Aktualno Slovenija • Kljub davčnim blagajnam januarja manj pobranega denarja kot lani O Stran 3 V središču Podravje • Vladni obisk: Pridejo, se fotografirajo in grejo O Strani 4 in 5 Kronika Ptuj • Panorama včeraj, danes, jutri ... ali ob svetem Nikoli? O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 8. marca 2016 letnik LXIX • št. 19 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR D L Krnmsm mH») Ptuj, Podravje • Stečaji, veriženje podjetij in milijonski dolgovi Danes priloga Kaj se dogaja na dvorišču Ormoške 23 Podravje • Ka- Na dvorišču nekdanjega velikega ptujskega Agisa je v minulih letih ugasnilo že več podjetij. Med njimi konec leta 2014 kšne bodo odkupne Petovia avto (PA), ki je nekoč veljala za podjetje z utrjeno in prepoznavno blagovno znamko. Več o tem, kako so se odpirala, zapirala in verižila podjetja.ki so za seboj puščala milijonske^dolgove, na straneh 2 in 3. cene za žito O Strani 8 in 9 Šport Nogomet • Priložnosti so bile, zadetka ne O Stran 11 Kmetijstvo PAA Global PAA Global d.o.o. Ormoška cesta 23,Ptuj . ÍSSK^-. -,N L rrr\ kontrola tahografov Motokros • Gajser na Tajskem le za prvakom O Stran 11 Judo • Urekova zlata, Gorišničanom tri medalje na DP O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: dlib.si Foto: Črtomir Gozni k Gostišče Ribič • RADIOPTUJ 89,8 »98,2 ° 104,3 www.radio-ptuj.si Zaprta vrata zaradi odhoda zaposlenih ali prenove? O Stran 24 Kidričevo • Betonarna lahko dela brez dovoljenj, vlečnica na vodi ne O Strani 4 in 5 S sestanka v Lenartu • Šefic: »Kidričevo je po naši oceni primerna lokacija« O Stran 4 Najdba v Gruškovju • Sumerski kipci so lahko vredni milijone^ evrov 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 8. marca 2016 Podravje • O stečaju Petovia avta in veriženju podjetij na dvorišču na Ormoški cesti 23 Odpiranje, zapiranje in veriženje podjetij, Na dvorišču nekdanjega velikega ptujskega Agisa je v minulih letih ugasnilo že več podjetij. Med njimi konec leta 2014 Petovia avto (PA), ki je prodajo in servisom vozil. Kot delniška družba je bilo podjetje PA ustanovljeno leta 1989. Šlo je za družbeno podjetje, ki je kasneje s postopkom lastninskega preoblikovanja prešlo v 100-odstotno zasebno last. Poleg spremembe lastniške strukture se je spremenila tudi pravno-organizacijska oblika subjekta: z delniške družbe so se preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo. Ob ustanovitvi, to je bilo v času, ko je bil Agis še živ, je podjetje vodil direktor Janko Bezjak. Bezja-ka je leta 1998 na direktorskem mestu nasledil Vilko Cerovič. Družbo je vodil do leta 2007. Iz PA je Cerovič odšel na svoje, saj je medtem na Ptuju ustanovil podjetje Tisto, kasneje pa v Pesnici pri Mariboru še družbo Uvodnik Dumida. Obe podjetji sta leta 2013 žalostno ugasnili, za seboj pustili kup dolgov in nobenega premoženja. Za Cerovičem je direktor PA postal Damir To-polko. Družbo je vodil dobro leto dni, nato se je zaposlil v državni administraciji, kjer je zasedal pomembne uradniške položaje. Danes je šef državne Direkcije za infrastrukturo. Od leta 2008 do 2013 je bila direktorica PA Katja Šilec. Medtem ko se je v letih od 2000 do 2007 osnovni kapital družbe s takratnih skoraj 127 milijonov slovenskih tolarjev (530.000 evrov) zmanjšal za dve tretjini na vsega skupaj 40 milijonov tolarjev (okrog 170.000 evrov), so se nato leta 2012 podjetja zaradi domnevnega suma davčne Kdor zaničuje se sam ... Slovenci smo bili v svoji zgodovini kot narod, ki je na zelo prepišni legi v evropskem prostoru, velikokrat ogroženi, saj so si nas različni zavojevalci lastili kot bolj ali manj nekoristen vojni plen, ki pač je tu in je treba z njim nekaj početi, da bo vsaj za neko korist. In ta večstoletna podrejenost nas je naredila takšne, kot smo danes: majhni po številu, mali po obnašanju; kimamo levo, gledamo na desno ali obratno, če nam tako ustreza. In kljub drugačnim trditvam predsednika vlade - radi jamramo. Toda vse bolj se mi dozdeva, da grožnja za našo prihodnost ne prihaja od zunaj, pač pa je v nas samih. Zaradi naše malomarnosti, duševne lenobe, ponižnosti proti močnejšim, klečeplaznosti in manjvrednostnega kompleksa... Poglejmo nekaj primerov, ki te trditve dokazujejo. Gotovo se strinjate, da je eden najpomembnejših elementov, ki nas dela Slovence, materni jezik, saj po govoru hitro spoznamo, kdo je bolj, kdo manj »naš«. S tem jezikom pa delamo kot svinja z mehom. Kar neprijetno smo se počutili, ko nam je ob nedavnem nastopu koroških Slovencev iz Avstrije bilo predstavljeno, kako se tam borijo za slovenščino - in jo ohranjajo. Nam se zdi naš jezik tako samoumeven, da ga zanemarjamo. Z neverjetno lahkoto se - tudi v javnosti - pačimo predvsem z amerikanščino. Z zakonodajo moramo proizvajalce radijskega programa prisiliti, da nam vrtijo toliko in toliko slovenske glasbe. (Edino še pri svinjskem zrezku in pečenipiški nas prizadene, če nista slovenskega porekla.) Slovenski podjetniki nam povsem hladnokrvno ponujajo izdelke v neslovenskem jeziku, ker so »simply clever« in »go further«; ker »wir leben Autos«; ker so »large and small handmade snowmen«, kot smo nedavno prebrali v eni ptujskih izložb ... Z najnovejšim tovrstnim hlapčevstvom pa nam je nedavno postregla nacionalna televizija, ki je izbirala predstavnico države Slovenije na evropskem popevkarskem festivalu in nam med desetimi popevčicami predlagala sedem ameriških. Ter izbrala seveda - ameriško. Ali se v tej državi več ne govori slovensko? Bomo dočakali kako kazensko, ne le moralno obsodbo odgovornih za to sramoto? Jože Šmigoc utaje pri uvozu rabljenih vozil lotili še dacarji. Podjetju so za-blokirali vsa sredstva na računih. Družba je v tistem času odpustila vse zaposlene, bilo jih je okrog 40. Nekaj so jih pre-zaposlili v podjetje Silina, kjer je bila prav tako direktorica Katja Šilec. Dodajmo, da je bilo ali še je na dvorišču nekdanje PA na Ormoški cesti na Ptuju več podjetij. Poleg Siline tudi Paa global ter Petovia avto avtohiša (PA AH). Tudi v teh podjetjih je Šilčeva bila oz. še je poslovodna oseba (prokuristka ali direktorica). Lastništvo navedenih podjetij je več ali manj prepleteno (gre za sestrska ali hčerinska podjetja, odvisne družbe ...) in v večini skoncentrirano v rokah družine Ašenbrener. Terjatev za šest milijonov evrov, premoženja nobenega Čeprav je dejavnost podjetja PA dejansko ugasnila že leta 2012, so ga pri življenju držali še do konca 2014, ko je bil na predlog davčne uprave začet stečajni postopek. Kot ugotavlja stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec, je propadlo podjetje za seboj pustilo šestmilijonski dolg do bank, dobaviteljev in nekdanjih zaposlenih ter le nekaj premoženja: nepremičnino v Ormožu v vrednosti 28.800 evrov, zemljišča v Mariboru v vrednosti 9.300 evrov, transformatorsko postajo na Ptuju v vrednosti 380 evrov. Prikazane so likvidacijske vrednosti. Nekaj premoženja naj bi po zadnjem upraviteljevem poročilu bilo še v zalogah rezervnih delov, ki so na Ormoški c. 23. Zadnji lastnik in direktor Kosovec, ki ga ne najdejo V času pred stečajem je 100-odstotni lastnik in direktor podjetja postal Prenaj Gjergj s Kosova. Katja Šilec se je z direktorskega mesta PA umaknila januarja 2013. Do takrat, da je šlo podjetje v stečaj, so se v slabih dveh letih izmenjali še trije direktorji: Tomaž Vaupotič, Anton Lešnik in nazadnje Prenaj Gjergj. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec v poročilih o poteku stečajnega postopka poudarja, da ima težave s pridobivanjem dokumentacije od prejšnjega poslovodstva. Kot navaja, mu z zadnjim direktorjem Prenajem Gjergjem ne uspe vzpostaviti stika - kljub večkratnim pozivom, tudi sodišča. V dopolnjenem otvoritvenem poročilu (ju- nij 2015) je upravitelj Hohnjec zapisal, da arhiv dokumentacije stečajnega dolžnika ni bil privzet in da niti ne razpolaga z informacijo, kje naj bi se nahajal. Na težavo glede primopredaje dokumentacije zaradi nekoo-perativnosti oz. nedosegljivosti nekdanjih poslovodij upravitelj opozarja tudi v poročilu za obdobje julij-september 2015: »Na podlagi izpovedbe Katje Šilec pred sodiščem smo pridobili kontaktne podatke pristojne osebe in se seznanili s potencialnim premoženjem stečajnega dolžnika. Kljub temu pa nismo prejeli dokumentacije, ki bi v celoti omogočala pregled poslovanja izpred stečaja. Pisnim pojasnilom se Katja Šilec izmika na način s spremembami stalnega bivališča, saj se pošta vrača z navedbo bodisi »neznan« bodisi »preseljen«. Normalen potek stečajnega postopka je glede na navedeno izjemno otežkočen.« Poslovni model slovenskega in ptujskega stečaja V družbah Petovia avto, Tisto in Dumida smo našli kar nekaj vzporednic. V vseh treh je bil direktor Vilko Cerovič. Podjetja so veliko poslovala z javnim sektorjem in podjetji v javni lasti. Vsa tri podjetja so svojo, poprej sicer uspešno pot tragično končala v stečajnem breznu: več ali manj brez premoženja ter z milijonskimi dolgovi do različnih upnikov. Model propada teh podjetij je skorajda preslikava enega primera na drugega. Cerovič je Dumido za 50.000 evrov prodal Makedoncu Angelu Castillu Antoniu Rodrigezu. Kupnine naj ne bi dobil plačane, Dumida pa je po tem, ko je dobila novega lastnika, prenehala plačevati tudi vse svoje finančne obveznosti. Zaradi poroštva je nato potonil še Tisto, Dumidino sestrsko podjetje s Ptuja. Obe podjetji sta leta 2013 končali v stečaju. Zadnjega lastnika in direktorja Dumide, Makedonca z južnoameriškim imenom, ki da naj bi bil odgovoren za vse to, ni mogoče najti. Na mestu Tista, na isti lokaciji, v istih prostorih, so Cerovičevi prijatelji (Fi-nakos, Kostanjevec) konec leta 2012 odprli novo podjetje z imenom Tiso. Podjetje se ukvarja pretežno z enako dejavnostjo, kot se je njegov predhodnik na tej lokaciji (Tisto). V družbi Tiso servis je Cerovič od marca lani tudi direktor. Petovia avto je podobno kot Dumida tik pred stečajem prešla v last tujega lastnika - Prenaja Gjergjeva s Kosova, ki je bil pred stečajem tudi direktor družbe. Tudi njega ni možno najti niti s pozivi sodišča, o čemer v poročilih o poteku stečajnega postopka piše upravitelj Zlatko Hohnjec. Ker ga ni možno najti, stečajni upravitelj ne more dostopati do poslovne dokumentacije podjetja, kar po njegovih besedah otežuje potek stečajnega postopka. Podobno kot Cerovič sta tudi Katja Šilec in Anton Lešnik še vedno direktorja, na isti lokaciji, vendar ne več v istih prostorih, saj so vmes nekaj nepremičnin na dvorišču PA odprodali. Podjetji, v katerih sta Šilčeva in Lešnik direktorja (Paa global in PA AH) se več ali manj ukvarjata z enakimi dejavnostmi, kot se je v preteklosti stara Petovia avto. K zapisanemu bi lahko dodali le še tole: delo in posel gresta naprej, upniki ostanejo nepoplačani (ker od podjetij ostane samo lupina), dolgovi izzvenijo, poslovneži si premoženje pred stečajem spravijo na varno, milijonske luknje, ki so jih ustvarili v bankah, pokrpamo davkoplačevalci, organi pregona pa ali nočejo, ne smejo ali ne znajo opraviti svojega dela. Ali pa je tudi zakonodaja takšna, da se odgovornosti ne da dokazati. Tudi v zadnjem objavljenem poročilu (konec januarja 2016) upravitelj uvodoma pojasni, da ima s primopredajo dokumentacije z nekdanjim poslovodstvom še vedno težave. Za pojasnilo o tem smo zaprosili Katjo Šilec, ki navedenega ni komentirala. Odgovorila nam je, da so vsi podatki javno objavljeni na portalu Ajpes. Stečajni tožil za pet milijonov evrov, nato sklenil poravnavo za 50.000 evrov Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je zoper nekdanjo upravo oz. poslovodstvo ter nadzornike (Katjo Šilec, Andreja in Ota Ašenbrenerja, Antona Lešnika in Tomaža Vaupotiča) na okrožno sodišče na Ptuju vložil odškodninske tožbe. Višina toženega zneska je bila okrog pet milijonov evrov. Tožniku in tožencem je uspelo doseči izvensodno poravnavo, da bodo tožene stranke v stečajno maso nakazale 50.000 evrov. K takšni poravnavi je sodišče januarja letos podalo soglasje, pod sklep je podpisan okrožni sodnik Marjan Strelec. Po navedbah stečajnega upravitelja je poravnava sklenjena v interesu upnikov, saj da so tožene stranke k poravnavi pristopile prostovoljno, kar naj bi pomenilo tudi večjo verjetnost izpolnitve njihove obveznosti. S poravnavo naj bi se izognili dolgotrajnemu, dragemu in negotovemu pravdnemu postopku. Stečajnega upravitelja Hohnje-ca smo zaprosili za pojasnilo, Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 8. marca 2016 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 za katerimi ostanejo milijonski dolgovi nekoč veljala za podjetje z utrjeno in prepoznavno blagovno znamko. Družba se je med drugim ukvarjala z dejavnostjo tehničnih pregledov, Foto: Črtomir Goznik Fotografija iz časov, ko je tehnične preglede na Ormoški cesti opravljala družba PA, ki je danes v stečaju. Podjetje PA je za seboj pustilo za okrog šest milijonov evrov dolgov. Stečajni upravitelj je za okrog 1,2 mio evrov terjatev priznal davčni upravi, 1,8 mio evrov Hypu oz. njegovi hišni slabi banki Heta 1,2 mio evrov DUTB-ju ter 1 mio evrov NLB-ju. zakaj je v poravnavi pristal na znesek 50.000 evrov, če je bil odškodninski znesek, ki je bil predmet pravde, okrog pet milijonov evrov. Na naše vprašanje ni odgovoril. Za komentar v zvezi z odškodninsko tožbo smo zaprosili tudi Katjo Šilec. Pojasnila nam je, da ravnanj stečajnega upravitelja ne komentira. Nedavno se je končal tudi izvršilni postopek, ki ga je po pooblaščencu odvetniku Andreju Marzidovšku zoper Paa global vložil stečajni upravitelj PA Zlatko Hohnjec. Upravitelj je z izvršbo od podjetja Paa global kot pravnega naslednika Siline poskusil izterjati 773.000 evrov. Terjatev naj bi nastala iz posla, ko je PA Silini prodala nepremičnine v vrednosti 3,7 milijona evrov. Družba Paa global se je zoper sklep o izvršbi pritožila in predložila dokaze o poplačilu terjatve. Odvetnik Marzidovšek je zapisal, da je bil ugovor delno utemeljen. Zato so sklenili poravnavo v znesku dobrih 118.000 evrov, s čimer je stečajni sodnik soglašal. Mojca Zemljarič Tehnične preglede po novem opravlja AMZS Na ormoški cesti, na lokaciji nekdanjega Petovia avta (PA), tehnične preglede po novem opravlja družba AMZS. Še nekaj let nazaj je teh nične preglede opravljala PA - danes v stečaju. Iz PA so to dejavnost najprej prenesli na družbo Siiina, nato na Paa global, kot pravno naslednico Siiine. V vseh treh podjetjih je bila v minulem obdobju direktorica Katja Šilec. Javna agencija RS za varnost prometa je pooblastilo za izvajanje tehničnih pregledov družbi Paa nedavno odvzela. Na agenciji so o tem povedali: »Podjetju AMZS iz Ljubljane je bilo na osnovi vloge in izpolnjevanja pogojev, skladno z veljavnimi predpisi, izdano pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, na lokaciji podjetja Paa global. Istočasno je bilo podjetju Paa global po uradni dolžnosti, skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku, odvzeto pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil na isti lokaciji, zaradi prenehanja izpolnjevanja pogojev.« O odvzemu pooblastila smo novinarsko vprašanje zastavili Katji Šilec. Odgovorila je naslednje: »Družba Paa global je sprejela poslovno odločitev o prodaji dela nepremičnin družbi AMZS, ki v okviru svoje osnovne dejavnosti opravlja dejavnost tehničnih pregledov. Pooblastilo Javne agencije RS za varnost prometa naši družbi ni bilo odvzeto, ampak je bilo v dogovoru med nami, AMZS in Javno agencijo preneseno. Tako lahko nova družba opravlja dejavnost naprej. Tako je navedeno tudi v odločbi.« Slovenija, Podravje • Vedno več zahtev za spremembo zakona Kljub davčnim blagajnam januarja manj pobranega denarja kot lani Vsak dan je davčno potrjenih med 2,5 in 3 milijone računov. Potrošniki z aplikacijo Preveri račun preverijo vsak 30. izdan račun. Trenutno je v sistem davčnih blagajn vključenih 41.413 zavezancev. Dobro se je med zavezanci prijela tudi brezplačna informacijska rešitev MINI Blagajna, ki jo za davčno potrjevanje računov uporablja 11.344 različnih zavezancev, ugotavljajo na finančni upravi: »Nekateri davčni zavezanci še ne uporabljajo davčnih blagajn, ker še ne izdajajo računov ali pa ne poslujejo z gotovino. V takšnih primerih gre najverjetneje za razna društva, nevladne organizacije in davčne zavezance, ki so sezonsko naravnani ali pa tudi sicer gotovinske račune izdajajo zelo redko.« Sicer pa je FURS februarja v poostrenem nadzoru opravil 3.547 nadzorov, odkril 300 nepravilnosti, od tega je bilo 189 opozoril (kršitev manjšega pomena), 33 kršiteljem so bili izdani plačilni nalogi, s katerimi so inšpektorji zavezance olajšali za 80.200 evrov, v 77 primerih pa bo v zvezi s kršitvijo izdana odločba v prekrškovnem postopku Finančna uprava je te dni objavila tudi poročilo o pobranih davkih in drugih dajatvah. Po začasnih podatkih naj bi FURS januarja letos pobral neto 1.209 milijarde evrov prihodkov, kar je za 14,8 milijona evrov oz. za 1,2 % manj kot v januarju 2015. Od boja proti sivi ekonomiji le sivi lasje Da bodo iztržek tega boja proti sivi ekonomiji zgolj sivi lasje malih društev, pa je prepričan direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici. »»V Sloveniji je bilo po uradni statistiki v letu 2014 več kot 14.000 prostovoljskih društev in drugih nevladnih organizacij, ki so imele manj kot 5.000 evrov prihodkov. Odveč je dodati, da so brez zaposlenih in da je delo v njih brezplačno, saj dohodki zadoščajo kvečjemu za izvedbo aktivnosti, najemnine in mate- zameno zanje svojim članom bodo zagotovo potrebovali leta rialne stroške. Svoja skromna običajno ponudijo kak izlet 2018) davčno blagajno.« sredstva zberejo iz občinskih ali vsaj predavanje ali delav- Sicer pa CNVOS, Olimpijski dotacij in članarin. Ker pa v nico, potrebujejo (oziroma jo komite Slovenije, Planinska mM ■J mii s #/.'.. Foto: Mojca Vtič Od 2. januarja 2016 je davčno potrjenih že več kot 147 milijonov računov. Kljub temu je davčni izplen za državo nižji kot lani januarja. zveza Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije pripravljajo skupno pobudo za čimprejšnjo novelacijo Zakona o davčnem potrjevanju računov. V KGZS za spremembo zakona Spremembo zakona o potrjevanju računov bo zahtevala tudi Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije: »Dodatna administrativna in finančna bremena ter tehnične težave ovirajo zavezance pri uporabi davčnih blagajn. Na težave opozarjajo predvsem nosilci dopolnilnih dejavnosti, ki jih opravljajo v manjšem obsegu, in kmetje, ki pridelujejo zelenjavo, zelišča, jagode in trajne rastline na njivah, ki ne morejo biti obdavčene po katastrskem dohodku,« so pojasnili na KGZS. Mojca Vtič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 8. marca 2016 Lenart • Spet brez konkretnih podatkov in zagotovil Igra mačke z mišjo: kakšen center naj bi sploh bil?! Tudi tokratni delovni sestanek z Milanom Brglezom in Boštjanom Šeficem glede vzpostavitve izpostave centra za tujce v nekdanji hotel Črni les v Lenartu ni prepričal lenarških svetnikov. Vodja postojnskega centra za tujce Jože Konec je presenetil s podatkom, da bi lahko bili tujci vtem objektu nameščeni do šest mesecev z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev. Občinski svet se je minuli četrtek ponovno sestal na temo vzpostavitve centra za tujce v lenarškem hotelu Črni les v Za-markovi. A tudi tokrat na mizi ni bilo pisnega državnega dokumenta z vsemi potrebnimi podatki in dejstvi, na podlagi katerega bi svetniki lahko odločali. Župan Janez Kramberger je znova izpostavil, da ne bežijo od odgovornosti, da pa vendarle takšen center v lenarški hotel nikakor ne spada: »Ta objekt je namenjen za turizem, šport in rekreacijo. Že 10 let, odkar sem na tej funkciji, si prizadevamo, da bi hotel našel lastnika in zaživel, pa Probanka ni hotela niti slišati. Kljub vsem investitorjem, ki smo jih predlagali, si upam trditi, da je Probanka prodajala objekt na tak način, da ga niso prodali.« Po besedah Krambergerja so po Sloveniji gotovo primernejši objekti, v katerih bi lahko že z manjšim denarnim vložkom vzpostavili tovrstne centre. Tujci bi lahko bili nameščeni tudi šest mesecev ali več »V tem trenutki smo ocenili, da je to od tistih lokacij, ki jih imamo, še vedno najprimernejša za morebitno izpostavo centra za tujce,« je vztrajal državni sekretar Boštjan Šefic. Hkrati je poudaril, da bi tem v primeru šlo le za začasno ureditev za centra za tujce, kjer bi namestili tiste, ki so v postopku vračanja v izvorne države. Po besedah vodje postojnskega centra za tujce Jožeta Konca pa bi tukaj namestili osebe, ki ne predstavljajo varnostnega tveganja. Presenetil pa je s podatkom, da bi lahko bili tujci v tem objektu nameščeni do šest mesecev z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev. Predstavniki notranjega ministrstva so znova poudarili, da bi v primeru vzpostavitve centra za tujce v lenarškem hotelu šlo za zaprti tip, ki bi bil tehnično in fizično varovan. Objekt naj bi varovala 2,5 m visoka pa-nelna ograja, video nadzorne kamere ter policisti. Enkrat tako, drugič drugače ... »Nazadnje se je govorilo o nastanitvi tujcev do največ 72 ur. Danes sem izvedel za nekaj čisto tretjega,« je opozoril svetnik Saša Tomažič. Olje na ogenj je prilil Maksimiljan Šuman: »Kar me najbolj bega, je to, da smo poslušali pet govorcev, še danes pa ne vemo, o kateri vrsti name- stitve govorimo. Na tak način ni mogoče odločati.« S tem se je strinjal tudi svetnik David Ma-guša: »Imamo različne informacije iz dneva v dan. Jasno smo pokazali, da takega centra ne želimo v Lenartu. Ta predlog je za nas nesprejemljiv.« Podžupan Franci Ornik pa je sklenil: »Ne znam si predstavljati, na kakšen način bi na daljši rok tukaj zagotovili varnost za 200 ljudi. Žalosti me dejstvo, da je Lenart v ospredju pri takih zadevah, namesto da bi bil v prvem planu za gradnjo severne lenarške obvoznice, kjer pa se na nas pozablja!« Župan je sestanek sklenil s predlogom, da notranje ministrstvo znova presodi, ali je hotel Črni les res primeren za tovrsten center. »Jaz še vedno mislim, da to ni primerna lokacija. Smo pa na voljo za dodatna pojasnila oz. pogovore,« je še zaključil. Monika Levanič Šefic: »Kidričevo je po naši oceni primerna lokacija« Državni sekretar Boštjan Šefic je na sestanku še povedal, da so v iskanju kapacitet za tujce pregledali več kot 75 objektov, tudi vojašnice, ki pa jih praktično nimajo: »V zadnjem desetletju smo te kapacitete oddali ali prodali. S težavo smo prepričali ministrstvo za obrambo, da bi slovenska vojska odstopila en objekt, ki je aktiven. Govorim o Kidričevem, ki je po naši oceni primerna lokacija. Seveda se je treba dogovoriti z občino, kjer pa, kot veste, navdušenja ni.