sloveniji znan klavirist in izredno sposoben uglaševalec klavirjev. V svoji obrti se je izučil v Trstu — bil je pri eni in isti tvrdki skozi 18 let —, nato pa je izvrševal svoj poklic od hiše do hiše, od mesta do mesta, tudi po Avstriji, največ pa v kočevskem in ribniškem okraju. Priden kot mravlja, v prostem času dobrovoljček, ki je neštetim družbam s svojo igro na klavir pripravil mnogo, mnogo veselih uric. Zvečer je še igral v Veselo vi restavraciji na Miklošičevi cesti, naslednji dan zjutraj pa so ga našli v njegovi sobi v Mikličevem hotelu mrtvega. Zadela ga je kap. Pogreb se je vršil od Sv. Krištofa na pokopališče k Svetemu Križu na Vidovdan popoldne. Ker ta dan časopisi niso izšli, ljudje za pogreb niso vedeli. Poleg sorodnikov, sester in bratov so šli za krsto pevci opernega zbora, «Ljubljanskega Zvona» in društva «Krakovo-Trnovo», ki so pokojniku zapeli žalostinke. Blag spomin in pokoj dobremu fantu! France Slana — šestdesetletnik. 5. oktobra t. 1. je slavil tovariš France Slana, predsednik pevskega društva «Save» v Ljubljani, svojo šestdesetletnico. Jubilej zaslužnega in delavnega moža je proslavilo društvo z lepo podoknico in mu v znak hvaležnosti podarilo srebrn pokal, okrašen z liro. Tovariš Slana ni ne pevec ne glasbenik, ampak velik ljubitelj lepega petja. Zato marljivo skrbi za napredek in ugled pevskega društva, kateremu predseduje že tri leta. Zaveda se, dla je treba mladim pevcem dajati pogum in vlivati v srca ljubezen do naše narodne in umetne pesmi. Zato je najbolj zadovoljen in srečen, kadar vidi, da je pev- ska dvorana polna pevcev in lepega petja. Posebej se mu je zahvalilo društvo za trud na proslavi, ki jo je priredil svojemu starosti «Sokol» v Štepanji vasi. Med predstavniki Sokola in drugih kulturnih društev je počastila jubilej skromnega moža in sodelavca tudi Hubadova župa. Podarila mu je lep venec z napisom: «Svojemu sodelavcu in odborniku Hubadove župe — Hubadova župa.» To darilo bo tovarišu Slani lovorjev venec za vse njegove zasluge, ki si jih je pridobil za petje na svoji življenjski poti. Naj prejme tu Hi naše iskrene čestitke! Pevski jubilej. Mnogo sem doživel pevskih praznikov široin domovine, poslušal neštevilno slavnostnih pevskih koncertov naših pevskih društev, ampak tako prisrčnega pevskega slavja, kot smo ga imeli na praznik dne 8. decembra t. 1. ob priliki 251etnice pevovodskega udejstvovanja Oskarja M o 1 -1 a pri trboveljskem, še nisem doživel. Ne samo zato, ker so na slavnost prispele večje deputacije Hubadove župe JPS, Glasbene Matice, «Ljubljanskega Zvona», glasbenega društva «Hrastnik», pevskega društva «Loški glas» iz Zagorja, pevskega društva «Domžale», pevskega društva «Slavec» iz Ljubljane, pevskega društva «Save» in Ljubljane, pevskega društva «Krakovo-Trnovo» iz Ljubljane, marveč tudi zaradi tega, ker sem se na koncertu ponovno mogel prepričati, s kakšno vnemo in vestnostjo poskušajo naša pevska društva doseči čim popolnejše izvajanje skladb v umetniškem smislu. Nastopalo je kar osem zborov, oziroma oktetov in kvartetov. Predolgo bi trajalo, ako bi hotel vsak nastop oceniti podrobno. O pevskem društvu «Zvonu» iz Trbovelj imamo vsi ne-deljeno mnenje, da spada v prvo vrsto naših pevskih družin. To je zasluga jubilanta Oskarja Molla, ki se je tej družini posvetil četrt stoletja z vso svojo žilavostjo. Zadtaja leta si jc pa krog svojih pevcev in pevk znatno povečal z dobrimi, svežimi glasovi, ga disciplinirano povedlel v izvajanje naše nove zborovske glasbe. Krstni boter je bil zlasti marsikateremu novorojenemu delu skladatelja Emila Adamiča. In v zahvalo mu je tudi Adamič za 251etnico napisal zelo posrečeno «Zdravico», ki jo je moški zbor odpel na čast svojemu pevovodji kot uvod v koncert. Nato jei društveni ženski zbor s spremijevanjem