Književnost m urnetnost. —k Ante Petrovič: Četvrte študije i portreti. Antc Peti\;\ič ic ic prcu ujcdinjenjeni nnšeua troimenega naroda zasledoval kulturno liturar smer vseli treh plemen. V letu 1905. ie izdal prve »Studije i portrete«, v katerili omenja izmed slovenskih posebno Simon Gregorčiča. Vredne ameniti so v tem delu razprave »o plasijatu ili književni kradji« in »Preradovič v jeziku jugoslovenskom«. »Nove studije i portreti« so izšle 1. 1910. v Osjeku. »Treče studije i portreti« so izšle 1. 1917. Sedaj nam ie pa podal »Cetvrte študije i portreti« (Split 1923). To delo odgovarja povsem miljeju in zahtevam sedanje dobe in situacije: pregleduje in primerja sedanje in začrtava smer novim zahtevam. Prvi del se obrača na svetovno Hteraturo poleg domače. Prične z »Dante Alighieri u vašoj književnosti« in njegovih »uticnjih«- na domače pesništvo, govori o »prevodih« ter preide v naslednjem na »Ivan Mažuraniča i Alphonse de Lemartine«, kot idejnega sovrstnika Petra Preradoviča. Mnogo pozornosti posvcča Silvijn Kranjčeviču in njegovim sodobnikom, in sicer v dveh poglavjih: 1. »Kraničevičev knjižcvni nastup« in 2. »Kranjče- vičev »Mojsije? i »Moise« Alfreda de Vigny-a«. Ta del zaključi Svetislav Stefanovič. Tcmu, rekli bi »klasičnemu« delu in dobi sledi »osvrt na naše novije pjesništvo.« — V prvem delu obdela pn- lcg srbskega in lirvatskega posebno slovcnsko noveiše pesništvo. Naj sledi par citatov: »Slo- vensku prijelaznu poeziju od Gregorčiča do mo- derne (»novostinjarja«) prikazuju dva pjesnika: Anton Aškrc i Anton Medved.« — »Njcžni Grc- gorčič, onaj Grcgorčič, koji za razvoj slovcnskc poeziie znači ono, što za srpsku Vojislav, prc- živio je naibolji dio svojega življenja u borbi sa staležkim drugovima — Gregorčič je mekan i njcžan liričar. Aškrc je iak epičar.« — »Gregorčičevim i Aškrčevitn tragom upustio se i Anton Medved, snažni piesnički individualitet.« — »Sa- vremeno zasrebačkoj »moderni« oko g. 1895 započeše novi pravac slovenski »novostrujarji«. Več pur godina prije toga Fran Govekar propovjedaše Zolin naturalizem protiv Stritarjeva for- malističkog esticizma i Jurčičeva romantičkog historizma.« — »Najsmielija i najveca pojava to- ga pokreta Ivan Cankar. G. 1899 štampava zbirku piesarna »Erotika«. U inaniri pjevanj:1.* t'i jest u slobodnosti izražavanja, to je oživljth lirika »Postuma« Lorenca Stecchettia. Ima tu pa- pra i paprike. Glavno ie zaprcpastiti filistrc. Tu ima cinizma kao kod Heinea«. — »Dok su napo menuti »novostrujarji« (Cankar, Kette, Aleksan- drov - Murn i Župančič) duhom i smjerom pravi i zakoniti sinovi Prešerna, te kroče naprijed slo- bodotnnno, Silvin Sardenk (Alojzije Merhar) iz- dvaja se od njih svojim čistim katolicizinora.« — »Cvetko Golar prihvača poljsko — seljačku liriku Aleksandrova - Murna (»Pisano polje« 1912), koju sa stihovske strane dotjerava i čini ie razumljivijom nama, ostalim Jugoslavenima, jer se tnnogo prova<Ja za srpsko-hrvatskom lirikom, osobito bosanskom.« — »Neobično plodan kroz predratne godine biiaše Vojeslav Mole. To je picsnik valida naipravilnijih stikova slovenskih.« — »Več je Župančič modernizovao formu slovenske lirike. rimu učinio slobodnijom, nveo nove slobodne ritmove, koji su išli za mišlju, a ne misao podvržena njima, prekinio s skočenosču Stritarieva formaiizma.« — »Fran Albrecht teži za novim Ijudstvom, za njegovitn preporodenjem j i os!obodeniem.<- — »Ima još miadih (Anton No- | vaean. Alojzije Gradnik, Igo Gruden, Janko Gla- ] scr itd.) i najmladih (Miran Jarc, Janko Samec, ; Franjo Roš. Anton Vodnik itd.) aii se dosada, u ! koliko se uvierih ne istakoše nečim snaznijim u poeziji.