« Podravje • Vladni križemkražem po Pridejo, se fotog Danes in jutri se bodo na območju Podravja (41 občin) na predsednikom vlade Mirom Cerarjem bo jutri med 17.30 in 18.30 alog za podravsko regijo. Predsednik vlade se bo v okviru svojega obiska v Po-dravju danes udeležil treh strokovnih posvetov, od katerih sicer ni pričakovati kaj več kot veliko govorjenja. Jutri ima v načrtu obisk podjetij Impol v Slovenski Bistrici, Kev v Ormožu, Apis Vita v Račah in podjetniški center Tkalka v Mariboru. Ministrski zbor se bo na posvetu z gospodarstveniki jutri popoldan srečal na mariborskem letališču. Na letališču bo potekala tudi strokovna konferenca o razvojnih potencialih v Podravju. Ministri in državni sekretarji bodo jutri obiskali javne ustanove, organizacije ali podjetja, ki sodijo v posamezni resor. Minister za kmetijstvo Dejan Židan bo svoj celoten obisk na terenu namenil Sp. Podravju. Najprej bo obi- skal Tovarno olja Gea v Slovenski Bistrici. Nato se bo odpravil v Makole na živinorejsko kmetijo Hajšek in v Podlehnik na vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča. Delovni dan na terenu bo sklenil z obiskom na KGZ Ptuj. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek bo med drugim obiskal podjetje TBP v Lenartu, pravosodni minister Goran Klemenčič na obisk na Ptuj pošilja svojega državnega sekretarja Darka Stareta. Obiskal bo ptuj- Spet nam bodo samo polnili ušesa, potem pa nasvidenje Obiski ministrskega zbora po različnih lokacijah v Podravju bodo vljudnostne narave. Kakšnih posebnih odločitev, kaj šele konkretnih obljub ali zavez, ni pričakovati. Konference, ki bodo potekale, ne bodo prinesle boljšega jutri, saj o ukrepih, ki bi jih bilo treba izvesti, poslušamo že leta in leta. Ponovno se bomo naposlušali, kaj bi bilo treba narediti, ne pa, kaj BOMO naredili. Še kako živo se spomnim ministra za okolje Roka Žarniča, ko se je sprehajal gor in dol po odlagališču v Gajkah. Pa tisti obisk ni dal posebnega rezultata, saj je tamkajšnja smetiščna jama danes še v veliko slabšem položaju, kot je bila takrat. Koliko ministrov za zdravje je že prišlo na Ptuj in obljubilo gradnjo urgentnega centra? Dva, trije ...? Smo ga dobili? Še danes je nekje v oblakih. Pa potem obiski kmetijskega ministra Dejana Židana ter priprave zakona o Halozah s posebno finančno pomočjo temu okolju. In vse je padlo v vodo! Vsaka dosedanja vlada je obiskala ptujski grad. Je bilo komu mar, da bi kaj posebej denarja kot lastniki vložili v vzdrževanje in obnovo objekta. Kje pa! Danes je stanje urgentno. Obzidje pod gradom je popustilo in se začelo rušiti. Ah, veljakov stanje gradu pač ni zanimalo. Tudi v Dornavi so že bili in na Borlu. Obljub o obnovi dornavskega dvorca smo se tako naposlušali, da jih znamo recitirati z zaprtimi očmi. Pa je dvorec še vedno zaprt in iz leta v leto v slabšem stanju. Za grad Borl država tako ali tako ne ve, kaj bi z njim. V pečini pod gradom je nevarna razpoka in samo upajmo, da se ne zgodi najbolj črni scenarij. Aja, pa hitre ceste tudi nimamo. Še regionalke so živa žalost. Naj le pridejo ministri in naj vidijo, po kakšnih luknjastih cestah se vozimo po Ptuju in okrog njega! Naj le pridejo in pogledajo, kako obubožana je regija, kjer večina ljudi krpa konec meseca z začetkom naslednjega. Naj le pridejo in naj jim delavci pokažejo svoje plačne liste in prazne denarnice. O tem se je treba pogovarjati. Kako ustvariti delovna mesta in dati ljudem delo. Ne pa da se bo predsednik vlade udeležil posveta o ključnih izzivih dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in predstavitve modela vloge lokalnega koordinatorja. Oprostite, o čem bodo govorili? Kakšna oskrba in kakšen koordinator? Kaj to sploh pomeni? Razen bla, bla, bla. Ali pa debata na temo regionalni razvojni dialog ter razvojni potenciali Podravja. Kolikokrat smo že sedeli na srečanjih s podobno vsebino. Razvoj pa takšen, kot da bi imeli roke in noge polomljene. Pojasnilo Ravnateljica vesela, župan razmišlja o obtožnici (2) Okrožno sodišče na Ptuju ni prejelo kazenske zadeve zoper osebi, ki ju v tem članku navajate, in tako posledično v tej zvezi ni moglo izdati nobenega sklepa. Temu pripominjamo, da ovadbo oškodovanca s sklepom zavrže državni tožilec, kar ne nazadnje v svojem članku tudi navajate. Andrej Žmauc, predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Slovenija • Ptuj finalist za Zlati kamen Zmagovalec bo znan 23. marca Mestna občina (MO) Ptuj je po rezultatih ISSO-raziskave projekta Zlati kamen uvrščena med 12 finalistk - razvojno naj-prodornejših občin. Poleg MO Ptuj so v finalu občine Brda, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Radlje ob Dravi, Tržič, Ve- lenje in Žalec. Razglasitev zmagovalca bo potekala na konferenci Zlati kamen, tradicionalnem srečanju občin in srečanju županov 23. marca v Ljubljani. Osrednji temi srečanja bosta črpanje evropskih sredstev in trajnostna mobilnost, kot dober primer prakse iz tujine se bo predstavilo baskovsko mesto San Sebastian. Zlati kamen podeljujejo od leta 2012. »V slovensko ISSO-raziskavo je vključenih več kot petdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, ki se jih primerja skozi zadnja štiri leta. Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave,« pravi Saša Mrak, vodja Zlatega kamna. MZ Foto: ML torek • 8. marca 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 podravskih občinah rafirajo in grejo delovnem obisku mudili predstavniki vlade RS. Skupno srečanje s v dvorani Gimnazije Ptuj. Tema srečanja bo regionalni razvojni di- sko okrožno državno tožilstvo in okrožno sodišče. Sam minister se bo med obiskom mudil v Mariboru, kjer se bo srečal s tamkajšnjimi pravosodnimi organi. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak bo na Ptuju obiskala podjetje Intera, ministrica za zdravje Milojka Kolar ima najprej v načrtu obisk UKC Maribor, nato pa še obisk zdravstvenega doma in bolnišnice na Ptuju. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar bo v Kidričevem obiskal regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja. Ministrski obisk pričakujejo tudi na OŠ Cerkvenjak v Slovenskih goricah. Obiskala jih bo šolska ministrica Maja Makovec Brenčič, ki se bo sicer na kratko (za 15 min) ustavila še v Šolskem centru Ptuj. In-frastrukturni minister Peter Gašperšič si bo ogledal potek gradnje avtoceste Draženci-Gruškovje, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar se bo kar dve uri svojega obiska mudila v občini Cirkulane. Tema obiska bo grad Borl. Srečala se bo z županom in člani Društva za oživitev gradu. Ministrica za okolje Irena Majcen se bo med drugim mudila v občini Duplek, tema obiska bodo ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti. Alenka Smerkolj, ministrica za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo, bo obiskala Ptuj ter se srečala z županom Miranom Senčarjem in si ogledala dominikanski samostan. Minister za Slovence po svetu Gorazd Žmavc se bo mudil v Središču ob Dravi, kjer je predvideno srečanje s predstavniki slovenske skupnosti iz Varaždina. Na Ptuju pa ima nato še v načrtu sestanek s predstavniki ZRS Bistra Ptuj, Službe vlade za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko ter ministrstva za gospodarstvo. Čelan: »Maribor in Ptuj bi vlada morala obiskati ločeno« Nekdanji ptujski župan Štefan Čelan s konceptom vladnega obiska, ki zajema celoten teritorij statistične regije Podravje oz. 41 občin od severne do južne državne meje, ni zadovoljen. Glede na značilnosti ene in druge mestne občine (Maribora in Ptuja) meni, da bi bilo smotrneje, da bi vlada območji Zg. in Sp. Podravja obiskala ločeno, kot je to bila dosedanja uveljavljena praksa. »Vse dosedanje vlade so 11 mestnih občin sprejele kot enakopravna mestna središča in so načrtovale obisk vsake mestne občine posebej. Tokrat bomo imeli obisk v celotnem Podravju in se bo vlada razdelila med Maribor, Ptuj in preostalih 39 občin. Razvojne prioritete in razvojni problemi drugega največjega slovenskega mesta, univerzitetnega mesta Maribor, so popolnoma drugačni kot razvojne prioritete mestne občine Ptuj. Mi smo kulturno, turistično, storitveno in agrar-no-živilsko središče. Maribor je v primerjavi z nami nekaj čisto drugega. Združevati dve tako različni zgodbi, je težko. Menim, da bi se moral obdržati koncept obiska vseh dosedanjih vlad. To je obisk Zg. Podravja s središčem MO Maribor in obisk Sp. Podravja s središčem MO Ptuj. V 12 letih mojega župano-vanja smo imeli vlado na obisku štirikrat in vsakič je vlada imela svojo sejo v viteški dvorani ptujskega gradu,« je povedal Čelan, ki je pisal tudi predsedniku vlade Miru Cerarju. Med drugim v pismu navaja: »Pozdravljam vaš trud in trud celotne vlade, ki ga vlagate z obiski po posameznih regijah. Žalostno pa ugotavljam, da ste prva vlada, ki ni načrtovala samostojnega obiska v MO Ptuj, kot regijskem središču Sp. Podravja. Upam in verjamem, da se vam je pri tokratnem načrtovanju pripetila napaka, ki je v prihodnje ne boste več ponavljali.« Mojca Zemljarič Kidričevo • Betonarna v gramoznici Pleterje deluje (skorajda) po črki zakona Občina tri leta potrebovala za dovoljenja za vlečnico na vodi, betonarna dovoljenja ne potrebuje Čeprav betonarna Podlesnik deluje na vodovarstvenem območju v gramoznici Pleterje, okoljevarstvenega dovoljenja za svoje delovanje ne potrebuje, so odgovorili z okoljskega ministrstva. Dodali so, da ima betonarna kapaciteto do 40 m3/h in da odpadne vode ne ponikajo. Je pa okoljski inšpektorat ugotovil, da družba Tlakovci Podlesnik za črpanje vode nima dovoljenja. »Betonarna okoljevarstvenega dovoljenja za hrup ne rabi, ravno tako ne za odpadne vode, ker voda na lokaciji ne ponika. Odpadne vode, ki nastanejo po pranju betonarne, se zbirajo v dveh vodotesnih betoniranih usedalnikih ter se ponovno uporabijo pri proizvodnji betona. Usedline zavezanec odvaža na lokacijo Pobrežje, kjer ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov. Za obratovanje betonarne na navedeni lokaciji, ki je na III. vodovar-stvenem območju zaščite pod- talnice Dravsko-ptujskega polja, zavezanec ne rabi vodnega soglasja,« so pojasnili na ministrstvu. Vendarle pa delovanje betonarne Podlesnik ni bilo povsem po črki zakona. Okolj-ski inšpektorji so ugotovili, da podjetje nima vodnega dovoljenja za rabo vode ter izdelanega poslovnika čistilne naprave za filtre na silosih za beton ter da ne vodi obratovalnega dnevnika čistilne naprave. »Zavezancu sta že bili izdani ureditveni odločbi (prepoved rabe vode, izdelati poslovnik, voditi obra- tovalni dnevnik), zoper zavezanca se tudi vodi prekrškovni postopek - raba vode brez vodnega dovoljenja.« Župana odgovor okoljskega inšpektorata ne prepriča Občina Kidričevo si prizadeva v bližini betonarne urediti območje za rekreacijo, turizem in šport ter tudi za izobraževalne namene. Kar tri leta so se borili z državnimi inštitucija-mi, da so pridobili vsa potrebna soglasja, smernice in da lahko sedaj pripravljajo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. »Ekološko sporno je, da je dovoljeno mešanje betona na tem območju brez posebne dokumentacije, medtem pa je za vlečnico, ki ima popolnoma drugo funkcijo, pridobivanje dovoljenj zelo oteženo. Za pridobitev vseh soglasij za ureditev degradiranega območja smo potrebovali tri leta, na drugi strani pa državni organi dovoljujejo postavitev betonarne en meter nad podtalnico in ne na gradbišču v degradiranem in že izkoriščenem območju. Dejstvo, da gre za premično betonarno, me ne prepriča, saj se po mojem vedenju premična betonarna postavi na mestu in lokaciji, kjer je potrebna za izgradnjo objekta. V skladu z našimi občinskimi prostorskimi akti ta lokacija ne zajema postavitve betonarne,« je na dvojna merila opozoril kidričevski župan Anton Leskovar. »Obtožbe o zastrupljanju okolja so absurdne« Za odgovore na anonimko o domnevnem zastrupljanju podtalnice smo se obrnili tudi na podjetje Tlakovci Pod-lesnik, kjer pa so se odločili: »Ne bomo javno replicirali na obtožbe »anonimneža«, objavljene v vašem članku, saj bodo pristojne inšpekcijske službe strokovno ugotovile in razrešile zadeve, ki se nam podtikajo. Največji absurd pa je ta, da nas »anonimna oseba« obtožuje, da zastrupljamo okolje z betonarno. Postavljena betonarna je najsodobnejša in najmodernejša, ki jo je moč najti v našem koncu Slovenije, betonarna je zaprt sistem, brez izpušnih plinov, nafte ali kakršnih koli drugih negativnih vplivov na okolje.« V podjetju so še dodali, da je betonarna zgolj mešalni stroj, ki pesek, cement, vodo in dodatke zmeša v beton, in da sestavine betona niso ne človeku in ne okolju nevarne. »Beton je naraven, okolju prijazen izdelek, ki nas obdaja vsepovsod (zgradbe, domovi, dvorišča ...), na betonu mi in naši otroci dnevno sedimo, ležimo in se družimo,« so poudarili v podjetju. Mojca Vtič ...................-—..................... Z Občine Kidričevo so nam posredovali odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje, ali | lahko začasna betonarna, ki trenutno ne služi na- | menom gradbišča, pač pa oskrbi drugih gradbišč z | betonom, deluje brez gradbenega dovoljenja. Odgovor ministrstva se je glasil: »Začasna be- | tonarna, postavljena na določenem gradbišču, je | lahko namenjena izključno potrebam te gradnje. | Če prihaja do izkoriščanja betonarne tudi v druge | namene, je za sankcioniranje odgovoren Inšpekto- | rat RS za okolje in prostor na strani ministrstva za | okolje in prostor.« Spomnimo, inšpektorji pa so v | primeru betonarne Podlesnik ugotovili, da gre za | postavitev mobilne tehnološke naprave za pripravo | betonov, ki glede na določbe gradbenih predpisov | ni objekt. Foto: Občina Kidričevo 6 Štajerski TEDNIK Kronika torek • 8. marca 2016 Ptuj, Podravje • Strokovnjaki predstavili najnovejše ugotovitve iz raziskave Panorame Panorama - včeraj, danes, jutri ... ali Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Inštitut za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Zavod za nje ugotovitve o antični poseljenosti ptujske Panorame in načrte, kako to izjemno arheološko območje urediti v prihodnje, da bo Kot je v uvodu k predstavitvi, ki jo je obiskalo presenetljivo veliko število Ptujčanov, pa tudi strokovnjakov od drugod - med njimi predsednik Slovenskega arheološkega društva dr. Bojan Djuric -, povedal ptujski župan Miran Senčar, se na občini zave- dajo, da niso strokovnjaki za vse, saj nimajo dovolj strokovnega kadra; iz tega razloga za razvoj posameznih področij, pomembnih za življenje občanov in ptujske občine, ustanavljajo strokovne komisije, v katerih se zberejo strokovnjaki, ki neko področje Kaj so pravzaprav odkrili z geofizikalnim slikanjem Panorame, strokovnjaki ugotavljajo šele zadnjih nekaj mesecev. In natančno še ne znajo razložiti vseh svojih slik. Zanesljivo pa vedo: na Panorami gre za središče rimske Petovione, največjega antičnega naselja v tem delu Evrope. Za kako pomembno mesto gre, je pozneje v razpravi posebej poudaril predsednik Slovenskega arheološkega društva Bojan Djuric: »Gre za največji celovit del nekega rimskega urbanega tkiva, ki je danes ohranjeno na slovenskem ozemlju. Tega ni ne v Emoni kot najstarejšem rimskem mestu, tega ni v antični Celei; morda bi se nekaj podobnega, a še neodkritega, lahko pokazalo v Drnovem pri Krškem, rimskem Neviodunumu. Ne samo kot arheologi, ampak kot Slovenci smo lahko srečni, da imamo to ohranjeno na našem ozemlju in da obstaja možnost to tudi prikazati. Če se to Ptuju in državi Sloveniji posreči, se bo Ptuj vpisal med pomembna evropska mesta s prikazano najzgodnejšo urbano zgodovino. Potencial je namreč zelo velik.« obvladajo in lahko najbolje pomagajo pri soustvarjanju prihodnosti mesta in okolice (in ki so pripravljeni to početi prostovoljno!). Tako sta tokratno srečanje pripravili strokovna komisija za oživljanje dominikanskega samostana, ki jo vodi dr. Marjeta Ciglenečki, in komisija za Panoramo pod vodstvom dr. Jane Horvat. Od naključnega žličkanja do celostne podobe O Panorami nekoč, danes in v prihodnje so govorili Marija Lubšina Tušek (Center za preventivno arheologijo), dr. Jana Horvat (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), dr. Branko Mušič (Filozofska fakulteta Ljubljana), Andrej Magdič (ZVKDS - OE Maribor) in arhitektka Urška Berlič (Umarh, d. o. o.). Kaj se je tako usodnega zgodilo v lanskem letu, da je Panorama tako močno vstopila v zavest Ptujčanov, smo pravzaprav najlažje sklepali ob predavanju Foto: Črtomir Goznik Predavanje o najnovejših ugotovitvah, kaj je razkrila rimska Panorama, je pritegnilo številne ljudi, ki jim ni vseeno, kaj bo z razvojem najstarejšega slovenskega mesta. Marije Lubšina Tušek, ki je predstavila odkrivanje »podzemnih« skrivnosti Panorame od prvih pisno dokumentiranih odkrivanj v začetku 19. stoletja do danes. V teh dveh stoletjih je šlo v glavnem za bolj ali manj naključna brskanja po Panorami (v nekatera so bili arheolo- gi »prisiljeni«, ker so tam pač v nekem obdobju potekali različni gradbeni posegi, na primer gradnja vodohrana, ureditev kakšne ceste, izkopavanje lukenj za sadno drevje, urejanje teras na panoramskem griču). A vse to "raziskovanje" ni dalo nikakršne celostne podobe, kaj je v času Rimljanov (torej tam do 5. stoletja, ko se je začel propad rimske Petovione) tu sploh bilo. Morda bo kdo to trditev zanikal, toda celo v vabilo na predavanje so organizatorji zapisali, da so nekatere ugotovitve »presenetile tudi poznavalce«; zlasti tista o poseljenosti celotne Panorame. Podravje, Slovenija • Dragocene najdbe iz Gruškovja Kdo zna brati sumerski klinopis? Še vedno ni odločeno, kakšna bo usoda treh kipcev, ki jih je novembra lani policija našla v kupu smeti v sprejemnem centru za begunce ob mejnem prehodu Gruškovje. Kdo jih je tam pozabil, ni znano. Primer zdaj obravnava Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, verjetno pa bo pomagal tudi Interpol. Ker kriminalistična preiskava še poteka, fotografij umetnin javnosti še niso pokazali. Policisti so najdbe predali Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen za preučevanje in ocenjevanje arheoloških predmetov. Muzejski kustos za arheologijo dr. Peter Turk in vodja kustodiata za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slove- Umetnost za kruh ali orožje Londonski mesečnik The Art Newspaper je objavil pričevanja novinarja Mika Giglia, ki je na meji med Sirijo in Turčijo opazoval tihotapljenje umetnin. Giglio je ugotovil, da je tok predmetov stalen, vendar naj bi le redki tihotapci iztržili nekaj sto ali celo nekaj tisoč dolarjev. Večinoma gre namreč za manjše transakcije, vendar pa ti predmeti po poti pridobivajo vrednost. Strinja se tudi Peter Turk: »Nelegalna trgovina z umetninami ima povsem enake značilnosti kot trgovina z drogo. Tisti, ki pridelujejo mak za opij, so reveži. Bogati pa so tisti, ki prodajajo drogo.« Ne glede na to, ali migranti umetnine jemljejo kot zlato rezervo ali pa jih na koncu poti čaka znani naročnik, jim predmeti večinoma pomenijo karte za izhod iz pekla. Po drugi strani pa naj bi bile v trgovino vpletene tudi vse sirske oborožene skupine. Koliko s tem zaslužijo, se nikomur ne sanja, gotovo pa s tem sofinancirajo orožje. Sodelovala naj bi tudi Islamska država, ki jo iz medijev sicer bolj poznamo po uničevanju templjev. Džihadistična skupina naj bi se osredotočala predvsem na numizmatično trgovanje. Razlogi za to so jasni: kovanci so lahki za transport, provenienco pa jim je težko določiti. Zato jih je na mednarodnih trgih najlažje prodati. nije dr. Miha Jeršek sta januarja ko presojal le po slikah podob- veliko lažje." Slovenija namreč o najdbi izdelala elaborat. Turk nih predmetov: "Če bi doslej v nima niti enega samega kosa pojasnjuje, da je bilo delo težko rokah imel že desetine podob- sumerske umetnosti. "Narodni - predvsem zato, ker je kipe lah- nih izdelkov, bi bilo delo seveda muzej ima z Bližnjega vzhoda t--M T. 11 ~ v ss * - š v \ , L S¿I ■ ^ Ti jvk_ .tr^trm V N -|\ - r~ W * s ■ » . VV _ H X '•V gjpli^ V- | lil «m IUfiMi?