orkestra zapel dve prav zanimivi Adamičevi skladbi, in sicer «Marija reši dtaše» in «Starčkova smrt», mešani zbor pa A. Foersterjevo staro, pa še vedno krasno zvenečo skladbo «Z glasnim šumom s kora». Pred «Zvonovim» zborom sta se kot pevovodji izmenoma vrstila Oskar Moli in Avgust Šuligoj. Pevsko društvo «Loški glas» iz Zagorja je pod vodstvom Srečka G o d i n e čedno zapelo V. Mirkovo «Na trgu» in Z. Prelovčevo harinonizacijo narodne «Hiš'ca pri cest' stoji». Sledil je nastop okteta pevskega društva «Ljubljanski Zvon», ki ga marljivo vadi Dore Matu I. Odpel je Peter Jerebovo «O kresu» in Z. Prelovčevo novo «Sedem si rož porezala mi» in bil za svoje ubrano petje deležen viharnega aplavza vse publike. Tudi pogumni nastop pevskega zbora glasbenega društva «Hrastnik» pod pevovodjo Davorinom Čandrom je izzval veliko odobravanja. Zbor je bil izvrstno naštudiran. Pel je na pamet in ima zlasti dobre fundamentalne druge base. Moški kvartet pevskega društva je prednesel Ferdo Juvančevo «Spomin na zimski večer» in popularno Peter Jerebovo «Pelin rožo» s solidnim izvajanjem. Pevovodja Adolf G ni ni se je uspešno uvedel s pevskim društvom «Savo», ki očividno napreduje. Kristo Perko je mešani zbor pevskega društva «Slaveči ubral v lepo zveneč instrument. Obe skladbi, ki jih je društvo pelo na pamet, Rudolfa Matza «Jutro» in apartno Aleksija Grečaninova «Len», je zlasti dinamično fino izdelal, da sta presenetljivo lepo zveneli. «Slavec» si na svojem pevovodji lahko čestita, napredek zbora me pa odkritosrčno veseli. Pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» je pod vodstvom profesorja Adolfa Grobminga zapelo Iv. pl. Zajčevo prijazno skladbico «Ruža i slavulj» in Iv. Matetičevo užigajočo «Istrsko narodno». Pri preidlnašanju obeh se je poznalo izredno pedagoško znanje pevovodje. — O vseh nastopajočih zborih na koncertu nimam poročati kaj slabega, vendar mi je pa najbolj imponiral mladinski pevski zbor «Trboveljski slavček» pod vodstvom svojega nad vse trudaljubivega pevov_rJ>J><-«fpve „ _ >_—ž", 7_r~F— Fr > y r^y yr rt, >70 «s t it, kje svtv, kje siti; -, ral t. _ « it, kje si êi, kje sv ~tv, kje st ii; v , .77e7,. . 7 . y . 7 .7. r < - 7• vpraševal sempûcAv, in iskaísejriJgesLyJge si ti, Jc/e,-si it, kje si it; J K ' • Ji, j)Ti .jr—^_ti. t. .T ^ Ji ü J> .Mil¡ ^ Mééé Ji T ^ ixrctxiio kje si, 7 ? J**1 -kte> jpa, so re jja. so rekle, da, te - kle, da, ie ni — >• i m A £ £_ £ Jt'ií. mtxmo P _ v cžz iejni, da ie iti, i. fil sojjfečke rekle, t sopàcke T2« 2li. J^kJ IJ £ z: T&mjpol. živahneje m 'Vprašalro-že sem na gre -dak, 2ger doma si ki- let vprašal roze sem na gre - dak, Jj ; ¡ J i_i_ I m m J 7 ✓ ft 1 _____ 2 ïoljjtoca&i -ff/ m-M- > <> f5—S -£-----1- a,---— kfer doma si bi-la, ii, ^ y fi |f 20- so se mi 2 T,asm l ; M e/a-l ^_Cs-Cs-- in mi ne -Jcle, in mi rf fr ^ i fr da, te^2zv, da te 2izj . jjcc 30 rože rekle, ^ ^ JU" Vprašal sem, ¿rcé, Jcralji - ca, lora- J pa, je vi vzdihujoče »V t za-ih- te-b inmirv-klo, ¿¿mire^Mo, ctateiii, m*f zre._ntireJdojda-ie zvi,- te Äi.— dette ""V T —=r~" . r- 77 «Ta.- ni,- r^&^^žfp^-3f 'P g;, g >' f 'p*- L,VIII. Zbori~I832. jSf. 6 b Moški zbor Opomini. Tr car/o Neuhcazer. jSrecknjv hitro 5E 7>P Ijizdovik Pus . (Ttfovo mesto) cre«-- P Cfrmovfe molči,. ti (h _ slavček ¿goli, grmov/ e mol- .,iti) J1 ^ P p PT — — cen - - - - ) i P *B 1 ob-se-va g lo - T g p ' r1-—p p 1M jLM-e p ---- 1 --,--,------ m m n^ inrra ri?i ritan d. ,HJ) ]) irjgl^ LU UM bi — — jHTe- dramh'aze davne spo Liif LT P -mi - - ne, pre- n-i in » P fig p p P sfpll dnamjf 'aze denote spo Jfrji J^A a-^-j--5- ■^t-t-ï—ï-t-V- 4—r^- hi - - ne y pre - dramlfa ze davne spo -n sTTl J Ji W J> S> y iP 1 ^ v 41 zve. -H-nfc-t—" py p p PTP pT . JA —---ír-—^-- :- L. m Zbori-1,932 57 jSt.6c Oj, Jablane.. . Tenor -solo v jS ijroJtto. txz*ccxt$o. Vasily Mirjk (Jfouribor) Í Mučiti zbor 1. Ojja-bla - -Tte, 2/5vakogda, - na d. Od je-se -ni sire groe- ne, podjcdbla - rtom do je - se - ni nuMB; ^ r Tál prani debo hlad; He-Jfcami a -tempo te: ^ ite Tt »se momee Tiiadit-je j sva-Jceno - ci s ve je dzzji douij a. Jcajddo-čte nahlcc-dzt -je vt sa-mo - oi draga,je •*• sen p; ^ f ii tivojdzi-dja, mlcdl. vara, jada-je. cari na, di- van. JSirtoč mi dragi. Umerojio^_.