« _ v drugem deiu sledi pet poglavii, ki ; tvoriio vsak zase celotn in poglavje i. sic: Zen- ; skinie, klasifikacija pjesnika, tendencija i arti- ; zanu ra^vitak epike in razvitak naše metrike. V j prvem deln, »ženskinje«. govori o naši Liudmili | Polianec in Vidi Jerajevi: »To su izkristalikovane pjesnikinje. Poljanec je erotičkija od Jerajčeve: pjeva svoja djevojačka nuča, nježni sevdati, ali i boli i razočaranja. Jerajova, nakon što je ispjevala ljubav i čeznie svoga mladovanja, udata pjeva himnu ljubavi krvi svoje krvi«. — V sedmih pogiavjih, na 32 straneh govori o Ksavur Meško, slovenski pripovjedač in temu sledi »,luraj Carič. pripovjcd.ač v malo inanjšem obsegti, ! pri obeh z bijografijskim i biliografijskim uoI datkotn.« — Posebno zanimivo poglavje tvori I oddelek »Naše pjesničke antologije«. Sprva razviia pojm in razvoj antologij v svetovni literaturi. V drugern delu govori o antologijah Srbov, Hrvatov in Slovencev: Ant. pjesn. hrv. i srb. — narodnoga i uinietnoga, šest Aug. Šenoa (1873 in 1876), Hrv. antologija — muietno pjcsničtvo siarijega i noviiega doba, Hugo Badalič (1892), Antologija dubrovačkc lirikc, Milan Rešctar (1894), P.iesnički zbornik. Jovau Maksimovič (19110), Našu pjesmu — uiuolugiju lirv. i srp. pjcsuištva, Jos. Milakovič (19U5), Cviječe slovenskoga pjcsničtva, dr. Fr. Ilešič (1906), Stolet slov. lirike — od Vodnika do moderne, Cvetko Golar (192U), Ant. novije srp. lirike, Hog. Popovič (1911), Antologija srp. lirike od I3ranka do danas, Voj. llič (1920), poleg tega omen.ra tudi inanjša dela. -I Dclo zaključuju z Dinko Šimunovičem, ki nain g.i predoči podrobno. — k. —k Srpski Književni Glasnik, Nova serija. kni. VIII. br. 2 od 16. I. 1923. ima sledeči sadržaj: l)o poslednjcg daha, odlomak iz roniana od St. V. Zivadinoviča, Orlič. drama (6. čin) 1. od E. Rostana. Ka.imakčalan, pesma od M. Korolije, Unučad guslara, pusina od D. Andelinoviča, Moji dani, pesma od 1). Maksimovič Iz talijanske lirike, Sokrat (1.) od R. Atanasijeviča, koja je umetnička vrednost crnačke plastike? (II.) od 11 Popoviča, Beleške o kritici od M. Cara, Iz stranih knjižcvnosti, Sitni prilozi, Naučni pregled, Pozorišni pregled, 1'olitički pregled, Ocenc i prikazi, Beleške. —k- Na krvavih poljanah. Ivan Matičič. Trpljenje in strahotc z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. S 25 slikami. Vsi, ki stc bili na gališki. soški, tirolski, piavski fronti vam bo kniiga dragotcn spomin. Fisatelj pnivi sain v posvetilu: »Posvečeno bratom trpinoiii, katurili trplienje je bilo brezmejno, katerili kiiž.va pot je bila brezkončna. Hratom trpinom, ki so se zgrudili, brezplodno izkrvaveli, ki troline v neblagoslovljeui zemlji, pozabljtni, neslavni — — — — Posvečeno za.su/njeniin bratoin, katerili zemlja je s krvjo oškropljena, s kostmi posajena — — — — Zasužnjenim bratom, katerih domovi so gledali grozo, strahote, ki so jim izkljuvalc oči, iz katerih strme le še strahovi... Zasužnjeniin bratom, ki jih je doletelo brezmejno goria in trpljenja, katerili krik se trga iz črne noči preko razteptane, ruzdnlbcne grudc, se zajeda v inozeg in odmeva, udarja v nemo temo ¦ - Zasužnjenim bratom, ki niso še nikdar uživali svobode, ki so padli iz mraka v temo, pahnjeni iz prokletstva v prokletstvo — — — — Zusu/.njtnim bratom, katerih jok se čuje preko razrušcnih grobov, sc spaia s polnočnim ječanjcni duliov, ki nimajo pokoja — — — — Zasužnjeniin bratom, katerih krik ječi iz noči trdega robstva — — Zasužnjenim bratom ,ki škrtajo v stis- njene zobe kletev krvave osvete — —k Sadašnji položaj kazenskopravnog zakonodavstva kralievine Srba, Hrvata i Slovenaca. Napisao dr. Metod Dolenc, profesor univerzitcte v Ljubljani. Vscbina brošure je sledeča: I. Od prevrata do Vidovdanskog Ustava. Poced drž. SHS. — postoieči kazvenopravni zakoni u različitim pokrajinama — proširenje glave IX i