-: tlB Foto: Wikipedia Sumerci so v 4. tisočletju pred našim štetjem ustvarili klinopisno pisavo. Sprva je šlo za sistem pik-togramov, ki pa so sčasoma postajali vse bolj abstraktni. samo egipčansko zbirko; mumijo in drobne predmete. Naša dežela se skratka s kolonialnim zbiranjem artefaktov v 19. stoletju ni kaj prida okoristila. Predvsem zato, ker je takrat bila samo periferija male kolonialne sile. Iz Egipta imamo malo, iz Mezopotamije pa sploh ničesar," pravi Turk. Dva od najdenih kipov sta obli plastiki adorantov ali moliv-cev, ki so jih Sumerci postavljali v templje, da so molili namesto njih. Tretji pa je globok relief s podobo božanstva, za katerega domnevajo, da je bil obešen v templju. Pri prvih dveh o pristnosti ni dvoma: "Adoranta sta izjemno lepo izdelana iz alabastra, oči pa so iz bitumna. Alabaster je zelo mehak kamen, primeren za obdelavo. Ko pa ga obdelaš, potrebuje cela tisočletja, da fino razpoka, površina pa dobi poseben lesk. Tega se ne da ponarediti, zato menimo, da sta kipa avtentična," razlaga Turk. Nekaj dvoma pa je pri reliefu z upodobitvijo do pasu gole ženske, ki je manj spretno izde- torek • 8. marca 2016 Kronika ŠtajenkiTEBKlK 7 ob svetem Nikoli? varstvo kulturne dediščine RS so v četrtek, 3. marca, pripravili predavanje, na katerem so predstavili doseda-namenjeno tako arheologiji kot tudi meščanom in turistom ter postalo ugleden arheološki (in še kakšen) park. Resnična dejstva so namreč ugotovili z lani poleti izvedenimi geofizikalnimi raziskavami, ki jih je predstavil Branko Mušič. Gre za »globinsko slikanje« terena s posebnimi napravami, ki pokažejo nepravilnosti v terenu v različnih globinah. Aparati omogočajo odkrivanje ostankov zidov, žgane gline, železnih najdb ... , njihovo preučevanje pa potem omogoči tridimenzionalen pogled v globino. Klasično delo arheologov, ki mu malce slabšalno pravimo »žličkanje«, namreč na območju Panorame, ki obsega dobrih 65 hektarjev, ne bi bilo mogoče oziroma bi zahtevalo večmilijonska sredstva, če vemo, da so najdbe v globinah med 30 cm in metrom in pol. Kako predstaviti staro Petoviono arhitekturnim nepoznavalcem Podoba antične Petovione na Panorami bo torej počasi znana. Vsaj strokovnjakom, ki znajo iz enega najdenega kamna v svoji »Mladi« bi takoj, »stari« bi čakali ... Arhitektka Urška Berlič se, sledeč svoji mladostni energiji, zavzema za to, da začnejo Ptujčani v in na Panorami uživati takoj. Čeprav je skrita podoba tega območja vsaj delno znana šele dobra dva meseca, je že navrgla nekaj zanimivih idej, kaj naj bi se tu dogajalo. Najprej je spomnila na prostorsko umestitev Panorame: na vseh straneh jo obdajajo bivalna naselja (Vičava, Rabelčja vas, Breg na drugi strani Drave), ob njej je srednjeveški Ptuj z gradom, z vseh strani se ji približujejo zelene površine (rekreacijsko območje sotočja Drave in kanala nad Ptujem, Ptujsko jezero na nasprotni strani, Slovenske gorice na severovzhodu), blizu je turistično območje term (samo še kak mostiček bi bil potreben za prečkanje Drave - na lokaciji nekdanje rimske ceste, ki je povezovala Breg in Panoramo; in če bi bil ob termah še milanski paviljon!!!); ne smemo pozabiti, da so v bližini vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, srednje šole). Skratka, gre za središčno lego območja , ki jo je treba znati ustrezno izrabiti. Seveda bo potreben celostni dolgoročni načrt za razvoj celotnega območja. Ne nazadnje gre za 65,5 ha veliko območje. Ampak začne se lahko že zdaj, predlaga Urška Berlič; seveda tako, da se ne bi uničilo nič starega, da novi posegi ne bi ničemur škodovali. Sedaj so na primer znane lokacije nekdanjih mestnih ulic na Panorami. Na njihovo traso bi lahko brez večjih težav umestili tekaške in sprehajalne poti in jih popestrili s klopmi. Ob že zdaj znanih rimskih stavbah bi postavili table z opisi ... Hkrati pa seveda pripravljali dolgoročni razvoj območja. A ob te »mladoslovenske« težnje so se obregnili »staroslovenci«, ki jih je v tem primeru predstavljal predsednik Slovenskega arheološkega društva: bil je razočaran nad predlogi arhitekte (on bi v A t Šgm B-r: .. j;* i Foto: Črtomir Goznik Se bo na Panorami v kratkem kaj dogajalo ali bo grič namenjen le spomladanskemu nabiranju regrata? dveh mesecih, kolikor je Berličeva imela na voljo za razmislek o ureditvi Panorame, najbrž zgradil kolosej, op. avt.), potem pa pričakoval, da bo najprej izdelan celovit načrt za Panoramo, potem se bo šele začelo delati. Kako hitro znamo pri nas delati celovite načrte, se gotovo zavedamo; kako celoviti so, najbrž tudi. In da ima vsak o nekem načrtu svoje mnenje (ki je edino pravilno), tudi vemo. Tako se lahko bojimo, da bomo na celovit načrt za ureditev Panorame čakali - kot bi rekli arheologi - »ad Kalendas Graecas« (po domače: do svetega Nikoli). Kakorkoli: četrtkovo predavanje in razprava po njem (tudi tista poznejša ob kozarčku) sta pokazala, da se zavedamo pomembnosti panoramskega griča za razvoj mesta v naslednjih desetletjih. In naj zmagajo mladoslovenci s svojimi zamislimi o ureditvi arheološkega parka! Da ne bo grič naslednje desetletje namenjen le spomladanskemu nabiranju regrata! Jože Šmigoc glavi na osnovi obsežnega znanja in izkušenj sestaviti cel am-fiteater. Kako pa to predstaviti nam, arhitekturnim analfabe-tom? Primere evropskih in domačih arhitekturnih praks (bolj ali manj uspešnih ter bolj ali manj ustreznih za ptujski primer) je predstavil Andrej Magdič. Spomnil je na ptujski prvi in tretji mitrej, ki smo ju zaščitili tako, da smo nad njima zgradili zaščitni stavbi, vendar smo ju s tem iztrgali iz okolja. Danes za ta namen namesto zaščitnih »hišk« uporabljajo bolj ali manj posrečene nadstreške, kot so na primer storili v primeru varaždinskih toplic - antične Aquae Iasae (ali pa neugledne deske, kot so na Orfejevem spomeniku v Ptuju? op. avt.). Prikazal je primere, ko so stavbe in mesta predstavljeni tako, da so na ogled temelji, ki so jih odkrili arheologi in jih zaščitene razstavili. Tak je nam bližnji primer Ančnikovega gradišča. Ampak pri tem si nepozna-valci niti najmanj ne predstavljamo, kako so bile stavbe videti tridimenzionalno, torej njihove višine in končne podobe. Za tovrstno predstavitev prav tako obstajajo rešitve ob pomoči sodobne računalniške tehnologije z virtualno upodobitvijo nekega kraja ali stavbe. Najbrž bo za predstavitev središča rimskega Ptuja primerna kombinacija vseh teh dobrih praks. Le začeti je treba. In pri tem, kako začeti, kako nadaljevati (in mogoče kdaj končati), se bo - vsaj po odzivih razprave na četrtkovi predstavitvi sodeč - najbolj zatikalo. Jože Šmigoc lan. Turk pa opozarja, da so Sumerci podobe božanstev izdelovali bolj grobo oz. bolj površno od podob mo-livcev. Na podlagi mnenja Narodnega muzeja, da gre za pristne artefakte, policija zadevo obravnava kot kaznivo dejanje nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Ovadbo pa so morali podati zoper neznanega storilca. Raziskave bodo nadaljevali, ko bo jasen pravni status umetnin V Narodnem muzeju so ugotovili, da naj bi kipa mo-livcev nastala v t. i. zgodnje-dinastičnem obdobju III, med 2.700 in 2.500 leti pred našim štetjem. Pri dataciji so si pomagali z dejstvom, da so prav v tem obdobju sicer shematični in strogo simetrični kipi molivcev začeli dobivati portretne obrazne poteze. Če bi za raziskave dobili finančna sredstva, bi o kipih seveda lahko izvedeli kaj več. Z raziskovanjem pa bodo nadaljevali šele, ko bo jasen pravni status teh predmetov. "Personifikaciji darovalcev imata zapisa v klinopisni pisavi. Domnevamo, da gre za imeni darovalcev. Potrebovali bi pomoč poznavalca mezopotamskih klinopisnih pisav, a v celi Sloveniji žal ni nobenega. Morda pa bi prošnjo lahko objavili v medijih in bi nam kdo želel pomagati prostovoljno," upa Turk. (Od tod naslov članka; poskusiti ni greh.) Glede na to, da predmeti nimajo nobene označbe ali inventarne številke, je najstarejša pisava na svetu edina sled, po kateri bi lahko šli. Če bodo ugotovili deželo izvora kipov, jih bodo morali vrniti. Gre namreč za dediščino človeštva, ki bi jo morali hraniti čim bližje njenemu izvoru. Turk pa opozarja, da bo skoraj nemogoče ugotoviti, ali so predmeti prišli iz Sirije ali Iraka, poleg tega pa ne ena ne druga država trenutno nista varni: "Trenutno vse od Bagdada do Kaira nič ni na varnem. Glede na trenutno situacijo lahko samo rečemo: hvalabogu, da je vsaj nekaj tega neprecenljivega bogastva na varnem. Obetam si, da bodo kipci ostali v Narodnem muzeju v stalni hrambi." Jantarna pot Slovenska javnost je najdbo večinoma sprejela z zgražanjem in početje migrantov ostro obsodila. Dejstvo pa je, da so tudi najeminentnejše evropske umetnostne zbirke zasnovane na podobno sporne načine. Najbolj razvpit primer Sumerski kipci bi lahko bili vredni milijone evrov Foto: Wikipedia Figura molivca iz Tell Asmarja (današnji Irak) iz istega obdobja in območja kot kipa molivcev, najdena v Gruškovju. Najdeni kipci so neprecenljive zgodovinske vrednosti, koliko pa bi bili vredni na (črnem) trgu, ne ve nihče. Peter Turk je vrednost najdenih predmetov sprva sicer ocenil na nekaj tisoč evrov, hkrati pa opozoril, da je arheolog in ne poznavalec trga z umetninami. Nam je uspelo izbrskati samo en primer (legalno) prodane sumerske votivne figure. Leta 2007 je priznana multinacionalna avkcijska hiša Sotheby's prodala kip molivca iz istega zgodovinskega obdobja (imenovanega zgodnjedinastično obdobje III, med letoma 2800 in 2550 pred našim štetjem), z istega območja (Mezopotamije, ki je obsegala današnji Irak in južni del Sirije), iz istega materiala (alabaster) in približno enake velikosti (kipi iz Gruškovja merijo od 22 do 29 centimetrov, prodani kip pa približno 35 centimetrov). Dražbena hiša je njegovo vrednost ocenila na razpon med 300.000 in 500.000 ameriškimi dolarji, prodali pa so ga za bajnih 1.720.000 ameriških dolarjev (torej za približno 1.577.800 evrov). so t. i. "Elginovi marmorji", ki jih je lord Elgin v 19. stoletju pobral iz templjev na atenski akropoli in jih dal prepeljati v Anglijo. "Grki od Britanskega muzeja svoje predmete zahtevajo nazaj. Angleži jim odgovarjajo, da to žal ne bo mogoče, saj bi občutljivi artefakti pri transportu preveč trpeli. So pa te iste stvari brez težav posodili ruskemu Ermitažu ...," pravi Turk. Evropske velesile so celo podpisale deklaracijo, s katero so se vračilu ukradenih umetnin izognile. Kar nekaj spomenikov, npr. iz Egipta, pa je iz države šlo s tihim ali celo pisnim pristankom tedanjih oblasti, ki so od tega seveda nekaj zaslužile. Koliko umetnin je begunski val prinesel v Evropo, je nemogoče oceniti. "Samo policisti vedo, v kolikšni meri so brskali po nahrbtnikih in torbah," pravi Turk. Miran Šadl s Policijske uprave Maribor pojasnjuje, da so policisti varnostno pregledali in registrirali prav vsakega migranta: »Varnostni pregled pa je zajemal tudi pregled prtljage.« Kljub vsemu pa mladi Schengenski režim očitno nima nobene moči nad tisočletja shojeno jantarjevo potjo, ki vse od pozne bronaste dobe Sredozemlje povezuje z Baltikom. Na tej poti je še zmerom živahno, samo blago se je s stoletji spreminjalo ... Eva Milošič 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 8. marca 2016 Slovenija • Lani za kmetijstvo 292 milijonov evrov Začela se je nova subvencijska kan Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je lani za ukrepe skupne kmetijske politike izplačala 292 milijonov evi cijska kampanja za leto 2016, v okviru katere bodo vlagatelji zopet oddajali zahtevke za sheme neposrednih plačil i sko okoljsko podnebne ukrepe, ukrepe ekološkega kmetovanja in ukrepe dobrobiti živali za prašiče in govedo. Agencija je lani izplačala 292 milijonov evrov. Največ denarja je bilo namenjenega za izplačilo zahtevkov zbirnih vlog, skupno 208 milijonov evrov, ter za investicijske ukrepe razvoja podeželja, za katere je bilo izplačanih dobrih 65 milijonov evrov. Letošnja kampanja izpolnjevanja zbirnih vlog se je začela 29. februarja, trajala pa bo do 6. maja oziroma do 31. maja, ko se izteče še zamudni rok. V shemah neposrednih plačil letos bistvenih sprememb ni, se pa spreminja definicija vzdrževanja kmetijskih površin in definicija za trave in druge zelene krmne rastline, je povedala Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva. Poudarila je, da je le še letos možen vstop v kmetijsko okoljsko podnebne ukrepe KOPOP in v ukrepe ekološkega kmetovanja ter opozorila na nekatere spremembe v zahtevah za omenjene ukrepe. Letošnje leto pa prinaša tudi nov ukrep - ukrep dobrobit živali za govedo. Pregled GERK-ov priporočljiv za kmete na Štajerskem Izpolnjevanje vlog je tudi letos obvezno elektronsko, vnos vlog pa je organiziran na vseh lokacijah javne službe za kmetijsko svetovanje. Anton Jagodic s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je vlagatelje pozval, da naj se s svetovalci čim prej dogovorijo za termin vnosa zbirne vloge, ob tem pa naj ne pozabijo na ureditev podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev na svoji upravni enoti vsaj en dan pred vnosom. »Pregled GERK-ov še posebej svetujemo nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki imajo zemljišča na severozahodnem delu Slovenije. Na tem območju so v letu 2015 novi letalski posnetki nadomestili stare iz leta 2011, zato so tu še posebej razvidne spremembe stanja rabe zemljišč v zadnjih letih.« Na zbornici so še poudarili, da lahko k učinkovitejšemu postopku vnosa veliko prispevajo vlagatelji sami tako, da na vnos s sabo prinesejo podatke, ki so jih vnesli v lanski zbirni vlogi, svetovalca opozorijo na morebitne pomembne spremembe (npr. sprememba TRR ipd.), razpolagajo s podatki o izmeri svojih polj ter predložijo seznam vseh živali na njihovem kmetijskem gospodarstvu na dan 1. 2. 2016. Mojca Vtič Agencija je začela izdajati odločbe za izplačilo neposrednih plačil za leto 2015. Prvih 45,6 milijona evrov plačil v višini okrog 90 milijonov evrov pa se bodo nadaljevala v marcu. Središče ob Dravi • Komasacije v Obrežu Bo večina lastnikov zemljišč za? Nekateri obreški lastniki kmetijskih zemljišč bi se radi lotili komasacije, drugi še ne. Da bi postopek združevanja zemljišč lahko začeli, potrebujejo najmanj 67 % soglasij od vseh kmetijskih pridelovalcev na predvidenem območju. Občina Središče ob Dravi je skupaj z Geodetskim zavodom Celje, PE Maribor pripravila idejno zasnovo za komasacijsko območje Obrež, ki meri 216 ha. Združevanje kmetijskih zemljišč je predvideno na območju, ki se razteza od kmetijskih površin na vhodu v naselje Obrež do odvodnega jarka na Grabah in od državne ceste skozi naselje Obrež do železniške proge. V začetku tedna so s tem seznanili tudi kmetijske pridelovalce na predvidenem komasacijskem območju. Sestanka se je udeležilo okrog 40 lastnikov zemljišč, kar predstavlja slabih 17 % vseh lastnikov. »Idejno zasnovo, celoten postopek in vse operacije komasacije je predstavil Emil Ratek iz mariborske enote Geodetskega zavoda Celje. Poudaril je vse prednosti komasacije, predvsem dejstvo, da postopek lastnikov zemljišč ne bi stal nič, bi pa veliko pridobili z urejenimi zemljišči, ki so sedaj razdeljena, razmetana, nepravilnih oblik,« razlaga župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in še pojasnjuje, da jih čaka še veliko dela, saj so doslej pridobili le 17 soglasij. Vseh lastnikov je namreč okrog 240. Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. Projekt ocenjen na pol milijona evrov »Sodeč po debati eni vidijo v tem veliko prednosti in pridobitve, eni se ne strinjajo, kar nekaj pa jih še nima mnenja. Da bi začeli postopek priprave tehnične dokumentacije, bi morali pridobiti vsaj 67 % soglasij od lastnikov zemljišč, kar je nekje za 150 ha. Včeraj smo dobili 17 soglasij, zato bomo poziv lastnikom za podpise in za odziv ponovno poslali v naslednjem tednu. Če v predvidenem obdobju pridobimo dovolj soglasij, bomo postopek nadaljevali. Višina potrebnih sredstev za izvedbo komasacije je ocenjena na približno 480.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še DDV. Sam razpis bo pokazal, ali bo DDV tudi upravičen strošek, kar ni majhen zalogaj, saj znaša skoraj 100.000 evrov. Vsekakor bi ga prevzela občina,« je še povedal Borko. Za središko občino, ki je sicer pretežno ravninska občina z veliko kmetijskimi površinami in bi praktično komasacije lahko izvedli skorajda v vseh naseljih občine, bi to bil prvi tovrstni projekt. A če večine soglasij od lastnikov zemljišč ne bodo pridobili, bodo morali idejno zasnovo projekta odložiti v predal. Monika Levanič Slovenija, Podravje • Žitna veriga mora nadaljevati svoje delo Kakšne bodo odkupne cene Predstavniki v žitni verigi so se pred dnevi sestali na ministrstvu. Strinjali so se, da je žitn sortnemu izboru, tehnološkemu napredku, vendar je še veliko prostora za izboljšanje komu Minister Dejan Židan je opozoril na cilje žitne verige, ki morajo biti predvsem v tehnološkem napredku, izboljšanju in ožjem sortnem izboru, naraščanju namenske proizvodnje in skupni promociji. Od predstavnikov kmetov je bilo slišati predvsem pozive k pravičnejši delitvi bremen stroškov v celotni verigi zaradi upada cene pšenice za tono. Cena pšenice za tono namreč po njihovem mnenju ne dosega niti proizvodnih stroškov, s katerimi bi si kmet pokril vložek. Predstavnik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije je ob tem izpostavil, da je žitna veriga nedvomno prinesla dodano vrednost, vendar je treba izboljšati sodelovanje, izboljšati položaj kmetov, ki so najšibkejši člen te verige. »Do sredine marca bomo pripravili izhodišča od stroškov prodaje in zbiranja pšenice do lestvice nagrajevanja, to bomo tudi skušali z drugimi deležniki Fotografija je simbolična. v verigi doreči. Ob tem bo treba več pozornosti nameniti blagovni znamki »Pridelano v Sloveniji«, izziv bo tudi, kako pritegniti trgovce, da bodo bolj spoštljivi do slovenske moke, slovenskega kruha. Da se bo strošek v verigi Popravek V članku z naslovom "Koncesije in posle tistim, ki so po godu županu?" smo napačno navedli ime enega izmed prijavljenih ponudnikov. Pravilno je Janez Kokot in ne Boštjan Kokot, kot je bilo zapisano. Za nehoteno napako se opravičujemo. Uredništvo enakomerno porazdelil od trgovca, peka, mlinarja do kmeta. Če bomo spoštovali drug drugega, lahko pripravimo dobra izhodišča do žetve. Vendar trg bo narekoval svoje, žal trenutno cena pšenice pada in so velike zaloge pšenice po svetu,« je povedal predsednik komisije za prodajo slovenske pšenice v slovenski žitni verig Franc Kučan. Dodal je, da je cilj žitne verige sodelovanje deležnikov skozi vse leto, da kmetje tik pred žetvijo ne bodo v negotovosti glede odkupa, tako kot so bili lani, ter da bodo torek • 8. marca 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Izplačila po skupinah ukrepov v letu 2015 tipanja rov. V ponedeljek pa se je začela subvenn ukrepe razvoja podeželja, to je kmetij- ■i_____ Foto: Mojca Vtič subvencij je bilo upravičencem izplačanih do konca februarja, izplačila Ukrep Znesek v evrih Neposredna plačila skupaj 132 .000.000 Površine 125.600.000 Govedo 6.400.000 Skupaj kmetijsko-okoljski ukrepi 75.800.000 *Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo 35.700.000 *Kmetijsko-okoljska plačila 38.800.000 *Dobrobit (prašiči) 1.300.000 Zgodnje upokojevanje V zadnjem obdobju ni več možnosti za nove vstope v ta ukrep. (Zadnjič v l. 2012). Trenutno je v ukrep vključenih 277 kmetov, agencija pa bo do leta 2022 izplačevala mesečne rente. 1.600.000 Tehnična pomoč 3.400.000 Program razvoja podeželja 2007/13 65.300.000 Ribištvo 3.100.000 Čebelarstvo V okviru izvedbe novega programa za obdobje 2014-2016 so se v letu 2015 izvajali ukrepi: tehnična pomoč čebelarjem, nadzor nad varozo, kakovost medu, obnavljanje čebeljega fonda, aplikativne raziskave. 600.000 Ukrepi promocije 1.400.000 Ruski embargo V okviru ruskega embarga na trgu svežega sadja in zelenjave sta se izvedla ukrepa: umik s trga z brezplačno razdelitvijo in umik s trga v predelovalno industrijo. 500.000 Šolsko sadje in mleko Vključenih je bilo 394 šol. Razdeljenih je bilo 521 ton svežega sadja in zelenjave in 5,5 tone predelanega sadja in zelenjave (kislo zelje in repa, suho sadje). 900.000 Ukrepi vinarstva 4.600.000 De minimis ukrepi 800.000 Sofinanciranje zavarovalnih premij Največ sklenjenih zavarovalnih pogodb/polic se je nanašalo na sklenitev zavarovanj za živali na kmetijskem gospodarstvu za primer bolezni (58 %) nato pa za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov (42 %). 1.900.000 Ostali ukrepi (suša, društva, komasacije, pomoč ogroženim (DDV), naravne nesreče) 500.000 SKUPAJ 292.500.000 (Opomba: podatki ne vključujejo zneskov vračil) Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za žito ia veriga prispevala k boljšemu inikacije znotraj deležnikov. Foto: Splet pred setvijo vedeli, katere sorte in kakšno kakovost izbrati. Tudi odkupovalci surovine so potrdili pomembnost verige in njihov interes za odkup slovenske pšenice, predlagali pa so ureditev razredov kakovosti, kar bo vplivalo tudi na plačila. Predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije je izpostavila željo, da se v verigi dosežejo premiki in zastopajo interesi vseh deležnikov, da pa je določanje cene treba prepustiti kupcu in prodajalcu. Mojca Vtič Haloze • Ustanovni občni zbor vinarske zadruge predvidoma 15. marca Postavljen temelj za povezavo razdrobljenih vinogradnikov in vinarjev Minuli teden je bil v Majšperku organiziran še zadnji delovni sestanek pred ustanovitvijo Vinarske zadruge Haloze, ki naj bi povezala razdrobljene haloške vinogradnike in vinarje, namreč kar 2.000 vinogradnikov prideluje grozdje le na 795 hektarjih. Vinarska zadruga Haloze naj bi skrbela za promocijo in pospeševanje prodaje vina. Sedež zadruge je predviden v Vidmu, sestavljale pa naj bi jo na poslovne enote (npr. Vidova klet v Vidmu, vinarski muzej na Gorci v Podlehniku in v prostorih TD Ptujska Gora v občini Majšperk). Glede na poslovni načrt naj bi se zadruga financirala iz projektov ter prodaje vin ter degustacij, v začetni fazi pa bi bile osrednji dohodek članarine. Koliko članov naj bi se včlanilo v zadrugo, bo znano 15. marca, ko bo sklicana ustanovna seja, je povedal Jernej Golc iz razvojnega jedra Halo. Ob vinogradnikih pa naj bi bile članice tudi občine, za zdaj le Majšperk, Videm, Žetale in Podlehnik. Ekonomsko pravilo: ena plus ena je dve Da so zadruge odgovor na vprašanje, kako boljše gospodariti v kmetijstvu, je prepričan Peter Pribožič s KGZ, Zavoda Ptuj: »Za-družniški sistem je najstabilnejši in najboljši možen način razvoja in obstoja. Namen zadruge je pospeševanje gospodarske koristi članov, in če se bodo člani držali pravil in sodelovali, potem bo viden tudi rezultat.« Srečanja v Maj- šperku se je udeležil tudi direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič. »Naša zadruga je splošna in povezuje več kot 1.000 članov. Smo največji odkupovalec grozdja v tem delu Slovenije in Vinarsko zadrugo Haloze vidim kot nadgradnjo naše, tako da smo se pripravljeni povezati.« Dodal je, da bodo morali zadružniki v prvi vrsti poskrbeti, da bo zadruga s svojo dejavnostjo pokrivala svoje stroške in da rešitev ni v članarini. Ekonomija ne pozna drugega pravila kot ena plus ena je dve.« »Če se ne bomo povezali, nas ne bo nihče opazil« Ustanovitev zadruge sta podprla tudi prisotna župana Friderik Bračič in Darinka Fakin. Videmski župan je dejal: »Brez po- Okvirne obveznosti članov zadruge Obvezni delež člana 100 evrov Prostovoljni delež na poslovno enoto (občine) 1000 evrov Letna članarina za člane 100 evrov Letna članarina za občine (ki nimajo svojih poslovnih enot) 1000 evrov vezovanja in odločnih korakov ni napredka, še več, ne bomo le životarili, temveč nazadovali. Nihče nas ne bo opazil, če se ne bomo povezali in sodelovali.