— Vasilij Mirit (MccriborJ Maski zbor i./Si - - noemi dna -gi Jve - - Jca ja-, ne - Jccc gV'i - " - noc jzvi do - - let - z>i, po - - c?ct - i "oo - gb m ,2. JVe - .Akx- getj 2te - J J i ^r r f oto É Cct — gra,- âS ^ 9 $ ^ r wJ m g s Jto sa zyeaimi ove - ce mo da Če -see po-ga-zi,, -do-la- tz¿}. 1.-2. Ulj, cue - t ce '■in i1 'V W ZI,, z sJco-n/emmi eve sa - mo da ce ce po-i¡-g7 see do- la- z,i}-— e/ I I1' Ij ( / l"!1 'Qlíji! t ^-"rrfrr êm ižcH T^'i p.' ß mo -je m sare-no, šare-no, dim. m m do - - dimi, dra-gi, M 3EE3E «h* do - f ^ * kBám cira — pi} ve-se-lo! J?/, eve - ce mo— - je Hj, ove - če mo — - je sa, — — -i ......i1 j"/' j1111 "if J: «jj> - - Simiydra-pi, ve-se -to/. L.m. Zbori -1932 M. 6 c Zvončki. Danilo (jorizvsoh. Ivcuri Ocvirh Mesan zbor fe /V* < • « T • cm, cut,cut)cut) cm, cm, cm, ** iJp <*• n t1",!^ 'i n n i mm m JtaJcorplcct zvona iz £ h-r ^^MHUn —r- . lin, j JtaJcorplaizvona iz *rfrttT*= i; 1 $ t g k.cckor angeli bi pe - li, iz ne&escfonasJii-?in,- JcaJcer ange-li hi pe - li, P* ie - gre zvonerpeprekravnin, iz neb&s dóneos hi- ie - Iz, grezt i ffff^if P1 ifttffiV {.V-CtUL, -TCLU — nzzi . « . , Otra. ocre, grezvoiieiyeprekrcamxn,. J/6clej*ccio. • « • cin,cWjCiri> cut, ovtt, cutí, J J zvon— ¿5 liri,. lo plod__zvo-noc_¿s lin J" VTejzar -Golo ccd libvhtm. zvon iz lin,- S r^-r r Mf r má 9E so - ge- lí-be-Zí, ni - so an — ge - Iz bo be - Z¿, ^ j ^ M ?Mà f r 'Kjl^ - za: Pf1 zvojt - - cht za -pn - vi zvortčJci z a - JbZe- _ — i p • be-¿i z>voiz - - ¿Jti vvtezt. __--¿legmetto. f. f ni — so an - ge - ¿i ; t MTV ste- ti. • _____7 _ _ 7__ I J wrrf C^»., CÜlfCÜljOizl, m. efe sie - Efc, - nací z& -mije so- ¿jto-bui^ i Tri ÉgiÉ ¿E \ ' j ein, ci T J> . ) ■ 'r-—p "^rerpp'1.-»ppp m1 , . vsi zaspanci iz votlin, vsevsvecazwbrz o-n, cm. . -, ? ■ ' ' tvt zaspanci xz votlin,,..... " . ^ .M- c^E ' P '1 1 -Mi P JL g c¿€» - dapovsodi bo Me-sie - Zo\ Veszwcgreveiz da.~ vsevsuecaxio brz o- de - dctpovsodi bo bte-ste - loi. À ¿w«., ¿z otciljin— otbejtnjpo rns\ -fšh~~h 3 w ui/r^t? 11Tíf'i yin, iz dCL~~- ¿/in, ein, ein, din, ein,ein,ein,, ein,ein,cùz. P SÈ Vesruigreze iz da-l/in,j cm,cin,ctn, cut,cin, ' ujtfhtttftthi kMM v -mr —---- ÍÍ1 j* l J i j1 j1 t* g \-h- Ji j* J J11 t> J1 j fr' g. p r 'g M'p i1. ''j p p e1 ft j P, P f, 1 p p p 11 r. p '' 3 ' P P ' P F=f= ve -\ prav te je vez - nt - lev. ^iSropram sam se o -že - nzl, vrabcc- Za re-ct gro-bi -Jan- she. Kzi-pil samii ezž-mi-ce jyo Itr-cinaj s iu-dje-mz sne - ha - mi. T - d¿ moj mož v pleve spat A i 7 J i» ¡p fj J1 r t W'ííi1 HÍWi i ff e voi- V r; j - ¿C&. 3 vec 2ue ženica -zihi — Za., dragi ZfvtcZi mi ve le: jjrav te je Ze hordo- vari - slce, JcajmimMpo -vrčrccc loe re - oi grobi -Jan. -site. sivoje-mi ciž-mu^ mi, zaJca/JiocZts jjo Jcrcntajs Zzzdjemi size-ha, ~md. üi m Mém M' P 'M f 'P P p p z: r ? Mešan zbor 2, j\faj — - ičJy 'pmsm, mmmm -------------Jar&o-deJG-brov Z. KJizod>rčdcc,dragomii, dragoma je da, - Zcc, > sr-ce-mo- d.žvafdisurLce< doba ii, doba bije - ¿i« J %f r iuj f lf u id p p pir p B gjg - ,žr5?. 