X srbij. k..z. — rad oko naredaba od nužde — izglasanje Ustava. — II. Posle Vidovdanskvig Ustava. Norme Ustava za preinačene naredbo i niihovo uzakonjenje —¦ kaznenopravne nonne Ustava — inicijativno zakonodavstvo. — III. Novi načrti. Projekat za kaznenopravni zakonik — za postupnik u krivičnim stvarima — za zakon v štampi — o poroti. — IV. Kritične primedbe. Pogreške kaznenopravnog zakonodavstva u materijalnom i formalnom pogledu — pnmoč odozdo i odozgo. — Zanimivo je slediti izvajanjem dr. Dolenca, ker nam kažejo razvoj urejevanja pravnega razmerja v naši državi. Značilno je, da bi se njegova izvajahja v kazenskopravni ureditvi države dala prenesti na vsa polja zakonodaje. Kritika je ista. Tudi v prosvetni zakonodaji vlada danes kaos, ki zahteva nujne rešitvc. Knjiga ie lahko umljiva tudi za laiika. —k Jadranska straža je službeno ilustrovano glasilo društva Jadranska Straža s centralo v Splitu in podružnicami po vsej državi. Nainen organizaciji je vzbuditi v narodu zanimanje za našo voino mornarico in za pomorsko trgovino. Prva številka Hsta ima sledečo vsebino: Silvije Alfirevič: Prva Reč. — Nikola Stankovi: Naš standard na Jadranu (feljton). —vn.: Hislorijat ladranske Straže — Krsna slava mornarice. — Naša ratna mornarica. — Naša trgovačka mornarica. — vii.: Mornarička sedmica. — Iz našeg pomorskog života. — Iz života naših ogranaka. — Za gradnju kraljevske' jahte. — Grb, zastava i znakovi. — lim.: Iz naibliže povi.csti ncišc mladc mornarice. — Društvene vesti. —¦ Obavesti i poruke. — F. Ivaniševič: Ribar stražar na Jadrann. — liistorički dokumenat. — Našc slike. — Razne vijesti. — t Glauko Prebanda. — Imcnik članova. — Doprinosi od početka delovanja društva. — List je tiskan v velikem formatu na močnem, satiniranem papirju in obsega 36 strani s 25 slikami. Ker list služi nacionalni propagandi za naše morje. ga toplo priporočamo. —k Knjige Goriške Matice. Goriška Matica vrši svojo kulturno niisijo v neodrešenem ozemlju, zato tudi s tega vidika in edino s tega stališča motrimo nieno delo. Pripisujemo ji važnOst posebno z ozirom na narodni moment na neodrcšenem ozemlju. Publikaciie za leto 1923. obsegajo tri knjige, in sicer: »Koledar«, »Zabavno knjižnico« in »Sirahove bukve«, Uredil je dr. A. Pavlica, Risbe izdelal A. Bucik. Tiskala Narodna tiskarna v Gorici. Koledar obsega poleg nabožne tndi zelo mnogo narodne vsebine. V ospredin je karitativno in narodno - prosvetno delo in to je dovolj za nas, da delo priporočamo. Če vzdržujemo nacijonalni moment, najsibo potem s pomočjo kakršnihkoli sredstev in na kateri podlagi bodi v neodrešeni domovini, služimo in pomagamo s tem zgodovini, da izravna krivici, ki se namje učinila. Ohraniti narodne običaje in ohraniti svetost do vsega kar je uarodno na tem ozemlju, se nam zdi, da je prva točka tudi letoš- ' njega »Koledarja«. To nam izpričujeio tudi številne slike nacijonalnih prvakov in spomenikov na tem ozemliu, ki jih komentirajo in izpopolnjujejo primerni spisi. Koledarju je pridejan podroben zemljevid Julijske Krajine. — Zabavna knjižnica obsega hrvatske povesti, pod naslovom »Zlata srca«, ki jih je poslovenil Alojzij Gradnik. Manj zanimanja bodo sigurno v narodu našle »Sirahove bukve«. Kdor se zaniina za borbo naših ncodrešenih bratov, naj ne zabi podpreti Goriško Matico s tem. da si knjige naroči za-se in za knjižnice. — k Prva številka letošnkga »Zvončka« ie izšla. Vsebina: 1. Anica: Novoletne čestitke- Pesem. 2. Ivo Trošt: Ratko Lipovec: Pripovedka izpod Kriina. 3. Matija Pirc: Maribor. O,pis s 3 podobami. 4. Tone Gaspan": Matjaževi liajduki. Gledališka igra. 5. Naše morje. Podoba. 6. Fr. Ločniškar: Medvedov god. Pesem s 3 podobaini. 7. Pouk in zabava. 8. Kotiček goSRoda Doropoljskega. 9. XXIV. leto!