« Fakinova pa je dodala, da se v občini že Vir: Las Haloze veliko časa ukvarjajo z iskanjem rešitev, kako spodbuditi vinogradnike, da bi skupno nastopili na trgu in da je zadruga zagotovo ena izmed rešitev. Mojca Vtič Ustanovni občni zbor Vinarske zadruge Haloze bo 15. marca ob 19.00 na Občini Videm. Do takrat bo potekalo zbiranje ki bodo na voljo na spletni strani www.haloze.org. Foto: Mojca Vtič pristopnih izjav, 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 8. marca 2016 Cirkovce • 40 let tamburaškega orkestra Orkester, ki je pisal zgodovino V soboto, 12. marca, bo tamburaški orkester Prosvetnega društva Cirkovce s svečanim koncertom proslavil ugleden jubilej - 40-letnico delovanja. Foto: arhiv TO Cirkovce Tamburaški orkester Cirkovce bo to soboto, 12. marca, s svečanim koncertom proslavil 40-letnico svojega delovanja. Orkester je v 40 letih delovanja dosegel velike uspehe tako na domačih odrih kot povsod drugod, kjer je nastopal - tudi v tujini, predvsem na območju nekdanje skupne države Jugoslavije. A članom največ pomeni, da so všeč občinstvu, saj jih to za njihove nastope nagradi z bučnim, iskrenim ploskanjem. Tudi na nedavnem srečanju tamburaških in mando-linskih skupin sredi februarja v Majšperku je bilo tako; strokovna komisija pa jih je tam nagradila s srebrnim priznanjem. "V največje veselje nam je, ko tamburaška glasba seže do src naših poslušalcev," pravijo člani orkestra. Za to je zaslužen njihov dirigent Drago Klein, človek, ki v tamburaški glasbi nekaj pomeni tudi na državnem nivoju. "Brez njega nam nikakor ne bi uspelo doseči vseh uspehov," so prepričani cirkovški tamburaši, ki so ponosni tudi na to, da so prvi v Sloveniji izvedli občinsko in državno srečanje tamburaških orkestrov. Tamburaši iz Cirkovc pripravljajo v soboto, 12. marca, ob 19. uri v domači dvorani v Cirkovcah svečan koncert ob 40-letnici delovanja. Gosta koncerta bosta otroški pevski zbor osnovne šole Cir-kovce in vokalna skupina Melos, program pa bo povezovala Ida Baš. Na koncertu bo predstavnica ptujske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti članom tamburaškega orkestra za večletno delo na glasbenem področju podelila Gallusova priznanja in značke. Ob svoji 40-letnici so pripravili tudi zanimivo monografijo, ki predstavlja vse njihove dosedanje uspehe in bo gotovo vzpodbuda tudi mladim, da postanejo člani orkestra. Fotografija mladih (in mladostnih) članov orkestra z dirigentom Dragom Kleinom pa dokazuje, da ima cirkovško tam-buraško življenje že danes zagotovljeno dolgoletno prihodnost. jš Ptuj • Filmska premiera Ko se spet srečava Prejšnji teden so v Mestnem kinu Ptuj premierno zavrteli film mladega mariborskega režiserja Roka Vrbana Ko se spet srečava. Trojezična romantična drama (v angleškem, francoskem in slovenskem jeziku) je gledalce opomnila na minevanje časa. Povsem polna kinodvorana je polurni film sprejela z navdušenjem. Projekciji je sledil še pogovor s filmsko ekipo. Vrban ni izučen režiser; nekajkrat je sicer že stal pred kamero, za njo pa se je tokrat preizkusil prvič. Navdih za scenarij, ki ga je napisal sam, je bila resnična ljubezenska zgodba prijateljičine babice. K sodelovanju je povabil predvsem mlade igralce, ki doslej priložnosti sodelovanja pri filmu še niso imeli. Pripravil je avdicijo na II. gimnaziji Maribor, povabil pa je tudi dijake Gimnazije Ptuj, ki so nastopili v muzikalu Metuljev efekt. V ekipi so tako Mariborčani in Ptujčani; glavna igralka (Lucija Vaupotič) in glavni igralec (Tomi Petek) sta ptujska gimnazijca. Igrajo pa še Karmen Zinrajh, Renata Frank, Samo M. Strelec, Evelina Soršak, Neja Strmšnik, Sandi Žuran, Tanja Cestar, Dušan Vrban in Lari-sa Pukšič. Film so posneli lani poleti v enem tednu, nato pa je sledila še produkcija. Za osrednjo lokacijo snemanja so izbrali turistično kmetijo v Jiršovcih. "Proračun je bil za sendvič in sok, snemalno opremo pa smo si izposodili," pojasnjuje Vrban. Pomanjkanje finančnih sredstev jim je sicer povzročalo nekaj težav, a so jih z improvizacijo uspešno rešili. Naslednjič si bo film mogoče ogledati aprila na II. gimnazi- Foto: Nina Vrban Lucija Vaupotič in Renata Frank ji Maribor, režiser pa upa, da bodo še to poletje ustvarili kaj novega. Filmska zgodba se prične v 70. letih preteklega stoletja nekje na Štajerskem. Mama Claire in hči Eva se iz Francije preselita v majhno slovensko vasico, kjer se Eva zaljubi v Urbana. Ko se morata Francozinji vrniti v domovino, se poti zaljubljencev ločita. "Nauk zgodbe je, da napake sicer lahko delamo, vendar se moramo iz njih česa naučiti. Že v mladih letih lahko namreč storimo kaj, kar kasneje obžalujemo," sklene Vrban. Eva Milošič Ptuj • Jam session IMPROmptuj V Mladinsko-kulturnem centru Kolnkišta so prejšnji konec tedna pripravili prvi jam session. slednjo sezono nameravajo izdati kompilacijski cede z glasbo ptujskih ustvarjalcev. Menijo namreč, da je škoda, da ustvarjena glasba velikokrat ostane skrita. "Na Ptuju ustvarja ogromno glasbenikov, pa jih ne znamo spromovirati," pravi Rajh. Eva Milošič Glasbenikom vseh glasbenih zvrsti so ponudili oder, že prvič pa jih je skupaj muziciralo, ustvarjalo in eksperimentiralo približno petnajst. Tovrstne dogodke nameravajo odslej organizirati vsak mesec, naslednjič že 25. marca. Kolnkišta je od svojega ponovnega odprtja leta 2012 postregla z bogato bero dogodkov (doslej so jih našteli približno 130), jam ses-sioni pa so novost. Pomagali bodo predvsem mladim glasbenikom, ki velikokrat nimajo primernega prostora ali možnosti igranja v živo, na tak način pa se bodo lahko tudi naučili obvladovati tremo pred nastopi. Na jam sessionih navadno igrajo jazz, v Kolnkišti pa so dobrodošle prav vse glasbene zvrsti. Organizatorji bodo pripravili ozvočenje in bobne, ostalo pa morajo glasbeniki prinesti s seboj. Kolnkišto lahko glasbene skupine tudi najamejo kot prostor za vaje. Direktor zavoda Kolnkišta Miha Rajh je prepričan, da je pri jamih najpomembnejše druženje: "Vsako tako druženje stke nove prijateljske vezi, ki glasbenikom vedno pomagajo." Cilj je namreč tudi oblikovanje novih glasbenih skupin vseh zvrsti, ki bi jim zavod lahko pomagal pri promociji in bookingu koncertov po Sloveniji (najprej seveda v Kolnkišti). Na- Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7 a, 2286 Podlehnik, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO) objavlja JAVNI RAZPIS novincevvVrtec Podlehnik pri OS Podlehnik za šolsko leto 2016/2017 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo ¡avni vpis novincev za novo šolsko leto 2015/2016 potekal od 7. 3. 2016 do 30. 4. 2016 od 8. do 15. ure v pisarni šolske svetovalne službe ali ta^ištvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za spre^m otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani Vrtca Podlehnik ali na sedežu Osnovne šole Podlehnik. Vlogo za spre^m otroka lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v ta^ištvu šole. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK Ptuj • Priznanje ptujskim gimnazijcem za zbirko haikujev Lepota čas mi krade Dijaki Gimnazije Ptuj so na razpisu za najboljša osnovnošolska in srednješolska literarna glasila, ki ga je objavil Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, prejeli priznanje za najboljšo miniaturno pesniško zbirko haikujev. Dijaki vseh letnikov so pri pouku slovenskega jezika in književnosti spoznavali haikuje, japonsko pesniško obliko, ki je danes priljubljena po vsem svetu. Miniaturne besedne umetnine imajo samo tri verze: prvi govori o nečem večnem (pet zlogov), drugi o trenutku (sedem zlogov), tretji pa je preplet obojega (pet zlogov). Nato pa so se dijaki, opremljeni z literarno-teore-tičnim znanjem, v ustvarjanju tudi sami preizkusili. Mentorica Marija Mir Milošič je izbrala 40 najboljših haikujev, ki so jih ob 145-letnici Gimnazije Ptuj izdali v knjižici. Miniaturko so po verzu enega od haikujev naslovili Lepota mi čas krade. Besedilo so natisnili s tiskalnikom, knjižico pa v celoti izdelali ročno. Pesnikom bodo priznanja in literarne nagrade podelili 16. marca v Osrednji knjižnici Celje, kjer si bo vsa prispela literarna glasila mogoče tudi ogledati na razstavi. Strokovna komisija je letos pregledala nekoliko manj izdelkov kot v preteklih letih, zato pa so ta toliko bolj ustrezala razpisu: "Splošna ocena je, da je letošnja literarna bera kakovostna." Na ptujski gimnaziji so lani izdali tudi glasilo Gimnalist, trenutno pa imajo samo spletno glasilo, ki ni literarno, ampak gre bolj za poročilo o sprotnem dogajanju. "Želim si, da bi šola kdaj imela dovolj denarja za pošteno literarno glasilo," sklene mentorica. Eva Milošič Luknje v solati zračijo domovanje sitega polža. Anej Miletič Ko roža cvete, lepota čas mi krade; sreča prihaja. Jaka Kostanjevec Jesenski dan; pisano listje pada skupaj z menoj. LaraJeza Foto: EM Rokomet Z mladimi v Škofju Loki ni šlo Strani 12 Rokomet Drava do zmage v zadnjih sekundah Stran 12 ">arecI0l6 -ubagorišnica Judo Urekova zlata, Gorišni-čanom tri medalje Stran 13 Tenis Poraz Slovencev pred očmi Tiriaca in Nastasea Stran 13 Strelstvo Ekipa SD Kovinar Ormož regijski prvak Stran 14 Nogomet Vijoličasti iz Gerečje vasi se ne dajo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 24. krog Priložnosti da, zadetek ne Celje - Zavrč 0:0 CELJE: Kotnik, Klemenčič, Krajcer, Hadžic, Čirjak, Vrhovec, Brlečic, Miškic, De Sousa (od 74. Pišek), Spremo (od 46. Požeg Vancaš), Omoregie. Trener: Iztok Kapušin. ZAVRČ: Ranilovic, Filipovic (od 62. Jakšic), Antic, Rogač, Karamatic, Pihler, Kokorovic, Agboyi, Tišma (od 64. Golubar), Tahiraj (od 81. Cvek), Batrovic. Trener: Ivica Solomun. Zavrčani so spomladanski del začeli s tekmama proti ekipam, s katerimi v tem prvenstvu sploh še niso osvojili točke - Gorico in Celjem. Obakrat so igrišče zapuščali nepo-raženi, a obenem nekoliko razočarani, saj so bili bliže trem točkam kot njihovi tekmeci. Celjani so bili opogumljeni z zmago v Mariboru, Zavrčani pa so jih z boljšo igro povsem umirili. Izjemno je zgovoren podatek, da so prvič proti golu, pa še takrat mimo (Ma- rio Brlečič, nekdanji član Zavrča), sprožili v 62. minuti tekme ... Blizu tisoč gledalcev na Areni Petrol tudi na koncu ni videlo zadetkov. »Pred tekmo sem svoje igralce opozarjal, da nas čaka težka tekma, a jih očitno nisem najbolj prepričal,« je po tekmi razlagal trener Celja Iztok Kapušin, ki s svojimi varovanci ni doživel poraza na zadnjih osmih srečanjih (nazadnje konec oktobra proti Olimpiji). V vseh 90 minutah je domačinom uspelo sprožiti le tri nenatančne strele proti Raniloviču. Na drugi strani so Haloža-ni poskušali precej pogosteje, a jim Matica Kotnika ni uspelo premagati. V prvem polčasu sta bila najnevarnejša Sebastijan Antic v 8. minuti, nekaj minut kasneje še Veljko Batrovic. Tudi v drugem polčasu so več poizkušali varovanci Ivice Solomuna, ki so bili najbližje zadetku v 71. minuti. Takrat je Francesco Ta- PRVALiGA TelekomSIovenije Milanič startal z remijem na derbiju 24. krog je minil v senci večnega derbija med Mariborom in Olimpijo, ki si ga je kljub TV-prenosu v živo ogledalo preko 12.000 gledalcev. Ti niso videli zadetka, najbližje temu pa je bil pri domačinih Milivoje Novako-vič in Blessing Eleke pri gostih. Kakšno zgodbo bi lahko spisal predvsem prvi, ki se je pozimi pogovarjal tudi za prestop v Olimpijo. Novi strateg Maribora Darko Milanič je bil zadovoljen s prikazanim, sedaj je pred njim in njegovimi varovanci lov za vodilnimi Ljubljančani. Edina zmagovalca kroga sta Krško in Rudar. Prvi so - podobno kot jeseni - v uvodnih dveh krogih zabeležili dve zmagi, ki sta jih že odpeljali z dna lestvice. Tam so sedaj pristali Koprčani, ki so klonili tudi proti Rudarju. Proces formuliranja novega moštva pač zahteva svoj davek, pri tem pa morajo svoj doprinos z individualno kakovostjo dodati tudi igralci. Koprčani v nadaljevanju ne bodo smeli zapravljati podobnih priložnosti, kot so jih proti Ve-lenjčanom, ko so npr. v eni akciji iz bližine dvakrat zadeli vratnici, tretjič pa zadeli vratarja ... Z zgornjega dela lestvice ni Josip Golubar, Zavrč: »V Celju smo odigrali zelo dobro tekmo in si priigrali nekaj zares lepih priložnosti; škoda je, da jih nismo izkoristili. Najpomembnejše je, da smo dobro stali na igrišču in da si Celje ni priigralo prave priložnosti. Vedno je dobro, da ne prejmemo zadetka. Smo na dobri poti, treba je samo nadaljevati na tej poti in dober rezultat bo potem nagrada za vse delo.« hiraj zaključil hiter nasprotni napad s strelom s približno 14 metrov, izkazal pa se je vratar Kotnik. Morda bi bilo celo bolje, če bi poskusil s podajo do Golubarja, ki je bil še v boljšem položaju ... Dvakrat je poskusil tudi Aleks Pihler, predvsem strel z glavo tik nad Foto: Črtomir Goznik Francesco Tahiraj (Zavrč, beli dres) je bil v Celju najbližje temu, da doseže zadetek, a se je izkazal domači vratar Kotnik. prečko je bil zelo blizu ... Zavr-čani so zaključni juriš izvedli v zadnjih 15 minutah, dlje od nevarnega poskusa Batro-vica pa niso prišli. Domačini so imeli le eno omembe vre- dno priložnosti, Miškic je iz dobrega položaja sprožil precej mimo gola. Pozitivni moment točke za Zavrč je ta, da niso prejeli zadetka in da sta se v postavo vrnila (in v manjši meri tudi zaigrala) Golubar in Cvek. V 25. krogu se bo Zavrč že v petek na svojem stadionu pomeril z Domžalčani. JM Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo na Tajskem Gajser na Tajskem le za prvakom uspelo slaviti nobenemu moštvu (!), prvih šest moštev je osvojilo po točko. Le šest golov na petih tekmah je slaba učinkovitost, zato v nadaljevanju čakamo na prebuditev strelcev. REZULTATI 24. KROGA: Celje - Zavrč 0:0; Maribor - Olimpija 0:0; Luka Koper - Rudar 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Bolha (22.); rdeči karton: Kašnik (68./Rudar); Krško - Krka 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Volarič (31.), 2:0 Urbanč (48.), 3:0 Durkovič (63.); Domžale - Gorica 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Črnic (50.), 1:1 Humar (59.). 1. OLIMPIJA 24 15 5 4 55:18 50 2. MARIBOR 24 12 8 4 55:24 44 3. DOMŽALE 23 10 8 5 33:17 38 4. GORICA 23 11 3 9 36:35 36 5. ZAVRČ 24 8 8 8 27:28 32 6. CELJE 24 6 9 9 19:36 27 7. KRKA 24 6 7 11 20:35 25 8. RUDAR VELENJE 24 6 7 11 19:34 25 9. KRŠKO 24 6 7 11 15:37 25 10. KOPER 24 6 4 14 25:40 22 Najboljši strelci: 17 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 12 zadetkov: Blessing Eleke Olimpija/ Gorica); 10 zadetkov: Marcos Ta-vares, Jean Philippe Mendy, Agim Ibraimi (vsi Maribor), Rok Krona-veter (Olimpija); 9 zadetkov: Gregor Bajde (Maribor). JM Tim Gajser je pretekli teden izjemno odprl novo sezono svetovnega prvenstva v motokrosu, saj je kot novinec v razredu MXGP osvojil veliko nagrado Katarja. Brez premora so se dirkači podali na prizorišče druge dirke, na Tajsko. Ta lani Timu v razredu MX2 ni ostala v lepem spominu, saj mu zaradi težav z izčrpanostjo v kvalifikacijah niso pustili startati na dirki. S temi izkušnjami so tokrat v moštvu Honda Gariboldi k dirki pristopili bolj previdno, kar se je v izjemno težavnih razmerah za dirkanje - temperature so segale do 40 stopinj C - izkazalo za pravo odločitev. Sobotne kvalifikacije je Tim odpeljal zadovoljivo, končal jih je na 5. mestu. Kot je povedal, se ni počutil najbolje in je z močmi varčeval za nedeljsko dirko. Kvalifikacije je dobil Novozelandec Ben To-wnley. Nedeljsko prvo dirko je Gajser začel zelo dobro in se takoj vmešal v boj za vrh. Pri tem je dirko popestril z nekaj izjemnimi vložki, predvsem ob akrobatiki in teku ob motorju je navijačem zastal dih. Iz vseh teh situacij se je mojstrsko izvlekel in se nekaj krogov pred koncem spustil v boj za 2. mesto s Cairoli- Tim Gajser (Honda Gariboldi) jem (nekaj metrov prednosti pred obema je imel Feb-vre). Z drznim manevrom je že prišel mimo njega, a je v naslednjem ovinku storil napako in osemkratni svetovni prvak iz Italije je znova zasedel 2. mesto. Dirka je bila zaradi troboja Febvre-Cairoli-Gajser izjemno zanimiva do samega zaključka. Druga je postregla z manj zanimivim dogajanjem, saj so bili vozniki zaradi visokih temperatur že pošteno izčrpani. Febvre si je hitro privozil najboljši položaj in prednost pred tekmeci samo še povečeval. Gajser je bil takoj po startu v dobrem položaju, a je zaradi Dirka za svetovno prvenstvo na Tajskem, rezultati: 1. Romain Febvre 2. Tim Gajser 3. Jeremy Van Horebeek 4. Evgeny Bobryshev 5. Antonio Cairoli Francija Yamaha Slovenija Honda Belgija Yamaha Rusija Honda Italija KTM 25 25 50 20 16 36 16 18 34 18 14 32 22 9 31 težav z motorjem Cairolija ostal ujet v gneči. Z 12. mesta se je potem počasi prebijal v ospredje, na koncu je glede na vse osvojil odlično 5. mesto. V seštevku dirke je osvojil celo 2. mesto, zaostal je le za branilcem naslova svetovnega prvaka Febvrejem. Isti vrstni red je tudi v skupnem seštevku za SP po dveh dirkah. »Mislim, da je najtežja dirka sezone za nami. Cel vikend sem vozil dobro in sem zadovoljen z izkupičkom. V drugi vožnji nisem najbolje startal, vendar je peto mesto soliden rezultat, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto. Motor je res izjemen, hvala očetu in celotni ekipi,« je po dirki povedal Gajser. Naslednja dirka za svetovno prvenstvo, na kateri bo poleg Gajserja tekmoval tudi Klemen Gerčar, bo 28. marca na Nizozemskem. Motokrosiste pa že v nedeljo v Brežicah čaka uvodna dirka državnega prvenstva. JM Skupno v seštevku SP: 1. Romain Febvre (Fra) 92 točk 2. Tim Gajser (Slo) 86 točk 3. Evgeny Bobryshev (Rus) 74 točk 4. Van Horebeek (Bel) 68 točk 5. Antonio Cairoli (Ita) 64 točk 12 Štajerski Šport torek m S. marca 2016 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 20. krog Z mladimi v Škofji Loki ni šlo Škofja Loka -Jeruzalem 31:21 (15:12) JERUZALEM: Balent (8 obramb), Šutalo (1 obrambo); Kavčič 3, Horvat 4 (1), Bogadi 4, Radujkovic 1, Grabovac, Žižek Cvetko, Grizolt, Kosi 2, T. Hebar 1 (1), Mesaric 3, Petrovič, Rajšp, Cirar 3, Voljč. Trener: Saša Pra-potnik. SEDEMMETROVKE: Škofja Loka 4/3; Jeruzalem 6/3. IZKLJUČITVE: Škofja Loka 18; Jeruzalem 8 minut. Poškodbe, ki so napadle ekipo Jeruzalema, so trenerja Saša Prapotnika prisilile k temu, da je na pomembni tekmi v Škofji Loki nastopil brez kapetana Bojana Čudi-ča, prvega strelca ekipe Roka Žurana, mladinskega repre-zentanta Jureta Kocbeka in kadetskega reprezentanta Dominika Ozmeca. Kljub vsemu naštetemu je pred tekmo v ekipi tlelo upanje na senzacijo na Gorenjskem: »Za razliko od minulih let bi v istem primeru težko sestavili ekipo, danes pa kljub izostanku petih igralcev (ekipo je po prvem delu sezone zaradi službe zapustil še Dejan Veselko) še vedno verjamemo, da lahko dobivamo tekme v elitni druščini. Veseli me takšno razmišljanje moje ekipe,« je povedal trener Prapotnik. Upanje na senzacijo je tlelo do 24. minute, ko je bil izid poravnan na 12:l2. Jeruza- David Bogadi (Jeruzalem Ormož) lem se je do tega trenutka odlično upiral Škofji Loki, ki ji je zmaga prinašala pomembne točke za uvrstitev v Ligo za prvaka. Ormožani so slabo odigrali končnico prvega dela ter prejeli tri zadetke, ob tem pa zapravili sedem-metrovko (Danijel Mesaric) in gostitelji so na odmor odšli z lepo prednostjo (15:12). Domačini so odlično odprli 2. polčas in po seriji petih zaporednih zadetkov ušli na visoko prednost (20:12). Škofja Loka kar 16 minut ni prejela zadetka, ob tem pa mrežo Jeruzalema zadela 1. NLB leasing liga REZULTATI 20. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola 36:18 (22:6), Slovan - Riko Ribnica 29:28 (18:15), Maribor Branik - Dobova 28:21 (14:10), Koper 2013 - Krka 31:27 (16:13), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 24:29 (13:13), Slovenj Gradec 2011 - Sevnica 35:28 (15:13), Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož 31:21 (15:12). Nogomet • Prijateljski tekmi 1. CELJE PIVO. LAŠKO 20 18 1 1 3y 2. GORENJE VELENJE 20 18 1 1 3y 3. KOPER 2013 20 13 1 6 2y 4. MARIBOR BRANIK 20 13 1 6 2y 5.URBANSCAPEL0KA20 12 2 6 26 6. KRKA 20 11 1 8 23 7. JERUZALEM 0RM0Ž20 11 0 9 22 8. RIKO RIBNICA 20 10 1 9 21 9. TRIMO TREBNJE 20 8 2 10 1B 10. DOBOVA 20 6 2 12 14 11. SLOVENJ GRADEC20 3 3 14 9 12. ISTRABENZ IZOLA 20 3 2 15 B 13. SLOVAN (-1) 20 3 1 16 6 14. SEVNICA 20 2 0 17 4 Foto: Črtomir Goznik osemkrat (12:12 - 20:12). »Domačini so odigrali čvrsto v obrambi. Nam je zmanjkalo idej v napadu, obenem smo bili premalo agresivni tako v napadu kot v obrambi,« je tekmo še na kratko opisal trener Prapotnik. Gorenjci so kaznovali vse napake Jeruzalema in najvišja prednost v 57. minuti je znašala že trinajst zadetkov (31:18). V samem zaključku so Ormožani s tremi goli omilili visok poraz na končnih -10 (31:21). »Zadnjih deset minut igre so dobili priložnost mladi igralci letnika 1998 in 1999. Med temi je do svojega prvega gola v članski konkurenci prispel levoroki Tinek Hebar, ki je zadel iz kazenskega strela. Tako smo znova v slovensko rokometno orbito vrgli še enega zanimivega igralca,« je kljub visokemu porazu zadovoljen povedal Prapotnik in dodal, da si ekipa zasluži pohvalo za borbenost v teh težkih trenutkih, ki so nastali zaradi številnih poškodb. Že v sredo, 9. 3-, Ormoža-ne ob 19.00 čaka gostovanje v Ribnici, v soboto, 12. 3-, ob 19.00 pa na Hardeku gostuje novomeška Krka. Glede na težave s poškodbami je težko verjeti, da bodo Ormo-žani konkurenčni na obeh tekmah. Zagotovo pa bodo fantje na igrišču pustili srce in tudi to v precejšnji meri veliko šteje. Uroš Krstič Vodilna tretjeligaša dober test pred spomladanskim delom 2. lige ALUMINIJ - IVANČNA GORICA 6:0 (4:0) STRELCI: Bizjak 2, Križan, To-polovec, Kurež, Škoflek ALUMINIJ: Janžekovič, Kajtna, Čeh, Ahec, Topolovec, Vrbanec, Fratea, Rogina, Bizjak, Kurež, Križan. Igrali so še: Škoflek, Turkalj, Vezjak, Damiš, Kompan. Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Aluminija so zadnjo pripravljalno tekmo na spomladanski del sezone v 2. ligi -generalko - odigrali proti vodilni ekipi 3. lige center Ivančni Gorici. Zabeležili so visoko zmago s pol ducata zadetkov, s prikazanim pa je bil zadovoljen tudi trener Bojan Špehonja. »Najbolj sem zadovoljen s pristopom, ki je bil takšen, kot si želim. V fazi obrambe smo bili na zelo visokem nivoju, več dela nas še čaka v fazi napada. Tu so E # t * * S «iS t I i Áe Foto: Črtomir Goznik Lovro Bizjak (Aluminij) se pojavljale napake, za katere imamo še nekaj dni časa za njihovo odpravo,« je o srečanju dejal glavni trener, ki ni mogel računati na Lipovca in Ploja. Zato pa se je v ekipo po poškodbi vrnil Mateo Damiš in odigral zadnjih 15 minut tekme. JM MARIBOR B - DRAVA PTUJ 3:2 (0:0) DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Lonzarič, Tomažič Šeruga, Re-šek, Čeh A., Romih, Majer, Čeh N., Zorko. Igrali so še: Kidrič, Perger, Petek, Vindiš, Bračko, Pauko, Jarc. Trener: Damjan Vo-grinec. Ptujski nogometaši so generalko pred spomladanskim prvenstvom v 2. ligi odigrali v Rogozi, kjer je bil njihov tekmec Maribor B. Prvi polčas je prinesel enakovredno igro z malim številom priložnosti. V drugem polčasu je vodilna ekipa 3. lige sever Maribor B po napakah igralcev Drave dosegla tri (pre)poceni zadetke. To je resno opozorilo pred prvenstvom, kjer si Ptujča-ni takšnih napak ne bodo smeli privoščiti. Varovanci Damjana Vogrinca so dosegli dva zadetka, zadela sta Roškar in Nastja Čeh. Pri prvem zadetku je obrambni igralec dobro spremljal akcijo in je na drugi strani s približno šestnajstih metrov efektivno zadel v polno, medtem ko je kapetan ekipe dosegel zadetek iz prostega strela. Po tekmi trener Drave Damjan Vogrinec ni bil najbolj zadovoljen s prikazanim, njegovi varovanci bodo morali v soboto, na uvodnem obračunu v derbiju proti Kalcerju iz Radomelj, za pozitiven rezultat odigrati bistveno bolje in z manj napakami v igri. David Breznik Rokomet m 1. B SRL (m) Drava v zadnjih sekundah do zmage, Gorišnica ob točko Krško - Drava Ptuj 31:32 (21:15) DRAVA PTUJ: Cvetko 10, Jan-žekovič 3, Verdenik, Jensterle 2, Drobež, Bračič 2, Maroh 6, Bede-nik, Sabo, Hrupič 2, Bedeti, Jere-nec 3, Lesjak 2, Šalamun 1, Žu-ran 1, Belec. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so po pravi drami prišli do nove zmage, tokrat na težkem gostovanju v Krškem. Domača ekipa je zaigrala zelo dobro, a Ptujčani so z izjemnim ekipnim duhom prišli povsem ob koncu do pomembnih dveh točk. Tekma se je začela po željah Ptujčanov, saj so s hitro in učinkovito igro prišli v 9. minuti do prednosti štirih zadetkov. V nadaljevanju je prišlo do preobrata, saj je domačinom uspevalo praktično vse, kar so si zamislili. Igralci Drave so imeli precej smole v napadu, saj so zadeli nekaj vratnic, izkazal se je tudi vratar Kozole. Tako so Krčani s serijami zadetkov polčas dobili kar 21:15. Po odmoru je Drava spremenila obrambni sistem iz 5-1 v 6-0, ki je deloval odlično in je prinesel ponoven preobrat. Sodelovanje vseh igralcev v obrambi je omogočilo, da je vratar Belec laže ukrotil nekaj žog, kar je dodatno motiviralo varovance Ivana Hru-piča. Ti so bili bolj sproščeni v napadu in so v pičlih šestih minutah nadaljevanja po zadetku zelo razpoloženega in učinkovitega organizatorja igre Cvetka izenačili rezultat na 21:21. Sledilo je izenačeno obdobje, v katerem se je igralo »gol za gol«. Večina časa je sicer minimalno vodilo Krško, končnica pa je pripadla Dravi, ki je dve minuti pred koncem izenačila izid na 31:31. Sledili so še zadnji napadi in dramatična končnica, v kateri je trener Ivan Hrupič dodobra umiril svoje igralce, ki so se nato veselili težko priigrane zmage. Le ne- kaj sekund pred koncem je odločilni zadetek iz protinapada dosegel kapetan ekipe Janžekovič. Pot Ptujčanov proti 1. A-li-gi se tako uspešno nadaljuje. Naslednji tekmec Drave bo v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt ekipa Radeče MIK Celje, ptujski rokometaši pa si z zadnjimi Foto: Črtomir Goznik Rok Cvetko (Drava Ptuj) odličnimi rezultati vsekakor zaslužijo bučno podporo s tribun. David Breznik Krim - Moškanjci-Gorišnica 33:32 (15:16) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Kovač 9, M. Bedrač 7, Valenko 5, Balas 1, Lozinšek 2, Ranfl, Tement, Preac, Stopar 5, Koštomaj 3, Geč. Trener: Boštjan Strašek. Izredno zahtevno petkovo gostovanje v Ljubljani so Štajerci odigrali odlično, kljub vsemu pa tudi to ni bilo dovolj vsaj za točko. Več kot dve tretjini tekme so imeli gostje dogajanje povsem pod nadzorom, nato pa se jim je v sami končnici večkrat zatresla roka, svoje pa sta prav v zadnji sekundi dodala še sodnika, ki sta domačinom praktično poklonila sedem-metrovko, čeprav sta jo videla le onadva. Prvi polčas je minil v rahli prednosti varovancev Boštjana Straška, ki so se pogumno podali v boj, brez prevelikega spoštovanja do favorizirane-ga tekmeca. Domačinom se nikakor ni uspelo odlepiti, celo nasprotno, v 24. minuti je Gorišnica sploh prva na tekmi povedla za dva zadetka (12:14). Ob polčasu so vodili za gol. Tudi začetek nadaljevanja je minil povsem po njihovih notah: v 40. minuti je bilo 18:22, nato pa v 47. minuti celo +5 (22:27). Vse to je napovedovalo presenečenje, obramba je do tega trenutka delovala res dobro. Žal so sledile črne minute in že sedem minut kasneje je bilo po domači seriji 5:0 spet vse na začetku. Sledile so napete zaključne minute, v katerih je za zadetek vodila zdaj ena, zdaj druga ekipa. Čeprav bi si rumeno-črni glede na prikazano zaslužili vsaj točko, sta trenutek nezbranosti in sodniški par iz Celja odločila, da bosta točki ostali doma. Po tekmi je bilo v taboru Gorišnice precej grenkega priokusa, časa za objokovanje pa ni. Že konec tedna jih čaka nov težek obračun, v Gorišnici bo gostovalo Grosuplje, ki je zadnje na lestvici. To pomeni, da v poštev pride le zmaga, zato so tovrstne tekme praviloma zelo zahtevne, obenem pa je kar nekaj ključnih igralcev Moškanj-cev-Gorišnice zdravstveno »načetih«. tp torek • 8. marca 2016 Šport ŠtajmkiTEBKlK 13 Judo • Državno prvenstvo za člane In kadete C*, Urekova zlata, Gorišničanom tri medalje mart* 2016 ^bagorišnica Večnamenska športna dvorana v Gorišnici je bila v soboto prizorišče državnega prvenstva v judu za člane in kadete, ki sta ga izvedla Judo zveza Slovenije in Judo klub Gorišnica. V dopoldanskem času so tatamije zasedli kadeti, popoldan pa člani in članice. Prijavljenih je bilo 109 tekmovalcev in 21 klubov, med katerimi je tekmovalo tudi nekaj najboljših slovenskih judoistov in judoistk. Domači klub je imel na prvenstvo prijavljenih šest članov in članico, ki so skupno osvojili tri medalje. V kategoriji do 90 kg je bil Uroš Tajhman 0K Gorišnica) v prvem krogu prost, nato je premagal Marka Žgajnerja (JK Beltinci), v polfinalu je bil boljši od Denisa Šajherja Kovačiča (JK Branik - Broker B.B.), šele v finalu je izgubil proti Jesenku Četicu (JK Urška Urek (Drava Ptuj) je osvojila naslov članske državne prvakinje. Na fotografiji v družbi trenerja Vlada Čuša. Trije prejemniki medalj na državnem prvenstvu iz JK Gorišnica (z leve): Uroš Tajhman, Denis Rus, Damijan Fras Olimpija). Z dvema zmagama in porazom je Tajhman prišel do 2. mesta, kar je res lep Državni članski prvaki: - moški: do 60 kg: David Štarkel (JK Z'Dežele Sankaku) do 66 kg: Rok Plešnik (JK Z'Dežele Sankaku) do 73 kg: Martin Hojak (JK Bežigrad) do 81 kg: Janez Vidmar (JK Bežigrad) do 90 kg: Jesenko Četic (JK Olimpija) do 100 kg: Mihael Žgank (JK Z'Dežele Sankaku) nad 100 kg: Vito Dragič (Jk Impol) - ženske: do 48 kg: Maruša Štangar (JK Olimpija) do 52 kg: Anja Štangar (JK Olimpija) do 57 kg: Petra Nareks (JK Z'Dežele Sankaku) do 63 kg: Andreja Leški (JK Bežigrad) do 70 kg: Anka Pogačnik (JK Z'Dežele Sankaku) do 78 kg: Klara Apotekar (JK Z'Dežele Sankaku) nad 78 kg: Urška Urek (JK Drava Ptuj) uspeh. V kategoriji nad 100 kg so bili prijavljeni štirje judoisti in tekmovanje je potekalo po sistemu vsak z vsakim. Vse tri zmage je zbral državni prvak Vito Dragič (JK Impol), medtem ko je bil iz gorišniškega kluba z dvema zmagama drugi Damjan Fras. Tretji je bil še en član domačega kluba, in sicer Denis Rus, ki je na blazinah dosegel eno zmago. Blizu medalje je bila iz domačega kluba Tanja Kociper, saj je bila v kategoriji do 63 kg na koncu četrta. V borbah je dosegla zmago (z ipponom je premagala Barbaro Halas) in tri poraze, pri čemer je treba izpostaviti tudi smolo, saj je eno borbo izgubila zaradi napačnega prijema noge. Pri članih je bil domačin Patrik Kokol v kategoriji do 66 kg deveti, medtem ko sta San-di Mar in Branko Kralj po uvodnem porazu ostala brez uvrstitve. Franc Nasko, predsednik in trener JK Gorišnica: »Tekmovanje je potekalo odlično, saj seje celoten spored zvrstil kot po tekočem traku. To so potrdili tudi tekmovalci, ki so bili z organizacijo zadovoljni. Tudi v našem klubu smo z rezultati naših tekmovalcev zadovoljni, saj so med člani osvojili tri medalje, kar predstavlja velik uspeh JK Gorišnica.« Na DP je imel tri prijavljene tekmovalce tudi Judo klub Drava. Najbolje ga je zastopala Urška Urek, ki je v zadnjem obdobju po poškodbi v odlični formi. To je pokazala tudi na blazinah, saj je vse štiri tekmice premagala z ipponom in suvereno osvojila naslov državne članske prvakinje v kategoriji nad 78 kg. Na poti do medalje je bil tudi Nemir Dedič, ki je dosegel tri zmage, v repasažu pa se je za bron boril z Rokom Dragšičem (JK Z'dežele Sankaku). Favoritu je glede na utrujenost nudil dober odpor, a je na koncu izgubil in osvojil 5. mesto. V kategoriji do 73 kg je Ptujčan Vid Kme-tec izgubil prvi dvoboj in je končal brez uvrstitve. Po pričakovanjih je bil najuspešnejši klub JK Z'dežele Sankaku, saj so skupno osvo- jili kar dvanajst medalj, od tega imajo Celjani tudi šest državnih prvakov. Gorišniški in ptujski kadeti brez medalj V dopoldanskem času so se na DP borili tudi mlajši kadeti in kadetinje, prijavljenih je bilo 146 iz 33 klubov. JK Gorišnica so zastopali Alen Love-njak, Niko Trunk in Aleks Roškar. V kategoriji do 81 kg je Trunk zasedel 4. mesto, v kategoriji nad 81 kg je bil Roškar deveti, v kategoriji do 66 kg pa je Lovenjak ostal brez uvrstitve. Iz JK Drava sta bila Filip Laura in Jure Vogrin sedma, Rene Kloar je bil deveti, medtem ko sta Luka Anžel in Jan Hodžar ostala brez uvrstitve. David Breznik Tenis • DavIsov pokal Poraz Slovencev pred očmi Tiriaca in Nastasea Slovenska teniška reprezentanca je v 1. krogu 1. evro-afriške skupine Davisovega pokala igrala z Romunijo v gosteh in srečanje izgubila. Visok poraz še zdaleč ne odraža tega, da je imela tudi Slovenija svoje priložnosti . .. Dvoboje v Aradu sta si med drugimi ogledala legendarna Ilie Nastase in Ion Tiriac. Selektor Blaž Trupej je kot prva loparja ekipe postavil Blaža Rolo in Grega Že-mljo, v Arad pa je ekipa odpotovala z realnimi možnostmi za zmago. Ta bi Sloveniji v naslednjem krogu prinesla dvoboj s Španci, a to je sedaj splavalo po vodi in naše igralce čaka težak dvoboj za obstanek v 1. evroafriški skupini (možni tekmeci so Ukrajina, Portugalska ali celo Španija -če ta izgubi z Romunijo). Break, rebreak in zaključna žoga Dvoboj sta v petek odprla vrstnika Blaž Rola in domačin iz Arada, Marius Co-pil (oba sta rojena oktobra 1990). Blaž je že v uvodni igri izvedel break, a je Romunu uspel rebreak že v naslednji igri. »Načrt pred tekmo je bil, da na začetku izvedem Blaž Rola je v Romuniji osvojil edino točko za Slovenijo, izgubil pa je uvodni dvoboj proti Copilu. pritisk na domačega igralca, ko je ta še čutil začetno ner-vozo zaradi domačega igrišča. Na svojo nesrečo sem v svoji prvi servisni igri slabo serviral in prednost je splavala po vodi. To je bil morda že ključni trenutek dvoboja, saj mi igra v nadaljevanju ni stekla tako, kot bi si želel,« je po dvoboju povedal Blaž. Ta v nadaljevanju ni ujel pravega ritma in ni mu uspelo izkori- ščati tistih redkih priložnosti, ki si jih je priigral. Na drugi strani je Copilu s pomočjo podpore domačih navijačev uspevalo prav to. V 1. nizu je tako izvedel break pri rezultatu 6:5, v drugem pri izidu 3:2, v 3. nizu pa breakov sploh ni bilo, odločil je en sam mini break v podaljšani igri ... V drugem dvoboju dneva je Grega Žemlja proti Adri-anu Ungurju že vodil 2:0 v nizih, a je Romun izvedel popoln preobrat, pri čemer je v podaljšani igri 4. niza celo ubranil zaključno žogico Slovenca . V dvoboju dvojic en sam break Zaradi zaostanka 0:2 je moral selektor Trupej v soboto na igrišče znova poslati najmočnejša igralca, Blaža in Grega. Ovira pa je bila izjemno visoka, saj Florian Mer-gea in Horia Tecau spadata med najboljše igralce dvojic na svetu. Slovenca sta se izjemno borila in odlično parira-la Romunoma. Na celotnem dvoboju je bil izveden en sam break (!), ki je domačinoma prinesel prvi niz, ostala dva sta se končala v podaljšani igri. V obeh sta Romuna potegnila daljšo . »Fantoma za igro dvojic nimam česa očitati. Odigrala sta zelo dobro partijo proti igralcema, ki sodita v sam svetovni vrh. Podatek, da je bil v celem dvoboju le en odvzem servisa, priča o kakovostni in izenačeni predstavi,« je dejal Blaž Trupej. »Dejstvo je, da smo priložnost za zmago zapravili v petek. Verjetno se mi bo še kar nekaj časa v gla- Davisov pokal, 1. evroafriška skupina, 1. krog: Romunija -Slovenija 4:1 Marius Copil - Blaž Rola 7:5, 6:3, 7:6 (5) Adrian Ungur - Grega Žemlja 4:6, 4:6, 6:3, 7:6 (3), 6:4 Florian Mergea/Horia Tecau - Blaž Rola/Grega Žemlja 6:3, 7:6 (5), 7:6 (3) Adrian Ungur - Blaž Rola 3:6, 4:6 Marius Copil - Tomislav Ternar 6:3, 6:3. vi vrtel film dvoboja Žemlje in njegovega vodstva 2:0 ter zaključne žogice. A takšen je naš šport in ravno to ga dela tako atraktivnega.« V nedeljo je najprej poraz ublažil Blaž Rola, ki je premagal Adriana Ungur j a z 2:0 v nizih, za končni rezultat pa je Matius Copil ugnal To-mislava Ternarja. JM, sta Kitajska Blaž Rola bo imel po nastopu za reprezentanco nekaj dni odmora, nato pa bo sredi tedna s trenerjem odpotoval na Kitajsko, kjer bo odigral serijo turnirjev serije challenger. Ptujčan sedaj že nekaj mesecev sodeluje z nekdanjim češkim igralcem Martinom Dammom, ki je največje uspehe dosegel med dvojicami. V tej kategoriji je bil celo peti na svetu, 42. pa med posamezniki. 14 Štajerski Šport torek m S. marca 2016 Strelstvo • Regijsko prvenstvo Turnišče 2016 Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Ekipa SD Kovinar Ormož regijski prvak N°čnj maraton na SD Štefana Kovača iz Turni-šča je konec februarja organiziralo regijsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za severovzhodno regijo. Na njem so zelo uspešo nastopali tudi strelci z Ormoškega. Med člani s pištolo je naslov regijskega prvaka osvojil favorizirani ormoški strelec Kevin Venta (576), uspeh Kovinarja pa sta dopolnila še Emerik Hodžic (567) in Nenad Vignjevic (564) z 2. in 3. mestom. Miklavški strelci Jožeta Kerenčiča Boštjan Simonič (562), Aleksander Ciglarič (561), Miran Mi-holič (555), Simon Simonič (555), Alojz Trstenjak (536) in Dragoljub Poledica (492) so osvojili 4., 5., 7., 8., 13. in 16. mesto. Ekipno: 1. SD Kovinar Ormož 1707, 2. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 1678 krogov. Tudi med članicami s pištolo je naslov regijske prvakinje osvojila ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik (356), pred Vesno Mele, SD TSO (320) in Romano Habjanič JKM (252). Tadej Horvat bronast s puško V najmočnejši regijski konkurenci v Sloveniji s puško je med člani zmagal domačin Robert Markoja (614,6), pred Mitjo Černijem iz Gančanov (614,2) in Tadejem Horvatom (613,9) iz Kovinarja Ormoža, 7. Jan Šumak (610,3), 10. Boris Hergula (605,5), 20. Rok Šumak (591,9), 24. Andrej Stanič (584,1), 35. Martin Kolar (562,7), 36. Igor Ranfl (559,2). V ekipni razvrstitvi so naslov prvakov osvojili domačini s 1833,9 kroga, pred SD Kovinar Ormožem s 1816,1 in SD Koloman Flisar Tišino s 1814,3 kroga, 7. SD Mesto Ljutomer 1761,4, 8. SD Tovarne sladkorja Ormož 1727,5. V ženski konkurenci s puško je veliko presenečenje pripravila tišinska strelka Saša Marija Ratnik in zmagala z odličnim rezultatom s 416,7 kroga, s podobnim dosežkom pa je v lanskem letu naslov prvakinje slavila ormoška strelka Urška Kuharič, ki je letos s 406,3 kroga osvojila srebrno odli-čje. 4. Petra Vernik 401,4, 5. Vesna Mele 397,8, 7. Barbara Muhič 377,6, 8. Marija Kerčmar 369,5 in 9. Suzana Petek 354,7 kroga. V ekipni razvrstitvi so ormoške strelke Kovinarja premagala ekipo Tovarne sladkorja s 1177,2 : 1130,1. Med kadeti zmagal tudi Matic Slavinec Med mladinci s puško so trojno posamično zmago slavili strelci iz Črenšovcev, najboljši med njimi pa je bil Žan Kelenc s 613,5 kroga. Med Kovinarjevimi strelci so Matjaž Pleh, Žan Toma-žič in Rok Tomažič s 585,3, 584,9 in 541,8 kroga osvojili 4., 5., in 12. mesto, strelci Tovarne sladkorja Aljaž Čučko, Metod Rakuša in Matija Ambrož pa so s 584,2, 576,5 in 572,8 kroga osvojili 6., 7. in 10. mesto. Ekipno: 1. Čren-šovci 1800,3, 2. TSO 1733,5 in 3. Kovinar Ormož 1712,0. Med mladinkami s puško je zmagala Nuša Špindler iz SD Mesto Ljutomer s 405,1 kroga. Med kadeti s puško je naslov regijskega prvaka osvojil ormoški strelec Kovinarja Matic Slavinec s 391,6 Koroškem Ptujcankam Foto: Simeon Gönc Trojna zmaga ormoških strelcev Kovinarja v disciplini zračna pištola posamezno, 1. Kevin Venta, 2. Emerik Hodžic in 3. Nenad Vignjevic kroga, med kadetinjami je slavila Antonija Kosi iz SD Mesto Ljutomer s 390,3 kroga, ormoška strelka Kovinarja Metka Podgorelec pa je s 371,8 kroga osvojila 4. mesto, 6. Nuša Žnidarič 341,5 in 7. Anja Fras 323,6 kroga. Med kadeti s pištolo je slavil miklavški strelec Žan Habja-nič s 318 krogi. Nika Bogša in Nika Miholič do medalj Med pionirji s serijsko puško je regijski prvak postal Ljutomerčan Tic Budja s 184 krogi, Miha Komperšak iz SD TSO pa je s 158 krogi osvojil 15. mesto. Ekipno: 1. Murska Sobota 526, 3. Mesto Ljutomer 515. Med pionirkami je slavila Nika Bukovec iz Črenšovcev s 183 krogi. Med mlajšimi pionirji je zmagal Blaž Kladnik (180) iz Murske Sobote, 9. Gregor Kovačec 164, 17. Domen Fafulic 134, 18. Ivan Bo- rovičkič 130 in 19. David Stanič 128, vsi SD Kovinar Ormož. Ekipno: 1. Gančani 515, 2. Murska Sobota 512, 3-Jezero Dobrovnik 428,4. Kovinar Ormož 426. Med mlajšimi pionirkami je slavila Miša Mrazovič (176) iz Črenšov-cev, bronasto odličje pa si je priborila miklavška strelka Nika Bogša s 170 krogi. V najmlajši selekciji cicibanov je zmagal Jan Tivadar iz Črenšovcev s 168 krogi, Ormožani Adam Ciglar 145, Vladislav Loboda 136 in Gregor Majhen 117 pa so osvojili 6., 7. in 10. mesto. Med cicibankami je bila srebrna miklavška strelka Nika Miholič s 161 krogi. Ekipno: 1. Črenšovci 484, 2. Murska Sobota 436, 3. Kovinar Ormož 398. Med člani s serijsko puško je naslov regijskega prvaka osvojil tehnični vodja Kovinarja, Ormožan Stiven Vočanec s 371 krogi. Simeon Gonc Prevalje - ZOK GM mobil Ptuj 2:3 (14, -12, -21, 29, -11) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Gričnik, Horvat, Ča-brijan, Emeršič, Rakuš, Grubi-šič Čabo. Trener: Darko Zimič. Ptujski odbojkarski kolektiv je pristal na spremembo termina za tekmo 16. kroga na Prevaljah in tako je bila tekma odigrana v petek zvečer. Zaradi dolgo trajajoče predtekme mlajših selekcij se je tekma začela krepko po 21. uri (tekma je bila delegirana ob 20. uri) ... Zaradi poznega starta sta obe ekipi opravili kratko segrevanje, kar se je v prvem nizu bolj poznalo Ptujčan-kam, ko jim prav nič ni šlo od rok. Korošice so to s pridom izkoristile in so vzele ponujeno - 25:14. V drugem nizu je bila situacija popolnoma spremenjena, saj so gostje izboljšale sprejem, učinkovite so bile v napadu, konstantno so servirale - vse skupaj je bilo dovolj za izenačenje v nizih na 1:1. Suvereno dobljen niz Ženskega odbojkarskega kluba GM mobil ni uspaval, ampak so nadaljevale v tem ritmu. V domači ekipi so bile tri igralke prav posebej razpoložene, vendar te niso mogle parirati gostjam, ki so si priigrale velik točkovni naskok. Tako je trener Zimič lahko v končnici dal priložnost za igro Emeršičevi. Zaradi poškodbe gležnja tokrat ni igrala Radivojeva, ki jo je na mestu centra zamenjala mlada Čabrijanova, medtem ko so na ostalih pozicijah 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 16. KROGA: Kostmann Slovenj Gradec - Mozirje 3:1, Swatycomet Zreče - ŽOK Ljutomer 0:3, Benedikt - ŽOK Mislinja 0:3, Prevalje - ŽOK GM mobil Ptuj 2:3, Kajuh Šoštanj - Nova KBM Branik II 1:3. 1. ZOK MISLINJA 2. NKBM BRANIK II 3. GM MOBIL PTUJ 4. SL. GRADEC 5. ZOK LJUTOMER 6. SWATYCOMET ZREČE15 7. PREVALJE 16 i. MOZIRJE 16 '. KAJUH ŠOŠTANJ 16 10. BENEDIKT 16 14 1 43:10 41 13 3 41:15 39 13 3 41:16 36 12 4 39:20 36 8 8 31:27 25 8 7 27:28 22 5 11 23:36 16 3 13 16:43 9 1 15 14:45 7 2 14 9:44 6 igrale standardne članice udarne postave. Ta je tretji niz dobila s 25:22. Gostje so bile v četrtem nizu po solidni igri na dobri poti, da zaključijo tekmo, saj so vodile 22:16. V tem trenutku se je njihova igra ustavila, zaradi pozne ure jim je močno padla koncentracija. Igralke Prevalj so še enkrat več to izkoristile in so dobile zelo dolg niz na razliko z 31:29. V odločilne delu se Ptujčanke niso pustile presenetiti, saj so si ekspre-sno priigrale prednost 6:1, ki so jo s solidno predstavo do konca nadgradile v končno zmago s 15:11. Tako so na Koroškem prišle do težje priborjene zmage od pričakovanj in so na lestvici vpisale dve novi točki. Popoln izkupiček bodo napadale že to soboto, ko je pred njimi »tekma leta«, v kateri se bodo ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj sešle z vodilno ekipo lige Mislinjo. David Breznik Šah • Mladinski turnir Ljubljana Open 2016 Dejan Zavec Nika prva, Naj sedmi Šahovski klub Komenda je organiziral velik šahovski turnir za mlade od šest do 20 let. Razdeljeni so bili v skupino od 6. do 9. leta in v skupino nad 10. letom. Odziv je bil izredno velik, saj jih je med najmlajšimi nastopilo kar 71, med starejšimi pa 68, med njimi tudi dva člana ŠD Ptuj. Turnir je bil dobrodelne narave, saj je bil izkupiček od prijavnin namenjen projektu »Podarimo malico«. Projekt poteka po vsej Sloveniji z namenom, da se zagotovi čim več sredstev za plačilo malic učencem in dijakom, ki si le-te ne morejo privoščiti. Z udeležbo na turnirju sta akcijo podprla tudi Nika Kralj in Naj Pivec iz ŠD Ptuj, ki sta nastopila v enotni konkurenci fantov in deklet od 10 do 20 let. Uspešnejša je bila Nika, ki je osvojila skupno 20. mesto, v konkurenci deklet U12 pa prvo mesto in s tem zlato medaljo. Nika je petkrat zmagala, in to tudi s fanti, starejšimi od nje, z državno prvakinjo U12 Tino Urbane si je točko Nosilke medalj v kategoriji U-12 razdelila, trikrat pa je morala podpisati poraz, med drugim s kasnejšim absolutnim zmagovalcem turnirja. Bilanca Naja pa so štiri zmage, dva neodločena rezultata in trije porazi. Organizator je pripravil bogate praktične nagrade, prvi trije v absolutni konkurenci so prejeli še pokale, prvi trije po starostnih kategorijah pa medalje. Rezultati U-10 do U-20 absolutno: 1. Vid Dobrovoljc (2000) Krka N. mesto 8 točk, 2. Muha Miljenko (2002) Krka N. mesto 7,5, 3. Jan Šubelj (2004) ŠK Komenda 7 ... 20. Nika Kralj (2005) 5,5 ... 32. Naj Pivec (2003) 5, oba ŠD Ptuj itd. Rezultati dekleta U-12: 1. Nika Kralj (2005) ŠD Ptuj 5,5 točke (absolutno 20.), 2. Pia Marie Ružič (2004) ŠK Triglav Krško 5 (abs. 28.), 3. Tina Urbane (2004) ŠK Triglav Krško 4,5 točke (abs. 37.) itd. Rezultati fantje U-14: 1. Jaka Juvan (2002) ŠK Slovenj Gradec 6,5 točk (abs. 5.), 2. Jaka Brilej (2003) Celjski ŠK 6 (abs. 12.), 3. Domen Tisaj (2002) ŠK Komenda 5,5 (abs. 15.),... 