6" /Si caz Je o Premrl (JjjixJb k/cczict) Klavir Priloga Zborom 1932 >Smrečica . Uivco. Dvogla&ni otrosJci zbor zia./ jzlccta xcutrxi la unato hitreje Pez, -zrastía n i ícc smrečica, v zasneženem mi ga,-ju,) ej iarJce smrečicerasto za,pridno decovrcc-ju. . PTf F T » 7 VIV r 1 V- ^ U Jbo -¿zven o noč sam ? A ft ß , , kf j fP^T" <$žuJceA ncci 1-¡n "cunojiA za, - ! n J n i J- r * de -ne, pri j J , h p TT B ¿Tévre czb — u, n -¿Hi V V J. i JI 'XLzemyo zn, aecc ^rrn-n—: t-T U1 rS' 'jjj.; i1 v JBPIJ- T-rf MM' tli: i * < J : «■ an T ==T 1 H i i r r c—2—p.TI» ■ _-__ i Life J' * p.' * : ur 1 O^T J! P y D kr 1 p Ft t* "T -Ar^e - jze. V ho žični no - ci dezudcek net ramojih za - de -ne, prinese do - ¿1 - t Z .P J P. . , . ,, na,zemc/o ut de-circo od -Ide - ne. Spoštovanim naročnikom „Zborov"! Zaključili smo VIII. letnik „Zborov" in stopamo v devetega. Lepo Vas prosimo, da po položnici, priloženi zadnjemu zvezku, naročnino za leto 1933. v znesku Din 50*—, takoj obnovite, ki jo pa lahko nakažete v več obrokih, samo da izpolnite svojo plačilno obveznost nasproti listu, ki Vam ga pošiljamo. Ako pa naročnine ne morete poravnati takoj, nam pa vsaj po dopisnici sporočite, da ostanete še nadalje naročnik na „Zbore", da nam tako omogočite pravočasno določiti naklado za litogra-firanje in tiskanje lista za prihodnje leto. Ostanite „Zborom" zvesti tudi v bodoče ! Srečno novo leto Vam žele uredništvo in uprava „Zborov" in pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Poštovanim pretplatnicima revije „Zbori" ! Završili smo VIII. godište naše revije, te stupamo u IX. go-dinu. Najlepše Vas molimo, da izvolite pretplatu za 1933. godinu odmah uplatiti po čekovnoj uplatnici, koja je bila priložena po-slednjoj svesci. Pretplatu u Din 50*— možete i u obrocima slati, samo da ispunite obavezu prema listu. Ako pretplatu ne možete odmah poslati, izvolite nam javiti dopisnicom, da ostajete i nadalje pretplatnik, da možemo blagovremeno odrediti nakladu revije za iduču godinu. Ostajete i u buduče verni našoj reviji! Sretnu novu godinu žele Vam uredništvo i uprava revije „Zbori" i pevačko društvo „Ljubljanski Zvon" u Ljubljani. Priloga „Zborom". CENIK skladb glasbenega lista ki so izšle od leta 1925. do i933.;pod uredništvom Zorka Prelovca, upravnišivom Joška Jamnika in v založbi pevskega društva „Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani. „Zbori" se naročajo z dopisnico pod naslovom : PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" (uprava „Zborov", Mestni dom, I. nadstropje, Ljubljana). Številka poštnočekovnega urada za nakazovanje naročnine je 12.134. Naročnina naša na leto 50 Din za Jugoslavijo, za inozemstvo pa: 25 lir za Italijo, 30 Kč za Češkoslovaško, poldrugi dolar za Ameriko. „Zbori" so glasilo Hubadove župe JPS. (v Ljubljani), Ipavčeve župe JPS. (v Mariboru). Uprava ne pošilja lista na ogled, pop sta ne dovoljuje. Pevski zbori naročajo partiture lahko po ceni i Din za dve strani za ves svoj zbor, ker je vsako razmnoževanje skladb, izišlih v „Zborih", po zaki iu prepovedano. Kdor naroči samo eno partituro katerekoli pesmi, se o u zaračuni dvojna cena. Poštnino je plačati posebej. Zborom so na razpolago še lično vezani letniki „Zborov" z zlatim napisom, in sicer št. 3, 4, 5, 6, 7, 8, po ceni 80 Din, nevezani letniki, in sicer št. 3, 4, 6, 7, 8, po 50 Din, nekompletni letniki (ker so nekatere skladbe pošle), št. 1 po 25 Din, št. 2 in 5 pt 40 Din. Naročite se na „Zbore", ker je naročnina nanje res nizka, pevska društva pa imajo v njih nešteto skladb na izbiro za kocertno in zabavno uporabo. Naročila izvršuje uprava najpozneje v dveh dneh po prejemu. Skrbite tudi za točno poravnavo naročnine in poslanih pošiljk not. Vse avtorske pravice „Zborov" so zaščitene po UJMA (Udruženju Jugoslovenskih Muzičkih Autorjev) v Zagrebu. Pevsko društvo , LJUBLJANSKI ZVON". Uprava glasbenega lista „ZBORI". O O w pa O w o< 1—1 H > < H w MOŠKI Avtor in naslov skladbe Adamič Emil: Božična........ Jezus je majhen..... Krški zvonovi ...... Mara v jezeru...... Za njo, kot riba za vodo . . Ljubi, dokler je čas . . . . Trije robci....... Ura bije........ Od majolke....... Vse najlepše rožice . . . . Vse rožice rumene . . . . Šel sem po zelenem travniku Fantje že vriskajo . . . . Dev Oskar: Svetla noč....... Teče mi vodica..... Ferjančič Fran: Spomin........ Grobming Adoli: Hrepenenje....... Dr. Ipavic Gustav: Slovo od doma..... Juvanec Ferdo: Allons enfants!..... Šopek ......... Slovanska ....... Spomin na zimski večer . . Jobst Anton: Narodna ....... Na vasi........ Spominčice....... Jereb Peter: Pelin roža....... Letnik Štev. Cena pri odjemu več izvodov 1 1 1 1 2 2 2 3 7 7 7 7 7 5 6 4 6 7 8 4 5 11 7 a 7 b 8 10 1 b 8 b 9 a -12 1 a 1 b 1 c 1 č 5 c 1 č 2 a 1 a 3 č 11 — 12 a 4 a 1 b 6 a 5 č 4 b 6 b 5 d 12 b á Din 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1 ZBORI Avtor in naslovlskladbe Mirk Vasilij: Tolovaji .... Podoknica . . . Neven kolo . . . Šumi potok, šumi . Kolo..... Srce — roža . . Pesem o mlinskih Ka uih Nageljček . . . Kopa cura vinograd Karanfile .... Daurko mila . . Čergo moje čergice Mornarska . . . Oj jablane . . . Sinoč mi dragi . . Manojlovič K. P.: Orluj orle ... . . Marolt Fran: Ljubi konja jase . . . Jaz 'mam pa konjča . . Medíicky Franjo: Bila jednom ruža jet na . -Ocvirk Ivan: Sjajiš sunašce . . Kralj Matjaž . . Deklica počakaj . ... Majolčica .... Osterc Slavko: Pesem revolucionar ¡ev . • Premrl Stanko: Naše gore ...... Oj z bogom, ti planinski svet Prelovec Zorko: Zadnje slovo..... Sedem si rož porezala mi. . Letnik 2 10 b 2 12 a 3 3 - 4 a 3 5—6 c 4 2 č 4 4 č 4 6 c 5 2 a 5 5 a 5 5 b 6 1 c 6 2 b 6 8 8 6 b 6 c 6 č 1 2 1 3 7 7 6 8 Štev. Cena Pri odjemu več izvodov 1 a 11 a 8 a 5 b 5 a 11-12 d 3 a 3 b 5 c á Din 1 1 1 1 1 2 2 1 1 2 1 2 pošlo pošlo pošlo Avtor in naslov skladbe Pavčič Josip: Dekle poglej me prov...... Bolne rože........ Na Krki .......... Pesem o kapitanu..... Kaj je tebi, dekle moje? . . . Ko so fantje proti vasi šli . . . Meglica......... Zagorska štev. 1...... Zagorska štev. 2...... Potrkan ples....... Da te ni (trospev ali troglasen moški zbor)........ Puš Ludovik: Spomini......... Ravnik Janko: Solnce v zenitu....... Kam si šla......... Sachs Alojzij: O Gospod! . ........ Letnik 2 3 3 5 5 Štev. I1 ■ a 3 a Cena pri odjemu več izvodov 6 č 1 a 7+8 a 1 1 d 4 a, t, c, č 4 b 6 a 6 b á Din 1 1 2 2 2 2 1 pošlo pošlo MEŠA N Adamič Emil: Zrelo žito..... Kaj ti je, Mojta? . . . Vragova nevesta . . . Kresovale tri devojke . Nina mia, son' barcarolo Zazibalka..... Ciganska posmehulja . Pred spanjem .... Povaljena trava . . . Ptičev svet..... Umirajoča..... Preizkušnja zvestobe . Le padaj dež! . . . . Čudna zdravila . . . Tancaj črni kos ... Pastirske...... Zabučale gore .... 2 2 2 2 3 3 3 4 5 5 5 6 k m> 9 a V b 2 a 2 b 6 c 12 c 1 c 5-» G a 9—10 h 1 3 2 1 1 2 1 1 1 2 3 1 3 4 11 1 pošlo pošlo pošlo pošlo pri naročilu vseh trcli za celi zbor a Din I0--pošlo Avtor in naslov skladbe Letnik Štev. Cena pri odjemu več izvodov a Din Šantel Saša: 4 1 Č 1 Trojno gorje........ 8 4 b 3 Tome Matija: Gremo v gore više...... 7 6 b 1 Tajčevič Marko: Pjesme od kola....... 2 11 3 «Mijatova majka»...... 4 4 c 2 Volarič-Svetek: Rožmarin......... 6 4 a 2 Zepič Ludovik: En fantič je prišu....... 3 11-12 b 1 Železnik Martin: Vzdih........... 2 3 a Kmetova molitev....... 2 • 3 b 3 . Prošnja.......... 3 1 b 1 Na vasi.......... 4 5 a 1 ZBORI Arnič Blaž: Kis........... Brnobič Josip: Suzno oko moje........ Vozila se šajka...... Na poljani........ Dr. Dolinar Anton: Mavrica......... Iz pisma......... Rodna vasica....... Presveto Rešnjo kri (z orglami) Dobronič Antun: Zaran Pavle, zaran mili brate Vino pije Dojčin Petar . Vjetar piri, a zima se širi Naj se mati žalosti . . Vehni, vehni fijolica . . Zvedel sem nekaj novega 1 1 4 3 4 5 7 2 a 9 b 9 c 2 b 7-8 c 1 c 5 č 6 c 12 12 12 1 2 2 1 1 2 Avtor in naslov skladbe Letnik Štev. Cena pri odjemu ve' izvodov a Din Ferjančič Fran: Tone solnce, tone...... 8 2 a 1 Fleišman J.: Triglav.......... 7 2 b 1 pošlo Gotovac Jakov: Jadovanka za teletom..... 2 7 2 Smiješno čudo........ 2 7 2 Barbari mi smo....... 4 1 a 2 Grum Anton: V spomin Ivanu Cankarju .... 6 5 c 1 Hubad Matej: Gor čez jezero........ 3 9—10 a 1 pošlo Potrkan ples........ 6 3 a 2 Ipavec B.-Pavčič Jos.: Ilirija oživljena....... 5 1 b 1 Jenko Davorin: Bože pravde ........ 5 1 a 1 Jobst Anton: Polžek........... 3 11—12 e 1 Jereb Peter: črni mož.......... 2 12 č 1 pošlo Prepelica.......... 4 1 d 1 Veterček moj........ 4 5 d 1 Pričakovanje........ 8 5 b 2 Dr. Kimovec Fr.: Hitimo, o kristjani...... 5 6 c 1 Dr. Kozina Pavel: Himnus na Vodnika...... 7 2 a 1 Marolt Fran: Kukavica.......... 2 6 a 2 Medricky Franjo: Nedelja.......... 4 3 b 2 Avtor in naslov skladbe Letnik Š.ev. Cena pri odjemu več izvodov Mirk Vasilij: a Din Rokoko ..... Zvezde ugašajo . . Divja rožica . . . Bogata sam..... Dunave nosi me . . Domovini . . . . Sunce jarko (s sopra skim solom) 2 3 3 4 4 5 7 10 a 7-8 č 11—12 č 2 c 6 b 6 a 1 f 2 1 2 2 2 3 1 pošlo Mihelčlč Alojzij: Darovanje Mariji . . ..... 5 4 a 1 Muštač Ivan: Stopram sem se ožen Nabrala je jagode ..... 8 8 6, 1 e 6, 2 e 1 Ocvirk Ivan: Moja pomlad . . Jabuka ..... Igra kolo..... Rože je trgala . . Sunce ..... Zvončki .... 1 2 4 5 6 8 5 b 1 c 6 a 5 d 2 c 6 d 1 1 2 1 1 1 Osterc Slavko: Konja jezdi aga Tri belokranjske 6 7 5 a 1 d 2 1 Pavčič Josip: Narodna napitnica Jezdec .... Zdravica .... Oh kaj se boš jokala 3 4 5 5 9—10 f 3 a 2 č 2 d 2 2 1 pošlo Premrl Stanko: Polžek . . . Večerna . . . Luna in zvezde Moj dom . . . 1 1 2 6 4 b 7 c 12 d 1 č 1 1 2 1 pošlo Pahor Karol: Vipavska . . Hrepenenje . . Bosansko kolo . 3 6 7 3—4 c 5 b 3 č 2 1 1 s Avtor in naslov skladbe Letnik Štev. Cena pri odjemu več izvodov Prelovec Zorko: Ena tička priletela...... Ko so fantje proti vasi šli . . . . Pozdrav .......... 3 7 8 9-10 g 3 d 5 a ä Din 2 1 2 Pregelj Ciril: Ena tička priletela...... Da bi jaz znala, keri je moj! . . . 3 3 9-10 e 11—12 f 1 1 pošlo Puš Ludovik: Venček dolenjskih napitnic . . . Kaj ti je, deklica....... Narodna .......... 6 6 7 4 c 14 č 3 c 2 1 Dr. Ploj P. Gotfrid: Ah. srce......... 8 4 c 3 Rožanc Mihael: Da sem jaz ptičica...... Polonica.......... v* 7 7 1 e m b 1 2 pošlo Stegnar Srečko: Dneva nam pripelji žar! .... 8 SIb 2 Avtor in naslov skladbe Letnik Štev. Cena pri odjemu več izvodov ä Din Savin Risto: Stalan sam tvoj....... 2 5 2 Dr. Schwab Anton: Prleška štev. 1, 2, 3..... 3 9—-10, b, c, č 2 pošlo Vlak........... o 2 c 1 pošlo Dr. Širola Božidar: Vi umirete......... 3 7—8, b 2 Šantel Saša: Pri zibeli...... ... 3 11-12 g 1 Ukmar Vilko: Motto.......... 2 6 b 2 Lisica-tatica ........ 5 2 b 1 Zepič Ludovik: Oj, dobro jutro, mamica...... 3 9-10 d 1 pošlo Železnik Martin: Crez noč, črez noč...... 2 9 b 1 Pri ločitvi......... 3 3-4 č 2 ŽENSKI ZBORI Adamič Emil: Ave Marija....... 0 kam gospod, gre tvoja pot? Gospod, usmili se! .... Grobming Adolf: Dekle pri oknu...... Ocvirk Ivan: Serenada........ Tiho potok teče..... Adamič Emil: Dve nabožni mladinski pesmi Fleišman J.-Dr. Kozina P.: Tri šolarske- pesmi .... Škerjanc L. M.: 2 4 č 1 Iskre........... 6 6 a i 2 o / d P 1 Tome Matija: z C Čakala bom Jezusa...... Vodopivec Vinko: 8 3 d i 7 t) č 1 Po slovesu......... 2 4 c i Železnik Martin: 2 4 a 1 Nedolžnost......... 2 4 b i 8 3 c 2 Sijaj solnčice........ 3 1 e i MLADINSKI ZBORI 2 č 2 c Mirk Vasilij: Jutranji zvon . Giba . . . . Korotnandija Medvedov ples 1 b Avtor in naslov skladbe Letnik Štev. Cena pri odjemu več izvodov P. Sattner Hugolin: a Din Dedek Krim......... Gorska pripovedka...... Tiho je legel mrak...... Kapelica.......... 