7. Naj Pivec (2003) ŠD Ptuj 5 (abs. 32.) itd. Silva Razlag Uradni konec v sproščenem vzdušju Najboljši slovenski boksar vseh časov Dejan Zavec je lani novembra oznanil, da končuje športno pot. K temu so ga prisilile številne večje in manjše poškodbe, zaradi katerih ni mogel več resneje konkurirati najboljšim boksarjem sveta. »Ko bom uvidel, da se ne morem več enakovredno boriti z najboljšimi, potem bom končal športno pot,« je večkrat ponovil pred tem. Ostal je mož beseda in po porazu s Kubancem Erisladyjem Laro je oznanil konec. Že kmalu po tem je omenil, da se bo uradni zaključek kariere zgodil okrog 40. rojstnega dneva, ki ga bo Dejan praznoval 13. marca. Orga- Prireditev ob koncu boksarske kariere Dejana Zavca: 13. runda: sobota, 12. 3., ob 20.00 v dvorani Tabor v Mariboru Foto: Črtomir Goznik Tomaž Barada je bil tisti, ki je Dejanu odprl vrata v svet profesionalnega boksa. Za konec športne poti mu pripravlja presenečenje ... nizacijo dogodka, ki se bo zgodil v soboto, 12. Marca, ob 20. uri v dvorani Tabor v Mariboru, je prevzel Tomaž Barada, ki je Dejanu na nek način odprl vrata v profesionalni boks. Dogodek je zavit v tančico skrivnosti, vsekakor pa ne bo manjkalo glasbenih in drugih posebnih gostov, smeha in še česa. Ob vsem bo imel dogodek tudi dobrodelno noto, saj bo del zbranih sredstev od prodaje vstopnic namenjen Fundaciji Olimpijskega komiteja Slovenije, ki bo sredstva usmerila v pomoč mladim športnikom iz socialno šibkih okolij. Vzporedno z vsem skupaj potekajo tudi aktivnosti na družbenih omrežjih, kjer se bodo med drugim na naslovu #trdobojec v posebni nagradni igri zbirale fotografije Dejana in njegovih navijačev. Aktivnosti bodo potekale tudi preko Dejanovega face-book profila in na twitterju. UR Foto: NK torek • 8. marca 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Nogomet • NK Gerečja vas Nogomet • NK Tržec Vijoličasti se ne dajo Cilj Tržca je obstanek v ligi Prav nič se ne bomo zmotili, če zapišemo, da so bili nogometaši Gerečje vasi jeseni najbolj negativno presenečenje Superlige. Lani so igrali dodatne kvalifikacije za 3- ligo (neuspešno), nato pa so bili pred novim prvenstvom med glavnimi favoriti za vrh Superlige. Toda prvi del se je končal povsem drugače od njihovih pričakovanj, saj so zasedli 5. mesto, z devetimi točkami zaostanka za Stojnci. Moštvo ni bilo slabo, nasprotno, prva ekipa je bila izjemna, toda Gerečja vas je imela v prvem delu težave predvsem s »kratko klopjo«. Večkrat se je zgodilo, da je na tekmi nastopila zgolj z enajstimi igralci ali pa so klop zasedli veterani. Prav v ta namen se je ambiciozen »su-perligaš« pozimi precej okrepil in ni jih malo, ki Gerečje vasi v nadaljevanju prvenstva v boju za najvišja mesta še ne bi odpisali. Le kako bi jih, saj so se okrepili s kar desetimi igralci, od tega jih nekaj premore tudi prvoligaške izkušnje. Novi člani vijoličastih so tako postali: Rok Letonja (Cir-kulane), Matej Murat in Primož Petek sta prišla iz Avstrije, vijoličasti dres bodo nosili še dravaši Žan Zamuda, Klemen Lah in Žiga Šoštarič, novinca pa sta tudi Aljaž Prapotnik in Davor Mihajlik (Cirkulane). Najodmevnejši okrepitvi smo prihranili za konec, kajti med vratnici bo spet stopil Tomaž Murko, napad Gerečje vasi pa bo vodil nihče drug kot Marko Kmetec. Vse to nakazuje ambicioznost kluba, res pa je, da bodo igralci potrebovali kar nekaj časa, da se bodo navadili drug na dru- _ Foto: Črtomir Goznik Zadnja prepreka za tekmece moštva iz Gerečje vasi bo Tomaž Murko. O ciljih v klubu ne želijo izgubljati besed, saj bodo šli po korakih - iz tekme v tekmo. Vsekakor bodo skušali izboljšati trenutno pozicijo, čeprav je oteževalna okoliščina malo tekem. Bolj kot letošnja sezona jih zanima naslednja, zato se želijo spomladi kar najbolje pripraviti nanjo. Razlog več je ta, da bodo takrat slavili okroglo - 50-letnico kluba, cilji pa bodo takrat nedvomno tre-tjeligaški. tp Tržec je po prvem delu prvenstva v Superligi na repu razpredelnice, belo-rdeči pa so tako kot novinci na lastni koži občutili, kakšna je razlika med 1. razredom MNZ Ptuj in Superligo. S praktično enako zasedbo kot leto poprej so Trževčani začeli tudi premierno sezono v Superligi, na poti do boljšega dosežka pa so jih zaustavile tudi številne poškodbe, nekajkrat pa tudi izjemna smola. Na kar nekaj srečanjih so namreč vodili za dva ali tri zadetke, na koncu pa niti to ni zadostovalo za končno slavje. Seveda privrženci kluba, ki domuje ob reki Polskavi, upajo, da bo nadaljevanje boljše in da bodo njihovi igralci bolj konkurenčni v boju za obstanek. Večji pretresov v klubu pozimi ni bilo, saj ni odšel nihče, prav tako pa ni bilo tudi okrepitev. Nekaj je bilo sicer pogovorov z morebitnimi novinci, toda pri tem je tudi ostalo. V kategorijo novincev bi lahko zabeležili Davida Kozela, ki je prvi del izpustil zaradi težje poškodbe kolena, sedaj pa se vrača na igrišče. Prav tako spodbudna informacija za stratega Andreja Dukariča je tudi to, da najboljši strelec ekipe Joži Emeršič ni resneje poškodovan, čeprav je sprva kazalo na poškodbo kolenskih vezi. Emeršič se bo tako kmalu priključil soigralcem. Prav tako je pričel trenirati tudi Robert Pečnik, ki se je že želel Foto: Črtomir Goznik Andrej Dukarič, trener Tržca gega. Iz kluba so odšli Denis Kuserbanj, Alex Krajnc, Vojko Tominc in Ivo Mi-lošič. Novi strateg Damjan Bezjak, ki veliko stavi na trdo delo in delovne navade, si je v pripravah omislil osem prijateljskih tekem. Štiri tekme so vijoličasti že odigrali, in sicer z mladinci Drave, člani Drave, Lenartom in Dobrovcami. Konec tega tedna bodo igralci ter strokovno vodstvo odpotovali še na krajše priprave v hrvaški Pulj, kjer se bodo poleg treningov pomerili še z domačim četr-toligašem Vodnjanom. Zatem 3sses nove ugodnosti za bralce stajerskega tednika vsaj štirikrat tedensko, poškodb zaenkrat na srečo ni, udeležba na treningih pa je odlična. igralsko upokojiti, toda vsaj še pol sezone bo pomagal soigralcem. Vsekakor veseli povratek vedno več nekdanjih članov v klub. Tako Matej Šibila pomaga strategu Dukariču predvsem pri delu z vratarji, obenem pa je dejaven pri delu z mladimi, kjer se po nekaj letih zatišja vse bolje dela, saj Tržec premore kar štiri mlajše selekcije. Trževčani so že odigrali prijateljsko srečanje z Miklavžem (MNZ Maribor), pred njimi pa so še preizkušnje proti Podvincem, Gorišnici, Star-šam in Marjeti. Kljub temu da Tržec zaseda zadnje mesto, obstanek ostaja glavna prioriteta članske ekipe. Za kaj takega pa bo potrebno veliko sreče in tudi znanja, obenem pa se bo moralo uskladiti še kar nekaj ostalih dejavnikov. Belo-rdeči se seveda ne bodo predali in verjamejo, da bo pomlad njihova. tp Konjeniški šport • KK Ljutomer: odličen začetek nove mednarodne sezone Člani KK Ljutomer so odlično začeli letošnjo mednarodno sezono. V Budimpešti sta zmagala Vito Šadl s konjem Pru-dyjem (1:17,0) in Mitja Slavič s Sammijem MS (1:16,0), v Trstu pa je Jože Sagaj ml. s Sončkom osvojil drugo mesto. Košarka • Finalni turnir PKL Finalni turnir najboljših štirih moštev rednega dela Pomurske košarkarske lige (PKL) Radenska Naturelle je bil odigran v Ljutomeru. V prvem polfinalu so soboški košarkarji z 82:65 premagali Radence, v drugem polfinalu pa so igralci KK Sistemorg Beltinci odpravili ekipo PŠK Ljutomer 68:47. V tekmi za 3. mesto so bili Radenčani uspešnejši od Ljutomerčanov (73:58), soboškim košarkarjem pa ja pripadel veliki finale, kjer so ugnali vrsto Beltincev 66:53. Pokal za najboljšega strelca rednega dela prvenstva je prejel Miran Gomboc (KK Radenci), ki je v poprečju dosegel 21,5 točke. NŠ Ekipa Radencev je osvojila 3. mesto. Foto: NS 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 8. marca 2016 Ormož • Območno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2016 Na odrskih deskah Kulturnega doma Podgorci je bilo minuli petek nadvse veselo, saj se je zavrtelo kar 15 otroških folklornih skupin. Člani otroških folklornih skupin so navdušili s simpatičnimi nastopi. Ormoška OI JSKD je v sodelovanju s Kulturnim društvom Podgorci organizirala območno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2016, kjer se je predstavilo 15 otroških folklornih skupin. Prva je na oder stopila folklorna skupina (FS) Pedenjpedi iz Vrtca Ormož z odrsko postavitvijo Gremo se igrat. Za njo so na oder stopili člani in članice FS Zrnca iz Vrtca pri OŠ Miklavž pri Ormožu s pesmijo in plesom Tri ptičice. FS Drobižki iz Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž se je predstavila z nastopom Jaz bi bila ptičica. Četrta je z odrsko postavitvijo Ena vejka strašna stvor nastopila mlajša FS OŠ Ivanjkovci. FS OŠ Stanka Vraza Ormož se je predstavila s pesmijo in plesom Jaz si bom šivanko kupa, FS Prijatelji iz Vrtca Ormož pa z odrsko postavitvijo Plac za igro. Pod zaporedno številko 7 je nastopila FS OŠ Velika Nedelja z nastopom Škarjice brusit. Starejša FS OŠ Ivanjkovci se je predstavila z odrsko postavitvijo Si čuja? Sledil je drugi del, ki ga je odprla mlajša FS KD Podgorci z odrsko postavitvijo Na paši. Nato se je s pesmijo in plesom Veseli bote, zdravi bote predstavila mlajša FS Kolca OŠ Sveti Tomaž. Naslednji sta na oder stopili FS Drobtinice OŠ Miklavž pri Ormožu z nastopom Frižekson, zatem pa FS OŠ Središče ob Dravi z odrsko postavitvijo Gremo se špilat. Sledili sta starejša FS Škrjanček OŠ Sveti Tomaž z nastopom Na sejmu ter FS Klasek OŠ Sveti Miklavž pri Ormožu z odrsko postavitvijo Laske si bom skravžlala. Kot zadnji so se na odru zavrteli še člani in članice starejše FS KD Podgorci s pesmi- jo in plesom Šoštari so na štero šli. Srečanje je tudi letos spremljal strokovni spremljevalec dr. Bojan Knific, ki je bil z videnim zadovoljen: »Rečem lahko, da je kakovost solidna. Malce izstopajo starejše skupine, ki so že bolj uplesane in kjer pojejo že dvoglasno, ampak tudi pri vrtčevskih skupinah je bilo letos videti zanimiv napredek, saj so se predstavile z zanimivimi programi in solidnimi izvedbami. Sicer pa velja izpostaviti, da skupine nimajo več težav s tem, kakšne programe izbirati. Opazil sem tudi napredek na področju kostumske podobe . « Katerim skupinam se bo uspelo uvrstiti na regijsko območno srečanje, bo znano šele po končanem zadnjem območnem srečanju, ki bo konec marca. Monika Levanič Ljubljana • Zmaga ekipe Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Najboljša mlada informatika v državi iz ptujske šole Na Olimpijadi poklicev Sloskills 2016, ki je februarja potekala v Ljubljani, je na državnem tekmovanju iz informatike prepričljivo zmago odnesla ekipa, dvojica ptujske Elektro in računalniške šole. Ekipa, ki je med informatiki odnesla zmago. Na omenjenem tekmovanju se je pomerilo osem ekip, posamezno sta tvorila dva člana dijakov in študentov. Naloga je bila v dveh dneh postaviti na dejanski opremi popoln infor-macijsko-komunikacijski sistem navideznega podjetja, pri čemer sta se najbolje odrezala Žan Černivec in Klemen Pal iz Elektro in računalniške šole Šolskega centra Ptuj. »Kljub mladosti sta naša tekmovalca pokazala največ znanja in izkušenj. Vse ostale ekipe razen dveh, med katerimi je bila tudi naša ekipa, je namreč sestavljal vsaj en študent. Mentorja na napornih in dolgih pripravah ter spremljevalca na samem tekmovanju sta bila profe- sorja Marjan Čeh in Zoltan Sep. Zmagovalca bosta slovenske barve zastopala na evropskem tekmovanju EuroSkills 2016, ki bo potekalo decembra letos v Göteborgu na Švedskem,« pojasnjuje Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj in dodaja, da bodo zraven dveh Ptujčanov slovensko ekipo na Švedskem sestavljali še šolarji, ki se izobražujejo za naslednje poklice: lesarji, kuharji in natakarji, cvetličarji, aranžerji, kamnoseki in slikopleskarji. Gre za tekmovanje mladih, starih med 18 in 25 let, v poklicnih spretnostih, ki morajo pokazati konkretna, uporabna znanja. Fajt pravi, da je glavni cilj tekmovanja promocija po- klicev, ki so bodisi deficitarni, redki ali imajo nižji družbeni ugled. »Začetek tekmovanj Wor-ldSkills sega v leto 1946, ko je v Španiji izredno primanjkovalo delavcev s poklicno izobrazbo. Tekmovanje v poklicnih spretnostih se je zdela najprimernejša oblika preseganja primanjkljaja: med mladimi naj bi bil izzvan tekmovalni duh, odrasli naj bi se pogovarjali o tekmovanju, predstavljenih poklicih in rezultatih, obiskovalci pa videli veliko različnih gospodarskih panog,« še pojasnjuje ravnatelj Fajt, ki je seveda izjemno ponosen na uspeh dijakov, ki se izobražujejo za poklic informatika. Dženana Kmetec Foto: ML Cirkulane • 50 zlatih let Lizike in Franca Korenjaka Aktivna in srečna Slavljenca Lizika in Franc Korenjak sta februarja slavila 50 skupnih let - zlato poroko. 50 pomladi, 50 jeseni; skozi srečo in trpljenje ju je vodila skupna pot. V zakonu sta se jima rodila hčerka Darja in sin Franci, ki sta si ustvarila družine ter babico in dedka osrečila z vnuki - Darja z Ale-ksom, Franci pa z Juretom in Žigom. Vsi zelo radi prihajajo domov, posebno na njihova družinska srečanja in piknike, ko jih babica in dedi razvajata s svojimi dobrotami. Zlatoporočenca preživljata svoje tretje življenjsko obdobje zelo aktivno. Najraje sta v svojem vinogradu, za katerega vzorno skrbita in ni ga popotnika, ki ga ne bi povabila na svojo žlahtno kapljico. Franc tudi poje pri cerkvenem pevskem zboru in pri ljudskih pevcih. Zakonca pa sta tudi veliko doprinesla k razvoju vaške skupnosti. Ob njunem visokem jubileju so se njuni domači, sorodniki in prijatelji zbrali v gostišču Hiša usnja pri Hermanu Kokolu, kjer so se družili in poveselili. Veseli dogodek pa so popestrili ljudski pevci iz Cirkulan s svojim petjem. Danica Hotko Foto: DH Juršinci • Komedija navdušila Kulturni center pokal po šivih Minuli vikend je Gledališka skupina KUD Dr. Antona Slodnjaka odigrala premiero in dve ponovitvi komedije Agencija za samske. Na vseh predstavah je bila dvorana nabito polna, tako da nekaterim na žalost ni uspelo priti v dvorano. Polna dvorana obiskovalcev je za igralce in vse, ki so kakor koli pomagali pri predstavi, največje darilo. Namreč zelo lepo je igrati v polni dvorani in ob tem občutiti zadovoljstvo in polno smeha obiskovalcev, s čimer so pokazali, da so v naši družbi res uživali in vsaj malo pozabili na vsakdanje težave. Seveda pa upamo, da so se iz predstave tudi kaj naučili, predvsem »kako razumeti ženske«! Veseli smo bili vseh čestitk obiskovalcev in ocene naše igre, ki je po besedah večine »posebna«, ker je drugačna, aktualna in polna preobratov. Za vse to se seveda iskreno zahvaljujemo avtorici besedila in režiserki predstave Kseniji Žmauc, ki ima idej, znanja in smisla za režijo več kot dovolj. Igrali so: Slavica Žmauc, Cvetka Vratič, Lidija Kunčnik, Anica Žmauc, Andrej Holc, Rok Osterc, Darko Bogša, Roman Frlež, Dragica Toš Majcen in Klavdija Majcen. Za tehnične zadeve so poskrbeli tonski mojstri Rok in David Osterc, David Holc in Damijan Šimenko. Lidija Kunčnik Foto: DTS torek • 8. marca 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • 15 let humanitarnega društva Soroptimist Ptuj Ženske so še vedno enakopravne samo na papirju Humanitarno društvo Soroptimist Ptuj je predstavilo dosedanje dosežke in načrte za letošnje leto. Ob dnevu žena članice že tradicionalno prirejajo dobrodelni koncert, jeseni bodo pripravile praznovanje 15-letnice delovanja kluba, decembra pa dobrodelne stojnice. Skupaj s ptujsko občino pa si želijo tudi postaviti pitnik na Vinarskem trgu. Na 12. dobrodelnem koncertu 8. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu bodo nastopili Valerija Rižnar, Tomi Valenko, Petra Turk Rupreht, Sergej Rupreht in Oto Vrhovnik. Vsi nastopajoči se honorarju odpovedujejo v dobrodelne namene. Noben koncert pa ne mine brez himne soroptimistk, ki jo zapojejo same. Sledi še družabni del, znan po domačem pecivu, dražbi slik ptujskih umetnikov in prodaji izdelkov oseb s posebnimi potrebami. Zbrana sredstva bodo članice na- menile pomoči potrebnim otrokom, dekletom in ženskam. Lani so ptujske soroptimistke zbrale 7.202 evra, ki so jih namenile za plesne vaje otrok na invalidskih vozičkih, za dodatne fizio-terapevtske vaje za osebe s posebnimi potrebami, za otroke iz socialno ogroženih družin, za nakup komunikatorjev za varovance ZUDV Dornava, pomagale pa so tudi ženskam v težkem socialnem položaju, dvema perspektivnima študentkama podelile štipendiji ter pomagale pri zagonu podje- W Ptujske soroptimistke (z leve: Tjaša Mrgole Jukič, Sonja Valerija Rižnar) so predstavile načrte za prihodnost. Foto: ČG Purgaj in tništva brezposelnim ženskam, ki so sodelovale pri izdelavi eko kreacij. Doslej pa so tudi zbirale pomoč za begunce, sodelovale v dobrodelnih akcijah drugih klubov in organizacij, pomagale pri sprehodu z rdečimi baloni ob mednarodnem dnevu redkih bolezni, sodelovale pri vseslovenski čistilni akciji, skrbele pa so tudi za urejenost svojega krožišča. Najbolj pa so ponosne, da so zbrale sredstva za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico, kjer je v začetku tega leta začel delovati državni presejalni program za odkrivanje raka dojk DORA. Ptujsko društvo deluje v okviru svetovne organizacije Soroptimist international s sedežem v Ženevi. Organizacija se zavzema za izboljšanje človekovih pravic in položaja žensk. Poleg ptujskega so v Sloveniji še trije klubi: v Celju, Ljubljani in Mariboru. Predsednico menjajo vsaki dve leti; do leta 2017 bo to funkcijo opravljala Sonja Purgaj. V ptujskem klubu trenutno aktivno sodeluje 24 članic. Eva Milošič Središče ob Dravi • Vesele počitnice Mini Planica na OŠ Na prvi počitniški dan so se učenci naše šole od 1. do 5. razreda lahko preizkusili v smučarskih skokih na mobilni skakalnici Mini Planica, kjer so učenke in učenci naredili svoje prve smučarske mini polete. Avtor projekta Mini Planica je Franci Petek, svetovni prvak v smučarskih skokih. Z nami sta bila olimpijec Mitja Oranič in Primož Kožar. Učenci so se navdušeno spuščali po mini skakalnici, ki je bila postavljena na igrišču pri osnovni šoli. Večina učencev je bila pogumna in je postavila svoj r ekord. Skoke so spremljali številni starši in mimoidoči. V izteku skakalnice so navijači ustvarili pravo »pla-niško« vzdušje. Mini Planica pred OŠ Središče ob Dravi in prvi smučarski skoki zagotovo še dolgo ne bodo šli iz glav učencem, ki so se v ponedeljek preizkusili v tem športu. Prepričani smo, da je marsikoga ta šport navdušil za skakanje na srediških »strminah«, če bo le dovolj snega. Sašo Kupčič Videm • Srečanje ljudskih pevcev in godcev Po domače Folklorno društvo Dolena, ki ga vodi Jana Potočnik, je sredi februarja pripravilo srečanje z domačo skupino ljudskih pevcev pod vodstvom Hedvike Ostroško. Predstavilo se je 14 skupin. Nastopili so: harmonikarja FD Rožmarin, ljudski pevci DU Videm, Štiriperesna deteljica DU Tezno, ljudski pevci in ljudske pevke DU Staneta Petroviča Haj-dina, ljudski pevci FD Pobrežje, Haloški veseljaki TD Podlehnik, Jablovški pevci, Rafko in Katica Svenšek, pevci ljudskih pesmi Prešmentani faloti Stoperce, pevke ljudskih pesmi Sela, Ljudski pevci DU Turnišče, pevke ljudskih pesmi Stoperce in ljudski pevci FD Rožmarin Dolena. Ob zaključku programa so vse skupine prejele zahvalo za sode- lovanje, nato pa so vsi skupaj zapeli pesem Delaj, delaj dekle pu-šeljc. Zbrane so pozdravili tudi župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik KS Dolena Jože Godec in predsednica Društva upokojencev Zofka Hebar. Zdenka Golub Foto: SK Foto: ZG Maribor • Europarkova pomladna modna revija Najnovejši modni trendi Letošnja pomlad in poletje bosta zaživela v svetlih, sončnih barvah, kar so lahko začutili tudi obiskovalci Europarkove pomladne modne revije. Obiskovalci so si ogledali lepo število različnih stajlingov za otroke in najstnike, barviti pa so bili tudi športni izhodi različnih blagovnih znamk. Po besedah sti- listke in koreografinje Ane Žvorc bodo letos kraljevale rumene, oranžne in rdeče barve. Resnične modne navdušenke ne smejo pozabiti na cvetlične vzorčke ter Foto: Europark srajčke, pajace in krila iz jeansa. Pogumno naj nosijo tudi velike, barvne ogrlice, uhane ter večje število zapestnic, v modi pa bodo tudi velike torbe živih barv. Omare bodo popestrila dolga in krajša krila v »pliseju«. Pri čevljih se bodo ženske spogledovale z udobnostjo, od superg z malo dvignjeno platformo do balerink. Sandali in salonarji naj bodo v kombinaciji s strganimi kavbojka-mi, srajčko in nakitom. Moški, ki želijo biti v stiku z modnimi trendi, bodo zraven je-ansa oblekli različne barve srajc in majic, k srajcam pa bo letos sodil tudi metuljček. Ana Žvorc modnim navdušencem in navdu-šenkam sporoča še, naj ne pozabijo na prave ali umetne usnjene jakne, plašče in pletenine. (Ur) Ptuj • Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov v Beogradu Urban je bil prvi V Beogradu je letos že 13. leto potekalo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov za priznanje Davorina Jenka. Udeležilo se ga je več kot 700 tekmovalcev iz 12 držav. Med mladimi tekmovalci je bil tudi učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla iz Ptuja, klarinetist Urban Erker, pod mentorstvom profesorja Danijela Šegula. V kategoriji klarinet B je dosegel prvo nagrado (96,25 točke). Korepe-tirala je Živa Horvat. Urban je pred mesecem dni že dosegel odličen rezultat s tekmovanj, saj je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja osvojil zlato priznanje ter 1. mesto v svoji kategoriji (o čemer smo že poročali). Podeljena mu je bila tudi posebna nagrada strokovne komisije za najbolje izvedeno obvezno skladbo. Urbana v bližnji prihodnosti čaka sprejemni preizkus na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, kjer bi rad nadaljeval glasbeno izobraževanje, v naslednjih dneh pa je pred njim tudi državno tekmovanje mla- dih glasbenikov v Novi Gorici, je povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole Klavdija Zorjan Škorjanec. Ur Foto: Emil Erker Klarinetist Urban Erker s svojim profesorjem Danijelom Segulo in korepetitorko Živo Horvat 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 8. marca 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Spomladi moramo posebej paziti na zemljo Topel sonček, nekoliko daljši dnevi vrtičkarje hitro zvabijo tudi na vrtove. Žal pogosto prezgodaj, da bi bilo dobro za naše rastline. Za nami sta dva tedna padavin, pred nami pa lepše in kot vse kaže tudi toplejše vreme. Zato se bojim, da bo mnoge zvabilo tudi na zelenjavni vrt na prostem. Tam pa bo zemlja zagotovo še prehladna. Zato ni odveč, če še enkrat ponovim to, kar tudi velikokrat povem ali napišem. Zakaj? Vrtičkar, oziroma vsak, ki si želi samo pridelovati zdravo zelenjavo, pa tudi sadje in druge rastline, ne sme nikoli pozabiti, da je njegovo osnovno orodje zemlja. Zemlja je rodovitna samo, če je v njej življenje, od krtov do deževnikov, različnih hroščev, pa vse do majhnih, očem nevidnih mikroorganizmov (MO). Zakaj mora biti zemlja živa? MO redno skrbijo, da ostaja zemlja zračna, saj delce zemlje, organske snovi in kamnin lepijo v posebne zemeljske strukture, obročke, ki zemljo dolgo časa ohranjajo rahlo. Na te obročke se tudi veliko lažje »prilepijo« hranila in molekule vode tako, da jih korenine rastlin lahko odlepijo in uporabijo. Najbolj seveda poznamo vlogo MO pri razgradnji, preperevanju organske snovi do rastlinam dostopnih hranil. Brez njih iz gnoja, komposta in druge organske mase ne bi bilo hranil za rastline. Ob tem razpadanju pa se tla tudi zračijo, rahljajo. Zelo pomembna, pa veliko manj znana funkcija MO je, da kot nasprotniki (antagonisti) onemogočajo razvoj škodljivih glivic, ki povzročajo gnitje korenin oz. padavico rastlin. To delajo na različne načine, jim jemljejo življenjski prostor: se razraščajo na površini korenin, stebel in ne dovoljujejo vstopa škodljivim glivicam in bakterijam, lahko porabijo vso razpoložljivo hrano ... Tako je razvoj škodljivih MO (beri bolezni) onemogočen. Šele v zadnjem času pa spoznavamo še eno pomembno vlogo MO, Skrb za zemljo se povrne poleti, ko je vrt poln zdrave, žive zelenjave. ... .