7 4 glasovi 2 Cena partituri Din 20'— ZBORI Adamič Emil: Tožba (ženski zbor s klavirjem) . Jobst Anton: Marijin sem otrok (mešan zbor z orglami)......... 4 Vnebovzetje Marijino (mešan zbor z orglami)........ 6 Mirk Vasilij: Jurjeva (ženski zbor s klavirjem) . 3—4 b 5 c 1 a 2 a 1 2 Avtor in naslov skladbe Letnik Štev. Cena odjemu več izvodov Sveti Matija . . . Mica butica . . . Putka-tutka . . . 8 2 b a Din 5 Pahor Karel: Na semnju Pomlad gre v svet ( Deški ali ženski zbori a capella 4 4 5 c 5 č 1 M L J E VANJ E M Premrl Stanko: Marijina (mešani zt )r z orglami) . 4 6 č 1 Šantel Saša: Aganče Božij (mešlni zbor z orglami in s harmonije n) . . . 3 5—6 b 2 Železnik Martin: Naši Materi (mešani -bor z orglami) 4 3 c 1 Adamič Emil: Ribce po vodi plavajo Beneška ..... Bravničar Matija: Osamljena . . Dr. Kozina Pavel: Sanje .... Prelovec Zorko: Prišla je jesenska noč .... V album......... So že rožce v hartelnu žavovale Dekliška pesem...... Bela noč......... Tožba .......... GLAS 6 6 6 6 7 7 7 8 3 6 2 4 b 1 5 6 4 I N KLAVIR Cene posameznim izvodom 5 10 10 5 10 5 10 5 5 pošlo Premrl Stanko: • Znamenje .... 6 5 10 '"Smrečica (dvoglasn i mladinski zbor s klavirjem) . . 8 6 5 Pavčič Jos.: Mlada pesem 6 4 a 10 Svetel Heribert: Ah, lepi čarovnik 8 3 5 Tome Matija: Pesmica . . 7 3 a 5 7 3 b 5 Vodopivec Vinko: Žalost . . . 8 5 5 Mihelčič Alojzij: Večerni zvon (glas gosli in orgle) . 6 2 č 5 * Pri naročilu skladbe za ves zbor cena 1 dinar. Priloga „Zborom". Ček štev. 14189. Cenik skladb iz založbe pevskega društva „Ljubljanski Zvon" Največ skladb je tiskanih v partiturah, ker je najbolje, da pevci z njih pojo. Posamezni glasovi so pisani pri moških zborih I. in II. tenor skupaj, I. in II. bas skupaj, pri ženskih zborih I. in II. sopran skupaj, I. in II. alt skupaj; pri mešanih zborih sopran in alt skupaj, tenor in bas skupaj. Prvi izvod partiturnega glasu stane Din 5'—, vsak nadaljnji po ceniku. Zaželjene skladbe naj se naročijo po dopisnici na naslov: Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", Ljubljana, Mestni dom. Naročilo se izvrši takoj. Založba dovoli knjigarnam 25% popusta, pri „Zborih" ni popusta. V založbi pevskega društva „Ljubljanski Zvon" izhaja že od leta 1925. glasbena revija „Zbori", ki prinaša vse najnovejše skladbe za moški, ženski in mešan zbor. Letna naročnina znaša Din 50'—. Din A. Lajovic Pesmi samote, solospevi s spremljevanjem klavirja...............10'— Adamič- Prelovec- Trije moški zbori............10'— 2 - Rožanc E. Adamič Pet veselih pesmi za moški zbor.....12'— 2'- „ Pet ženskih dvospevov s klavirjem • ■ • 15'— ,, Je pa davi... Nocoj je pa lep večer, moški zbor z bariton solo..................2'— „ Kdo dobi dekle, Vitam aeternam, moški zbor 2'— ,, Jurjeva, Za njega vse potrpi, moški zbor 2'— ,, Oženil se bom, moški zbor..............1'— „ Lucipeter ban, moški zbor................1'— „ Modra devojka, moški zbor..............1'— „ Osem lahkih moških zborov.......20'— „ Črnomeljsko kolo, mešan zbor............1'— „ Zrelo žito, mešan zbor ................1'— O. Dev Spomlad' prav luštno je, Pastirc pa pase... Spet ptičke pojo ... O jesenske duge noči... moški zbor ................2'— „ Treba ni k moji dečli iti, Vigred približa se, moška zbora 1' — St. Premrl Štirje ženski zbori, dvospevi s klavirjem 15'— 2' ,, Večerna, Polžek, mešana zbora 2' J. Pavčič Lenka, mešan zbor, partitura s klavirjem 12'— 1'— Z.Prelovec Slava delu, moški zbor z bariton solo - 1'— „ Tako mi je, dragi, ženski zbor ..... „ Nageljni rdeči, moški zbor z bariton solo 2'— „ Oj Doberdob, Kaj mi nuca planinca, moška zbora................1'— „ Hišca pri cest' stoji, moški zbor 1'— „ Zapoj mi pesem, dekle, Škrjančku, moška zbora z bariton solo..............2'- V. Mirk Deset povesti za klavirsko mladino • 15'— J. Pavčič Gozdič je že zelen....................2'— Z.Prelovec O da je roža moje srce..................1"30 „ Le enkrat še............................1' 30 Skladatelj Naslov skladbe 'turni Glas titura glas Din Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" ima v zalogi še sledeče skladbe drugih založništev: Z.Prelovec Jaz bi rad rdečih rož, dvospev s klavirjem 4'— „ Dve pesmi: Zapoj mi pesem, dekle, Škr- jančku, moški zbor z bariton solo • • 4'— „ Šest narodnih pesmi za srednji glas s klavirjem ...............25'— „ Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas s klavirjem...........30'— E. Adamič Šestnajst slovenskih narodnih pesmi, I. del; moški zbori.............10'— „ Šestnajst slovenskih narodnih pesmi, II. del; mešani zbori............12'— „ Deset moških in mešanih zborov.....10'— „ Album za mlade pevce.........30'— A. Balatka M. Pesmarica moških zborov........36'— Simončič Sr. Kumar Prvi plameni, moški in mešani zbori . . . 30'— Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO za dom, obrt in industrijo švicarski pletilni stroj simo,.Adler"-,.Gritzner". Dubied. Lepe opreme, ugodno odplačevanje I Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri Josip Rtelinc, Ljubljana Telefon 6t. 2913 „SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. LITOGRAFIJA^^ OFFSETTISK^^ ČEMAŽAR ,N DRU9 LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF- SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. ČEMAŽAR IN DRUG. * KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Brzojavni naslov: LeJUBL»JANfA Telefon št. 2040, KREDIT LJUBLJANA PreŠemOVa Ulica Stev. 50 2457, 2548, 2706 in 2806 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd. USTANOVLJENO LETA 1895. RUODLF WARBII\IEK TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA 5. in RIMSKA CESTA 2. Psital dakovn) rtiun tu*. 4.0176. Popravila ae izvršujejo točao In oeno, tudi na obroka. GROM » z«, * CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU LJU BLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov brzojavkam : 0ROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vseh mestih tu« in Inosemstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO | MATIČNO | LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 195 TOČNO POSTREŽEM, OBRNITE SE NA KNJIGARNO KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI ALOJZIJ LOriPdR HODNI SALON Z/1 Q05P0DE IN DdME LJUBLJANA VII CELOVŠKA CEST/I ŠT. 53 V ZALOGI CE5KO IN ANGLEŠKO BLdQ0 ................................................................................................................................................... I SRAJCE ! mmtmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmm IttlllllllVSIltllltlltlttlltllllllllllllfllllllllltflllllllltlllllllllllllllltllllltllilttillllltlKllllllIlSlIItlltllllllllltllKE modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice, damsko perilo modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni Izbiri in po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl. MILOŠ KARNiČNIK LJUBLJANA Stari trg št. 18 Parile po mori! Velika zaloga ilpk I .............................................................................................................................. Izdaja In zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata čemaiar in drog. Letna naročnina za kraljevin« Jazoslavijo 50 Dia, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrug dolar. Pomnoievaaje partitnr, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naroČila notni material dotične pesmi za vea zbor. 01015353234853485353232353484823230100010101000000000000000053020202534853484823010002000201015300010102482348015323482348235353532353232353534848480201010201000048532353485348532353485323482353235353534853534848482353