-.■■' Foto: Miša Pušenjak to je mikoriza. Beseda sama je za večino tujka, prevedeno iz grščine pa pomeni glivica - rastlina. S to besedo opisujemo še en res genialen naraven pojav - sodelovanje, prijateljstvo med glivicami in rastlinami. Mikoriza je podzemni splet različnih glivic, ki se povezujejo s koreninami rastlin v enkratno sožitje. Take »prijateljske glivice ima 90 % rastlinskih vrst, med zelenjadnicami naj jih samo križnice (kapusnice, repa, redkev, rukola .) ne bi imele. Pomembno je, da MO ohranjamo v zemlji tako, da zemljo obdelujemo takrat, ko je zanjo najprimerneje Zelo pomemben element zemlje je struktura zemlje. Struktura zemlje pa pomeni zelo poenostavljeno to, kakšni so delci zemlje pod mikroskopom. Lahko so okrogli, robati, taka struktura ne zagotavlja primer- MAREC sušeč 2016 TOREK 2 Albin H 'PETEK «¡M 1 1 ^ Edvard H SREDA 2 Jaftja 00.10 € H | SOBOTA 19 B ČETRTEK >101 U 3 Marin H8U | NEDEUA li-M 20 uinri.pomladi nt)05.3O e3 PETEK 4 Kazimir □ i PONEDELJEK 21 Benedikt SOBOTA H-Î2 5 Janez 'TOREK 22 vasiii 0 t» SREDA 06: J 23 jote h««ti»i © bsj PONEDELJEK »os Tomaž ¡g ČETRTEK 24 Gat)f|ie| s TOflEK mednarodni Q dan žena A Janez ê PETEK materinski dan 19 « 25 Mir,fta s SSEDA Q Frančiška ionitvofkcmt © SOBOTA 26 Maksima h ČETflTEK 20 «rruœnaw m pJE^^^^^ velika f navedene» BV 06 uvedenem SETVENI PH i»»jcr»imemo iiu je p™«™ KOLEDAR LTJ ù uJjc id wlmjjw Ki-J »podrtim* r i plodovi, BkJl [«Jelke "1 06 luieOcocin HI Ot> mwitaflïi |... é i Poiitri ¿Ml j{ piRKIOO IvJ-J ijvu jf priflKTOO ■'''■'"-] " Kriu ^raut,ne ne vlage za rast in življenje MO in rastlin. Lahko so tudi različnih poliedričnih oblik ali celo v obliki ploščic, kar je najslabše. Takšna struktura pomeni, da po eni strani v poletni suši vse padavine »pobegnejo« kar po površini, voda odteče in obratno, v primeru veliko dežja voda stoji na površini. Takšno lističasto strukturo pa običajno povzročimo sami, ko obdelujemo premo-kro ali presuho zemljo. Želeli bi si namreč, da bi bili strukturni (sestavni) delci zemlje pod mikroskopom v obliki posebnih obročkov, ki jih sestavljajo mineralni delci (peska ali gline), zlepljeni skupaj z organsko maso s pomočjo MO. Tudi tukaj vidimo njihovo pomembno vlogo v zemlji. Ti obročki pomenijo, da je zemlja odcedna, ko je potrebno, da pa poleti zadrži veliko molekul vode v okolici korenin naših rastlin. Prav tako pa se v notranjosti teh obročev še dolgo zadržuje tako pomemben zrak. Brez njega ne preživijo MO, prav tako pa se ne razvijajo dobro korenine rastlin. Manj je teh obročkov v zemlji, slabše strukture je zemlja. Spomladi je največja nevarnost, da se nam v želji po delu na vrtu mudi in pričnemo obdelovati, saditi, okopavati, rahljati premokro zemljo. Če želite imeti manj težav s sušo poleti in z zastajanjem vode v jeseni, pozimi, potem je treba biti zdaj spomladi potrpežljiv, počakati, da je zemlja za obdelavo primerna, še vedno vlažna, ne pa mokra. V mokrih tleh voda izrine zrak, s tem pa ponovno povzroči propad MO. Prav tako poskušamo takoj, ko se zemlja dovolj osuši, zemljo prerahljati, na tak način vanjo spet spustimo zrak. Kako še moramo ravnati z zemljo, da jo ohranimo živo? Za spomladansko prekopavanje izberemo sončen, topel in miren dan. Takrat bodo MO najhitreje našli zavetje, najmanj jih bo propadlo. Zemlje ne obdelujemo, ko je hladno, saj takrat najbolj prizadenemo ravno MO. Prav tako prekopavanje ni nujno potrebno vsako leto ali celo večkrat na leto. prekopavamo samo, ko je treba gnojiti s hlevskim gnojem, preostala leta pa zemljo samo obdelamo z motiko in je ne obračamo. Pomembna je tudi globina obdelave. Pregloboka obdelava vedno pomeni, da MO obrnemo njihov svet na glavo, mrtvo, neživo zemljo postavimo na vrh, živo zemljo z MO pa v globino - kjer ni zraka, niso zanje ustrezne razmere. Zato prekopavamo, obračamo zemljo samo deloma in plitko, toliko, da zadelamo organsko maso, gnoj, kompost, ne uničujemo pa MO. Zelo pomembno je tudi, da pri poletnih ponovnih setvah ne obdelujemo globoko. Za novo setev samo čisto plitvo obdelamo zgornjo, setveno plast. Rahljanje zemlje med rastlinami Za konec pa še en pomemben del, zemljo ohranjamo rahlo in zračno med celo sezono. Prostor med rastlinami naj bo vedno rahel in zračen. To lahko dosežemo na več načinov. Najpogosteje okopavamo, rahljamo. Takoj ko se na površini pojavi trda, zbita plast, to plast zrahljamo. Pri tem tudi prezračimo zgornjo plast, »zbudimo« MO, ki se pričnejo hitreje razmnoževati, s tem pa je tudi za rastline na razpolago več hranil - pognojimo brez gnojila. Znano je, da lahko na tak način s pomočjo MO rastlino sprostimo tudi do 0,6 kg N/100m2, to pa je ogromno. Drugi način je zastiranja prostora med rastlinami. Vedno poskrbimo, da zemlja ni gola. Tako jo zaščitimo pred bičanjem dežja in vetra ter sončno pripeko. Običajno kombiniramo oba načina. Ta dva pa zahtevata, da imamo večina posevkov, tudi prezimne motovilec, solato, radič . posejane ali posajene v vrste. Rahljanje, okopavanje po- sevka je možno le, če je med rastlinami dovolj prostora, lažje pa, če so v vrstah. To pa je za številne vrtičkarje še vedno težko. Vendar, če se zavedate, kako dobro je to za življenje v naši prsti, vam bo šlo lažje. Po valentinovem se prebudijo korenine naših rastlin, tako trajnic in grmovnic na okrasnih gredicah kakor vrtnin, ki so pre-zimovale. Da bodo imele dovolj zraka in se bodo lahko dobro razrasle, jih je nekje v drugi polovici februarja treba okopati. Zelo pomembno je, da okopljemo tudi česen in čebulo, pa tudi gredice s trajnimi zelišči. Žal smo prvo možnost že zamudili, zdaj pa je treba počakati, da se zemlja dovolj osuši. Okopavanje je hkrati tudi gnojenje, saj boste prebudili tudi MO, ki bodo pričeli po- novno razkrajati humus in hraniti vaše rastline. Sama bi potem vse rastline zalila še s pripravki, izvlečki morskih alg, da še dodatno pomagamo koreninam, da se bodo čim bolj razrasle. Zbita zemlja zdaj na začetku rasti lahko pomeni tudi hitrejši in močnejši razvoj bolezni, gnitja česna in tudi solate. Le živa zemlja je rodovitna zemlja. Pomemben del je tudi pravilna obdelava tal. Vedno pomislite na to, ko vas prezgodaj spomladi srbijo prsti. Raje si vzgojite čim več sadik in jih potem presadite na prosto, ko bo zemlja primerno osušena. Zdaj smo že zamudili idealen čas za setev graha in boba. Lahko pa si vzgojite sadike, saj ni težko. Poskusite! Miša Pušenjak KGZ Ptuj obvešča Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja Prikaz območja občutljivega trajnega travinja (območja so označena z rumeno barvo) Posamezna država članica EU mora na območju Nature 2000 in območjih šotišč in mokrišč opredeliti okoljsko občutljivo trajno travi-nje, ki ga je treba varovati, kar pomeni, da se ga ne sme spreminjati v druge kmetijske ali nekmetijske rabe ali preorati. Ta območja so na zemljevidu Slovenije označena z rumeno barvo. Kmetijsko prakso Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja morajo izvajati nosilci kmetijskega gospodarstva, katerih trajno travinje je na okoljsko občutljivem območju. Nosilci tega trajnega travinja ne smejo spreminjati, saj bodo v tem primeru deležni znižanj izplačil za zeleno komponento za tekoče leto, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Površin OOTT ne smejo spremeniti v orno zemljišče ali v trajni nasad, prav tako pa ne smejo trajnega travinja spremeniti v nekmetijske površine ali rabe (zaraščanje, pogozdovanje, pozidava ipd.) Rahljanje tal je dovoljeno. Če so nosilci rabo spremenili po 1. 1. 2015, morajo na kmetijski površini ponovno vzpostaviti trajno travinje tako v naravi kot v RKG najkasneje do oddaje zbirne vloge za naslednje leto. Npr. nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima površine v RKG na sloju »kršitev statusa OOTT-15«, mora spremeniti površino nazaj v trajno travinje z eno od naslednjih rab GERK: 1300 - »trajni travnik«, 1320 - »travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi« ali 1222 - »ekstenzivni sadovnjak«, če je le-ta visokodebeln in trajno zatravljen na celotni površini, najkasneje do oddaje zbirne vloge za leto 2016. Nosilci, ki imajo njivske površine na OOTT-območju in so v tekočem letu iz njivskih površin zaradi šestletne zaporedne pridelave trav in drugih zelenih krmnih rastlin (201, 203, 206) nastale travinje, le-teh ne bodo mogli ponovno spremeniti v njive. Če je vsaj 50 % GERK-a v zaščitenem območju, prepoved spreminjanja in oranja velja na celotni površini GERK-a. O tem, da je trajno travinje nosilca KMG na okoljsko občutljivem območju, so bili nosilci obveščeni tudi na vnaprej pripravljenem obrazcu (»predtisku«) za leto 2015. Poligoni okoljsko občutljivega trajnega travinja za posamezno tekoče leto so v digitalni obliki kot poseben sloj prikazani na pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-GERK, ki je na voljo na spletni strani MKGP (RKG-pregledovalnik). Vir: Zelena dežela, št. 132, februar 2016 Vir: KZ Ptuj torek • 8. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 Filmoljub . - — - - - • • ' «V «ežnano.o.žnaiil 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Rimljani, kurenti, ptujski grad. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Iskrenost, razgledanost, komunikativnost. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Vztrajnost, radovednost, iznajdljivost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Potujem, se družim s prijatelji. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Zelenjava z vrta, perutnina, ribe. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Portugalska, Španija. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj matematika, najbolj kemija. 8. S KATERIM SVETOVNO ZNANIM GLASBENIKOM BI POSNELI DUET OZ. BI SODELOVALI, ČE BI IMELI TO PRILOŽNOST? Aretha Franklin, StevieWon-der. 9. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/ IGRALKE? Vojna zvezd: Sila se prebuja. Humphrey Bogart, James Dean, Marlon Brando; Audrey Hepburn, Katharine Hepburn, Marilyn Monroe. 10. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? C. S. Lewis: TheScrewtapeLet-ters. 11. KAKO BI OCENILI SITUACIJO NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI IN KATERE NAŠE IZVAJALCE NAJRAJE POSLUŠATE? Angleži glasbo imenujejo industrija, pri nas je to scena, kar pove marsikaj. Sicer pa rad po-slusam Hiso, Avtomobile, Bele vrane, Tomaža Pengova itd. 12. KAJ VAS NAJVEČKRAT VRŽE IZ TIRA? Če se to zgodi, je vzrok običajno kaksna neumnost. 13. NAJBOLJ NENAVADEN DOGODEK, KI SE VAM JE ZGODIL MED NASTOPOM? Med koncertom sem si enkrat nevede ogulil prste do krvi, ki je polzela po moji kitari in dodobra prestrasila gledalce v prvi vrsti. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Pravičnejso delitev dobrin. 15. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Drugačne kot nekoč. Janko Bezjak Priporočamo v branje Miha Remec: Iksion Znanstvenofantastični roman ptujskega pisatelja, ki nam napoveduje, kako bi lahko bilo, mi pa upamo, da ne bo tako ... Tudi če niste ljubitelj znanstvene fantastike, sezite po tem Remčevem delu iz leta 1981 (in nadaljevanju, Iksia, iz leta 2001). Če ne drugega, boste lahko občudovali, kako se pisatelj igra s slovenskim jezikom, kako izpod njegovega peresa kar lijejo na novo ustvarjene slovenske besede. Zares nenavadne, pa vendar takoj razumljive ...In čeprav nas sodobni »pesniki« popevčic prepričujejo, da jim slovenščina ne omogoča takega izražanja kot angleščina, jih Remec postavlja na laž. In poslej nikdar več ne boste rekli, da je nekaj »kul«, ker vas bo sram lastne jezikovne nesposobnosti in nevednosti ... Ocena: S t V i JKAS GRAHAM 1. 7 YEARS - LU 2. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 3. IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAME 4. PILLOWTALK - ZAYN 5. FAST CAR - JONAS BLUE & DAKOTA 6. SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING 7. WHEN WE WERE YOUNG - ADELE 8. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FT. JASON DERULO 9. WHO IS FANCY - BOYS LIKE YOU FT. MEGHAN TRAINOR, ARIANA GRANDE 10. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH 11. HYMN FOR THE WEEKEND - CODPLA EYONCE Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8e98,20104^3 bo Janko Bezjak Ci'neplexx in Kolosej Maribor Frankofonija Vsebina: Zgodba o slavnem pariškem muzeju Louvre in o tem, kako so njegove neprecenljive umetnine preživele drugo svetovno vojno. Naknadno film razmišlja o pomembnosti in izjemni krhkosti umetnosti. Režiser Aleksandr Sokurov film odpre s poklonom Tolstoju in takoj zatem preklopi v svoj domači delovni kabinet, kot bi hotel pokazati, da je razmišljanje in posledično ustvarjanje največjih umetniških del osamljeno delo osamljencev. Umetnost pač zahteva celega človeka. Še več, zahteva celotno družbo, civilizacijo, saj človeška civilizacija brez umetnosti in umetniških del sploh ni civilizacija. Režiser in avtor filma v vseh sicer kratkih, toda zelo, zelo dolgih 89 minutah lirično in poetično sanja o umetnosti, njeni občutljivosti in krhkosti in se nato klanja trdnjavi Louvre, ki vse to potrpežljivo shranjuje in kljubuje vihram (tudi vojnim) časom. Umetnost je po njegovem stik, ki človeka iz živali spremeni v civilizirano bitje. Vse lepo in prav, sporočilnost je lepa, morda celo nujna in težko bi ji oporekali, toda sestava filma pokaže, da je vsaj ta primerek umetnosti zaradi svojega pehanja, da bi sporočilo predal, v svojem uspehu precej omejen. Razen z izjemo peščice meditativnih in transcendentalnih posnetkov umetniških del, ki resnično osupnejo, je ves film zaradi svojega dokumentaristično-poetičnega pristopa videti le kot nekakšno veselje avtorja, da mu je nekdo plačal velike denarje, da lahko sanja in lebdi in blodi o umetnosti, njeni večnosti in za nameček doda še (neposrečeno) prispodobo potopa ladje z zabojniki kot ogroženi umetnosti v prihodnosti ali že kar v digitalni sedanjosti. Film sicer poskuša, toda iz gledalca na koncu ne naredi (še večjega) ljubitelja umetnosti, prej nasprotno. Pokaže, da je umetniški film tako zaljubljen sam vase, da nima več občutka, kako nagovoriti občinstvo. Drznili bi si celo posumiti, da je avtor filma uporabil trik Woodyja Allena in v zameno za denar le posnel nekakšno zasanjano razglednico in reklamo za Louvre in nasploh vse, kar je francoskega. Prav tako bi težko rekli, da gre za poskus iz forme, je pa res, da je režiser s precej izvirnim hkratnim prikazovanjem dogajanja v Parizu v različnih časovnih obdobjih najbrž najbolje podal občutek brezčasja tega mesta ali sploh minevanja časa in neznatnih človeških zgodb v njem. Rezultat je vizualno sicer zelo lep film, ki je kljub osrednji 'zgodbi' bolj ali manj le zbirka vtisov in kolažev, vendar nas spominja na stare ruske mojstre in njihovo značilno rusko tankočutnost, toda če tudi gledalec sam ni v pesniških sferah ali pa vsaj ni osebno videl prikazanih krajev, bo vsa filmska lirika šla mimo njega, sam film pa bo kvečjemu dosegel nasprotni učinek od želenega: gledalce bo odvrnil od umetniških filmov. Matej Frece Francofonia Igrajo: Louis-Do de Lencquesaing, Benjamin Utzerath, Vincent Nemeth, Johanna Korthals Altes, Andrey Chelpanov, Aleksandr Sokurov, Jean-Claude Caer Režija: Aleksandr Sokurov Scenarij: Aleksandr Sokurov Žanr: igrano dokumentarni film Dolžina: 89 minut Leto: 2015 Država: Francija, Nizozemska, Nemčija 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 8. marec 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK srčki v omaki, pire krompir, jabolčni kompot SREDA dušena repa, zabeljen fižol, bosanske rožice ČETRTEK zelenjavno-mesna mineštra, polnozrnat kruh, skutne palačinke PETEK juha, lignji po pariško, mešana solata, sadje SOBOTA ^—J grahova kremna juha, piščančje prsi v smetanovi omaki, njoki, rdeča pesa v solati NEDELJA juha, mrežna pečenka, pražen krompir, radič, rezine s čokoladno kremo PONEDELJEK kremna juha, krompirjevi polpeti, česno-va bešamelova omaka, endivija, rolada ■»■v V V, ■ ■ , Piscancje prsi s sirovo omako Sestavine: 2 žlici olja, 6 polovičk piščančjih prsi, 60 g masla, 50 g moke, 500 ml mleka, 150 g sira gavda, 50 g parmezana, 1,5 žličke gorčice, po želji različna zelenjava (brokoli, korenček, cvetača ...; lahko tudi brez zelenjave), sol in sveže mlet poper po okusu. Piščančje prsi rahlo začinimo s poprom in soljo ter na obeh straneh popečemo na malo olja. V večji kožici razpustimo maslo, dodamo moko in jo med nenehnim mešanjem pražimo 1 do 2 minuti. Postopoma prilivamo toplo mleko in mešamo, da v omaki ne nastanejo grudice. Med mešanjem kuhamo, da se omaka zgosti (približno 5 minut). Kožico odstavimo ter v omako vmešamo oba sira in gorčico. Po okusu začinimo s soljo in poprom. Zelenjavo na hitro prevremo. V manjši pekač zložimo popečene polovičke piščančjih prsi in zelenjavo ter prelijemo z omako. Pekač za 20 do 25 minut potisnemo v ogreto pečico (200 stopinj Celzija), da se sir zlato rjavo zapeče. Bosanske rožice Sestavine: zavitek vlečenega testa (6 listov), 100 g masla, 2,5 dl olja, 400 g orehov (polovico zme-ljemo, polovico nasekljamo); preliv: 700 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 limona. (Te rožice so pravzaprav baklava v drugačni obliki.) Dve plasti testa damo eno na drugo, premažemo s staljenim maslom ter posujemo z nekaj mletimi in narezanimi orehi. Prekrijemo z naslednjo plastjo testa, jo namažemo in potresemo z obojimi orehi. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vsega testa. Pecivo zvijemo v rolado in razrežemo na 1-2 cm debele kose. Zložimo jih v pekač drugega ob drugega, prelijemo z oljem in pečemo pol ure pri 180 stopinjah Celzija. Med tem časom pripravimo sladki preliv: zavremo 3 dl vode s sladkorjem, vaniljinim sladkorjem in z na krhlje narezano limono. Ko so rožice pečene, jih premažemo z maslom, zalijemo z vročim sirupom in pustimo, da se ohladijo. ZPS • Test protivirusnih zbirk za pametne telefone Pametna ali nepotrebna zaščita? Danes mobilnih telefonov še zdaleč ne uporabljamo le za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Pametni telefoni so postali pravi majhni računalniki, ki omogočajo številne prilagoditve z različnimi aplikacijami. A več tehnologije pomeni tudi več tveganja. Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile devet namenskih aplikacij za zaščito pred virusi in hekerskimi napadi na telefonih z operacijskim sistemom Android (takšnih je več kot 80 %). »Pokazalo se je, da so protivirusne zbirke za pametne telefone trenutno manj učinkovite, kot smo vajeni pri običajnih računalnikih. Le eni od aplikacij je uspelo preseči mejo za skupno oceno 'dobro', vse druge so dobile zgolj oceno 'povprečno' ali pa celo 'pomanjkljivo',« je rezultate predstavil vodja testiranja pri ZPS Boštjan Okorn in dodal: »Zdi se, da je za večino uporabnikov trenutno naložba v tovrstne aplikacije odveč, saj tudi Google v operacijskem sistemu Android ponuja kar nekaj možnosti za zaščito podatkov. Osnovno zaščito naj bi Google ponujal že v sami trgovini z aplikacijami Play. A tudi tam se lahko kakšna aplikacija izmuzne, zato ne priporočamo nalaganja tistih, ki so povsem nove ali pa se je zanje odločilo le malo uporabnikov.« Okorn še opozarja, da je bistveno večja nevarnost, da boste svoj telefon okužili z virusom med nalaganjem aplikacij, ki jih niste našli v uradni trgovini, ali celo piratskih različic. Slabe ocene za odkrivanje s spletnih mest, ki so namenjena ribarjenju oziroma prestrezanju gesel Pametnega telefona danes res (še) ne uporabljamo tako pogosto za obiskova- Pomoč pri iskanju ukradenega telefona Le ena izmed aplikacij se je izkazala pri iskanju ukradenega telefona. »Ta ne omogoča samo preprostega lociranja ukradenega telefona, ampak tudi brisanje podatkov v njem, pred tem pa celo izdelavo varnostne kopije. Na voljo ima še vrsto koristnih dodatkov, med katerimi omenimo blokado izklopa radijskih vmesnikov (WiFi in GPS), blokado telefona, če je kartica SIM odstranjena, klic na ukradeni telefon in dostop do klicanih številk in sporočil na njem. Edino, na kar mora biti pozoren uporabnik, je, da prilagodi vse nastavitve, preden mu telefon ukradejo,« izpostavlja Boštjan Okorn. nje spletne banke ali drugih spletnih mest, pri katerih moramo za dostop vnesti uporabniško ime in geslo, a trend odločno kaže v to smer, zato bodo morale tudi protivirusne aplikacije na tem področju narediti korak naprej. Tokrat pri učinkovitosti odkrivanja zlonamerne programske kode in spletnih mest prav nobena aplikacija ni dobila boljše ocene kot 'povprečno'. Kupiti ali ne? Na vprašanje, ali je pametno odšteti od 8 do 30 evrov letno za licenco, s katero naj bi pametni telefon zaščitili vsaj tako dobro kot osebni računalnik, bi bil za večino uporabnikov odgovor negativen! »Pred virusi se lahko dovolj učinkovito zaščitimo, če smo pazljivi pri nalaganju novih aplikacij (seveda iz uradne trgovine Play), poleg tega pa vam bodo pri njihovem odkrivanju enako pomagale že brezplačne različice aplikacij (denimo ESET ali Avira),« poudarja Boštjan Okorn in dodaja: »Za druge grožnje brezplačne aplikacije niso rešitev, saj pri njih sploh ne deluje zaščita pred ribarjenjem, zaščita pred krajo pa v najboljšem primeru ponuja zgolj delček funkcionalnosti. Pred nekaterimi grožnjami se sicer lahko zaščitite že z uporabo Googlovih orodij.« Foto: splet torek • 8. marca 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da pisatelji pomembno vplivajo na svoje bralce. In tako vsi vemo, kaj je pokvarjena dolina Šenflorjanska, kakšna je Krpanova kobilica, kdo je pravi Kekec... No, sodobni slovenski državljani pa bomo najbrž svojim politikom z veseljem prebrali naslov knjige Kamen-ka Kesarja. Pa čeprav ne bo nič zaleglo ... Govori se ... ... da so, kot smo se lahko nedavno tega prepričali tudi v pe-tovionski stari steklarski, edini, ki se borijo za slovenski jezik, tisti Slovenci, ki sploh ne živijo v naši državi. Nam, domorodcem, se sladko j... Ne verjamete? Potem se spomnite na nedavno vseslovensko prireditev za izbor SLOVENSKE predstavnice na evrovizijski popevki, kjer je bilo večina jamranja v - anglo-amerikanščini. Z voditeljivimi ful kul komentarji in globokimi ocenami večspolne komisije vred. ... da bomo - če seveda želimo ostati IN - tudi naš časopis morali (že petič v njegovi več kot 60-letni zgodovini) prekrstiti. Ker Štajerski tednik je tako OUT, če samo pogledate najno- vejše jezikovne trende ptujskih velepodjetnikov in oglaševalcev. Kaj pravite na ime Styrian Weekly? A ni kul? Prepričan KRMENKO KESfiR MENE NE BO NOBEN JEBO Foto: Tajno društvo PGC sem, da nas bo takoj naročila tudi bodoča prva ameriška dama Milenia, ki svoj materni jezik baje zelo ceni (ameriškega pa itak govori, kot bi bila tamkajšnja imigrantka šele pol leta; celopolpismeni Američani se ob njenem govorjenju sladko hahljajo, inteligentnejši komiki pa privoščljivo norčujejo). ... da se novinarji Styrian We-eklyja zadnje čase na občinskih sejah dolgočasijo. Zlasti ko poslušajo svetniška vprašanja, saj so ta velikokrat preplonkana iz njihovih že zdavnaj objavljenih člankov in tako ne izvejo na seji nič novega. Ker še enkrat citirati samega sebe je res zoprno, to znajo samozavestno početi samo naši politiki. ... da sodeč po tem, kako ca-gavo se slovenska oblast odloča o tem, kam bo preselila milanski paviljon, lahko od mačehe Evrope v kratkem pričakujemo novo kazen: za prepozno odstranitev eksponata iz Milana. Sicer pa smo na evropske kazni tako zelo najvajeni, da nam ena več pa res ne bo delala sivih las. Ker mi ne jamramo! Mi plačamo! Prireditvenik Torek, 8. marec 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: igralna ura za otroke do 3. leta starosti 16:45 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: tečaj lepopisja kaligrafinje Natalije Resnik Gavez 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: razstava likovnih del ob zaključku likovne šole, ob dnevu žena, literarno-glasbeni prispevki 18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: predstava Z Mary Poppins po Evropi pod dežnikom z roko v roki, DPD Svoboda Slovenska Bistrica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: glasbena komedija ob mednarodnem dnevu žena, Od tišine do glasbe, Jure Ivanušič Sreda, 9. marec 12:00 Maribor, Karantena, Pobreška 20: okrogla miza Ljubiteljska kultura za kakovost življenja 17:00 Ptuj, Gimnazija: Začetni tečaj spoznavanja gob za pridobitev naziva determinator pripravnik, Gobarsko društvo Ptuj, vsak dan do 11. 3. 17:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica: pravljična ura z ustvarjalno delavnico 17:00 Zg. Ložnica, OŠ: Pojemo, godemo, plešemo, 36. območno srečanje otroških folklornih skupin 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture: Podrobnosti, koncert učencev in učiteljev Konservatorija za glasbo in balet Maribor 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: strokovno predavanje, ekološki vrt brez prekopavanja in plevelov z ekološko vrtnarko Jernejo Jošar 18:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: literarno srečanje z Vesno Kukic ob izidu pesniškega prvenca Teci, Amai, teci, pogovor, branje pesmi, gib, calimba, gong, tibetanske posode v Četrtek, 10. marec Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 5 4 3 6 7 8 2 3 9 2 8 6 9 4 8 1 4 9 8 7 1 5 9 6 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV © €€ O Bik V ©© €€€ GGG Dvojčka vvv ©© € OOO Rak VV © €€€ OO Lev VVV ©© € OOO Devica VV ©©© €€ O Tehtnica VVV © €€€ OO Škorpijon V ©© €€ OOO Strelec VVV ©©© € OO Kozorog VV © G Vodnar VVV ©©© GG Ribi VV ©©© G Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 8. do 14. marca 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 10:00 Ormož, Dom kulture: območno srečanje lutkovnih skupin Ostržkov dan 2016 15:00 Ptujska Gora, pri Starotrški hiši: rez vinske trte in ureditev zeliščnega vrta 17:00 Krčevina pri Vurbergu, pri Milanu Bregu: praktični prikaz rezi sadnega drevja, Andrej Rebernišek, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: slavnostni koncert učencev GŠ Slovenska Bistrica in GŠ Niš iz Srbije 18:00 Videm, občinska dvorana: pogovorni večer Razvojni potenciali in problemi podeželja - kmetijstvo, gospodarstvo in aktualne zadeve; pripravlja poslanka Suzana Lep Šimenko 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Jamesa Marjana Tomazina, Kako si lahko vsak sam izboljša kakovost življenja Mestni kino Ptuj Torek, 8. marec: 19:00 Kino za dan žena: Joy, prost vstop za gledalke. Četrtek, 9. marec: 19:00 Ovna. ^^ADIOPTUJ Na dan mučenikov bo Natalija Škrinjar s svojimi gosti govorila o moških v sodobnem času. Na udaru - v četrtek ob 16. uri. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 7. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečni izžrebanec prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Lara Čuček, Levanjci 10 B, 2253 Destmik. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 8. marca 2016 PAKETI E 3, PRILAGOJENI VAŠIM NAVADAM, ŠE BOLJ UGODNI! Živimo različno - nekateri smo pozorni, kdaj uporabljamo velike gospodinjske aparate, drugi sproti spremljamo, mesečno javljamo in prilagajamo svojo porabo, tretji smo pozorni na okolje. Paketi £ J so prilagojeni vašemu življenjskemu slogu in navadam! IN ŠE VEČ! Naši paketi E3 NAPREDNI, E3 ZELENI in E3 UDOBNI so do 31.3.2016 v akciji. Preverite cene in ugodnosti na www.e3.si ^^ ^^ xf Q O E3 UDOBNI E3 ZELENI 2 GLASBO DO SRCA K<>\(IRT OirfiNBVTZMA IN MATERINSKEM llNEVIJ ŠPORTNA DVORANA JURŠINCI Nedelja, 13. marec 2016, ob 16.00 Cena vstopnice: 10€ Dame in gospodje, Z glasbo do srca in odličnimi glasbenimi gosti bomo počastili dan žena in materinski dan. Vabljeni na koncert v nedeljo, 13. marca 2016, ob 16.00 v Športno dvorano Juršinci. Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj ter Bar Kaučič Juršinci in dve uri pred prireditvijo v Športni dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 34 1 0. % o' ^ r ¿OH www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 8. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Kronika iz občine Deslrnik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Gostilna pri Francem 11:30 Video strani ! 8:00 Ob dnevu žena v Stopcreah 20:00 Ob dnevu civilne zaščite 2016 21:00 Srečanje tamburaški h skupin v MajSpcrku SIP 22:50 Polka in Majolka 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPOVE DNI K več na spletni strani www.siptv.ei Oči:00 Predavanje - Raki rodil 09:15 Ptujska kronika 10:00 S tatic, ob dne™ iona 2015 11:00 Gostilna pri Francct 12:00 Video strani 18:00 Kulturni praznik v Tmičah 2014 20:00 30 let gledališke skupine Skorba 21:10 Predavanje - Raki rodil 22:00 Polka in Majolka 08:00 Konecrt vokalne skupine I o:I štirje 08:40 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz pretek los I i 20:00 50 let župnije Sv. Doroteje 21:20 Koncert vokalne skupine Toti štitje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Dodatni termini oddaji Oddaje iz občine Majšperk redno v novih terminih na sporedu SIP TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116dr 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d o.o,: 02 749 34 27; 031 627 340 RADIO)))TEDNIK OBVESTILO o spremembi delovnega časa sprejemne pisarne Cenjene stranke obveščamo, da bomo v naši sprejemni pisarni na Osojnikovi cesti 3 od 1. marca 2016 poslovali po NOVEM delovnem času. Strankam bomo na voljo: • v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7. in 15. uro, • v sredo pa naš delovni čas podaljšujemo, in sicer od 7. do 17. ure. • Ob sobotah bo pisarna zaprta. ^ © PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 8. marec 8:25 Glasbena 8 (slo), 70. odd., pon. 8:55 Pomurski tednik, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, šport mladih, 23. oddaja 10:50 Kuhinjica, pon. SREDA 9. marec 8:30 Glasbena 8 (tuja), 70. odd., pon. 9:00 SVIT, 2. oddaja, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. _____________, - .,__________10:45 Pridelava plodovk, pon. 11:15 Glasba za vse, 30. oddaja, pon. 12:20 Ptujska kronika, pon. 11:45 Delovanje PGD Ptuj, pon. 12:50 Delovanje PGD Ptuj 2015, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Obzornik TV Dravograd 13:10 Boksarski maqazin,6. oddaja 14:05 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Sekvenca, 51. oddaja, pon. 18:50 Povabilo na kavo: Marko Soršak Soki, pon. 19:20 Športno), 41. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. _____________________________ 20:30 Boksarski magazin, 6. odd., pon.21:25 Boksarski magazin, 6. odd., pon 21:25 Sreda v sredo: Matevž Tomašič 22:20 Ptujska kronika, pon. 22:20 Pregled tedna, pon. 22:50 Info kanal ')kai 13:00 Hlpnoteraplja, pon 13:25 Sreda v sredo: Matevž Tomašič, pon. 14:20 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Ines Budja 19:05 Glasbena 8 (tuja), 70. odd., pon 19:35 Sekvenca, 51. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:30 Sreda v sredo: Ivan Stuhec 22:50 Info Kanal ČETRTEK 10. marec 8:00 SVIT, 1. oddaja, pon. 8:30 SKL, šport mladih, 23. oddaja, pon. 9:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 9:40 Dnevnik TV Maribor 0:30 Kuhinjica, pon. 0:55 Glasba za vse, 30. oddaja, pon. 1:25 Sekvenca, 51. oddaja, pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:30 Glasbena osmica (slo), 70. oddaja, pon. . -- oddaja, pon. pon. 13:00 Šport(no): Tjaša Flaijjak, 41. 13:40 Sreda v sredo: Ivan Stunec, '4:35 Info kanal 7:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, con. 18:30 Čista umetnost, 33. oddaja 19:00 Evropski utrip: dr. Milan Zver 19:15 Sekvenca, 51. oddaja, pon. 19:35 Prenova mestne tržnice, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo), 71. oddaja 21:00 Povabilo na kavo: Ines Budja, pon. 21:35 Pomurski tednik, pon. 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:40 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfo@petv.tv, www.petv.tv Vse za naš dom v življenju ti si dal, do zadnjega dne se trudil, delal in garal. Spomin na te vedno bo živel, v naših srcih vedno boš živel! SPOMIN Danes, 8. marca 2016, minevajo žalostna štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedek, tast, brat, stric in svak ter dober prijatelj Toni Cafuta IZ UL. 5 PREKOMORSKE 9, PTUJ 1. 6. 1952-8. 3. 2012 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči: žena Štefka, sin Vladimir in hčerka Silvija z družinama Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si. SPOMIN 8. marca mineva 10 let, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi Friderik Milošič NA POSTAJO 9, PTUJ Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji, ki te pogrešamo Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših. Da, celo v sanjah. Le, da korak se tvoj nič več ne sliši. V SPOMIN 7. marca je minilo 5 let, odkar se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, brat, dedek in pradedek Martin Šori KI CAR 86A Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in mu poklonite droben cvet. Vsi njegovi najdražji Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIUMICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj = Osojnikova c. 3 2250 Ptuj „Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko." (Mt 5) V 77. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča, sestra in teta Amalija Fekonja upokojenka NKBM IZ KAJUHOVE ULICE 5 NA PTUJU Pogreb pokojne bo v četrtek, 10. marca 2016, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico pripeljana na dan pogreba ob 12. uri. Žalujoča sin Borut in hčerka Andrejka z družinama ter ostalo sorodstvo Kako srčno si želela, da še med nami bi živela. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga hčerka, spomin bo vedno ostal. V SPOMIN Mojci Dominko CVETKOVCI 55 17. 4.1981-8. 3.1997 Naše srce te vedno išče in gremo na podgorsko pokopališče. V beli krsti mirno spiš in bela rožica ti cveti. Tam v kraju tišine in našega srca žalosti in bolečine. Tvoji žalujoči: mama in ata, brata Matjaž in Zvonko z družino ter sestra Aleksandra z družino Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. MOTORNA VOZILA KUPIM traktor, lahko je Zetor, Dojc, IMT, Ursus ali podobno. 031 851 485. KMETIJSTVO PRODAM, sadike javorja, hrasta in domačega kostanja. 041 800 685. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Kmetija Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. 041 881 949. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 150 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Tel. 041 978 309. DOM IN STANOVANJE NA SLOVENSKEM trgu 1, na Ptuju, prodamo obnovljeno 2-sobno stanovanje, 61 m2. Tel. 031 366 891. V NAJEM oddam delno opremljeno garsonjero na čudoviti lokaciji na Ptuju. Zaradi energetske izkaznice za obdobje do enega leta. Tel. 031 757 919._ NA PTUJU oddamo v najem opremljeno garsonjero za obdobje do enega leta. Tel. 041 469 578. ENOSOBNO stanovanje, obnovljeno in na novo opremljeno oddamo v najem. Nizka najemnina in stroški. Tel. 051 356 346. DELO ZAPOSLIM voznika C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80._ ZAPOSLIM strojnika-rovokopača, po možnosti s C-kategorijo, pogodbeno, za nekaj ur mesečno. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80._ IŠČEJO pridno študentko in kuharsko pomočnico za delo v gostinskem lokalu. 041 687 869, GOSTILNA KU-REŠ, Šikole 26, Pragersko. RAZNO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. VSE zainteresirane stranke (dobavitelje) obveščam, da bom prenehal poslovati kot samostojni podjetnik po preteku 3 (treh) mesecev od objave tega oglasa. Franc Šalamun, s. p., CEVOSS, Tovarniška cesta 22, 2325 Kidričevo. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. KLEPARSTVO KOKOL KOMAL, Proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Spindlerjeva 4 2250 Ptuj Podjetje z dolgoletnim poslovanjem zaposli 4 delavce za montažna dela v tujini. Nudimo stimulativno plačilo terzaposlitevza nedoločen čas. Za razgovor pokličite na telefon 051 416 310 ali 051 416 303. Ptuj • PP Gostinstvo: »Vrata Ribiča naj bi bila zaprta samo začasno« Razlog zaprtja kadrovska podhranjenost ali prenova? Konec minulega tedna je nenadoma vrata zaprla ptujska restavracija Ribič, ki posluje v okviru poslovne skupine Perutnina Ptuj (PP) in je ena izmed poslovnih enot Perutninine hčerinske družbe PP Gostinstvo. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil razlog za zaprtje restavracije slabo poslovanje na ravni celotne družbe PP Gostinstvo, medtem ko naj bi Ribič posloval dobro. V zadnjih dveh letih, odkar je poslovanje Ribiča ponovno prešlo pod Perutnino (pred tem ga je imela v najemu Katarina Vovk, ki je v lokalu tudi postavila določene standarde kakovosti), naj bi ta ptujska gostilna svojo kakovost in kulinarično vsebino še dodatno krepila. O tem pričajo dobre ocene kulinaričnih ocenjevalcev in prejete nagrade. V gostilno so zahajali domačini, pa tudi gostje iz vseh koncev Slovenije in tujine. Dodano vrednost objektu daje lepo urejena terasa ob rečnem obrežju, ki je bila v času sezone več ali manj skoraj vedno zasedena. »Gostilna je delala dobro. Če bi bilo finančno poslovanje avtonomno, do današnje situacije ne bi prišlo. Na slovenskem kulinaričnem zemljevidu se je uvrščala med boljše ribje restavracije v Sloveniji. Glede na to, da vsi lokali pod okriljem PP Gostinstva niso delali tako dobro kot Ribič, je bila to za nas slabost. S prometom gostilne Ribič smo pokrivali stroške drugih poslovnih enot in jim pomagali. To sicer ne bi bilo sporno, če mi ne Foto: Črtomir Goznik Direktorica PP Gostinstva Melita Znidarič pravi, da bo gostilna Ribič predvidoma čez mesec dni ponovno odprla vrata. bi bili zaradi tega okrnjeni pri plačevanju kadra in dobaviteljev. V obdobju, ko je tekla prevzemna ponudba SIJ-a za nakup delnic PP, smo na prihodnost gledali z optimizmom. Upali smo, da bo vse to pozitivno vplivalo na poslovanje PP Gostinstva in gostilne Ribič. Upe smo polagali v na novo urejeno finančno poslovanje. Zdaj, ko se je prevzem končal, pa se je Ribič zaprl. Ne vemo, zakaj se je to zgodilo in nismo prepričani, da so predstavniki SIJ-a z zaprtjem gostilne seznanjeni. Do zaprtja ni prišlo z danes na jutri. Gostilna se je v zadnjih nekaj mesecih zaradi finančnih težav (dolg do Informacije o tem, zakaj je Ribič zaprt, so različne. Po podatkih našega vira naj bi se Ribič med drugim zaprl zaradi kadrovske oslabitve, saj naj bi odpoved dali vsi, ki so bili zaposleni v kuhinji. In gostilna, kot je Ribič, brez kuharjev enostavno ne more poslovati, dodaja vir. Uradno pojasnilo družbe PP Gostinstvo na vprašanje, zakaj je Ribič zaprt, se glasi, da zaradi obnove in za obdobje približno meseca dni. Kot so nam viri še povedali, naj bi polovica kadra od nekoč 11 dobaviteljev, dolg do zaposlenih) kadrovsko oslabila. Najprej nas je zapustil šef kuhinje, nato pa še drugi kader, ki je delal v kuhinji. Kako naj gostilna, kot je Ribič, posluje brez dobrega in usposobljenega kuhinjskega ter drugega osebja? Dvoletno trdo delo, ki smo ga vlagali v gostilno Ribič, je bilo sedaj v treh mesecih uničeno. Predvidevamo, da je odločitev o zaprtju sprejela odgovorna oseba PP Gostinstva, to je direktorica. Dokler je bil predsednik uprave PP Roman Glaser, je držal steber gostilne Ribič. Ko je prišlo do kakšnega problema, je pomagal. Ko se je umaknil s funkcije, je vsa pomoč gostilni Ribič začela pojenjati. Vodstvu gostilne v stik s predstavniki novih lastnikov ni uspelo priti,« je povedal naš vir. Uradno pojasnilo: zaprto zaradi obnove Na družbo Dialog, ki v Perutnini skrbi za komuniciranje z mediji in javnostjo, smo glede na izpovedbo našega vira naslo- vili nekaj novinarskih vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, zakaj so se odločili za zaprtje restavracije Ribič ter kdo je sprejel odločitev o zaprtju (vodstvo PP Gostinstva, uprava, lastniki ...). Zaprosili smo jih tudi za pojasnilo o poslovanju, saj je tudi iz baze Ajpes razvidno, da družba PP Gostinstvo posluje negativno. Po izpovedbi našega vira naj bi bilo poslovanje samega Ribiča pozitivno. Zanimale so nas informacije o domnevni kadrovski podhranjenosti, pa tudi, ali nameravajo v kratkoročnem obdobju zapreti še kateri drugi PP-jev gostinski lokal na Ptuju in ali bodo restavracijo Ribič morebiti prodali ali oddali v najem. Večina vprašanj je ostala neodgovorjenih. Iz Dialoga so nam odgovorili, da iz vprašanj izhaja, da želimo v uredništvu povsem običajni remont gostilne Ribič predstaviti na dramatični način. »Resnično upamo, da boste, glede na dejstva, v prostor sporočili, če že sploh kaj, objektivno informacijo. Ta izhaja že iz obvestila na vratih Ribiča, kjer obisko- valce prosimo za razumevanje zaradi prenove. Zato lahko na vsa vprašanja odgovorimo tudi zelo elementarno,« so pojasnili v Dialogu in dodali odgovor direktorice PP Gostinstva Melite Znidarič: »Gostilna Ribič je začasno zaprla svoja vrata zaradi nujnih vzdrževalnih del, predvsem v sklopu kuhinje. Vse obiskovalce pa že sedaj vabimo, da nas po zaključku prenovitvenih del, ki bodo trajala kakšen mesec, ponovno obiščejo in se prepustijo kulinaričnim užitkom na pomladanskem soncu najlepše dravske terase na Ptuju.« Dodatno smo na Dialog poslali vprašanje, ali bo Ribič po prenovi, ko bodo njegova vrata za obiskovalce ponovno odprta, posloval v okviru poslovne skupine PP oz. hčerinske družbe PP Gostinstvo ali pa bo Perutnina restavracijo oddala v najem ali prodala. Odgovorili so, da bo Ribič tudi po remontu posloval v istih organizicijskih okvirih kot doslej. Mojca Zemljarič Osebna kronika Rojstva: Jasmina Furlan, Ješenca 1 b, Rače - deklica Žana; Natalija Rep, Belša-kova ulica 15, Ptuj - deček Lukas; Sarah Šuler, Volkmer-jeva cesta 37, Ptuj - deklica Alja; Katica Zobec, Pretrež 5, Slovenska Bistrica - deček Nejc; Lidija Lešnik, Jiršovci 13, Destrnik - deček Aljaž; Karmen Krajnc, Naraplje 14 b, Majšperk - deklica Jana; Tamara Horvat, Dravska ulica 7, Ormož - deklica Tarina. Umrli so: Ana Mere, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1932 - umrla 26. februarja 2016; Franc Strelec, Prvenci 9, roj. 1931 - umrl 24. februarja 2016; Marija Rodošek, roj. Svenšek, Sedlašek 123, roj. 1935 - umrla 28. februarja 2016; Rudolf Pernat, Skorba 63 a roj. 1943 - umrl 26. februarja 2016; Marija Pleger, roj. Kosec, Frankovci 39, roj. 1929 - umrla 28. februarja 2016; Roman Topolovec, Pod-lože 62 a, roj. 1947 - umrl 25. februarja 2016; Amalija Bogme, roj. Mesaric, Stoper-ce 67, roj. 1922 - umrla 27. februarja 2016; Stanislav Verdenik, Slape 18, roj. 1935 - umrl 28. februarja 2016; Janez Pulko, Žetale 94, roj. 1930 - umrl 28. februarja 2016; Franc Smolinger, Sela 17, roj. 1948 - umrl 1. marca 2016; Janez Grmek, Stojnci 7, roj. 1934 - umrl 2. februarja 2016; Antonija Bračič, roj. Drevenšek, Gorišnica 57, roj. 1933 - umrla 26. februarja 2016; Adela Kovše, roj. Per-ko, Gerečja vas 20, roj. 1943 - umrla 28. februarja 2016; Ernest Kupčič, Apače 2, roj. 1941 - umrl 28. februarja 2016. Poroke - Ptuj: Mitja Kolarič in Lina Kukovec, Ptuj, Ormoška c. 81 a. £taf&iitoa> bududfea, 89,8 98,2 104,3 Mb fióiuXajte naó tudi na ópietu: o-ptuj.í ' RADIOPTUJ 89,8 "98,2-104,3 Napoved vremena za Slovenijo Kadar slive marca in aprila cveto, ne obrodijo. Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo še rahle padavine. Jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Goriškem in ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C. Obeti V noči na sredo se bodo padavine prehodno spet nekoliko okrepile in do jutra povečini ponehale. V sredo se bo na Primorskem delno razjasnilo, zapihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo še precej oblačno, a večinoma suho vreme. V četrtek se bo postopno zjasnilo tudi v notranjosti Slovenije, najkasneje na jugovzhodu države. Opozorilo V gorah je velika nevarnost snežnih plazov.