□
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00 B
Za New York celo leto -	«$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
r— '	— -	■ i—M	I ■ ■Slh I AJfcM
B The largest Slovenian Daily in S the United States.
□ Issued every day except Sundays
■	and legal Holidays.	[ji
75.000 Readers.	&
Il_	____J8
List slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEFON: C0ETLANDT 2876.
Entered as Second glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 34. — ŠTEV. 34
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NEW YORK, TUESDAY, FEBR X*RY 10, 1&25. — TOREK, 10. FEBRUARJA 1925.
VOLUME XXXm — LETNIK XXXIII
PAŠIČ ZMAGAL PRI VOLITVAH
Iz dosedanjih poročil je razvidno, da ima vlada pet glasov večine nad vsem nasprotujočimi strankami. — Radičevi pristaši so izgubili samo en glas. Izvoljen ni bil niti en socijalist in niti en komunist. — Sovražno stališče Hrvatov napram vladi.
DUNAJ, Avstrija, 9. februarja. — Iz zadnjih poročil je razvidno, da je v hudem volilnem boju zmagala vladna oziroma Pašičeva stranka. Na to zmago pa ne moreta biti ponosna niti Pašič niti vlada.
V narodni skupščini bo samo pet Pašičevih pristašev več kot jih je bilo dosedaj.
Iz tega je razvidno, da se polovica jugoslovanskega prebivalstva ne strinja s Pašičem in njegovimi idejami o centralistični vladi.
Hrvatska, Slovenija, Bosna in Crnogora so se pri volitvah odločno izrazile proti centralizaciji.
Zahtevajo avtonomijo, pa naj bo že taka ali taka.
Radičeva stranka je izgubila samo en mandat.
Komunisti in socijalist i ne bodo v narodni skupščini zastopani niti z enim poslancem.
Volitve so še dosti mirno potekle.
BEOGRAD, J ugoslavija, 9. februarja. — Pri volitvah je Pašičeva stranka nekoliko profitirala, Radičeva pa nekoliko izgubila. Toda Radičeve izgube so znatno manjše kot pa Pašičeve pridobitve.
Razpoloženje Hrvatov napram beograjski vladi bo tudi zanaprej sovražno.
Nadaljna okupacija Kolina.
Prejšnji nemški finančni minister Hilferding je rekel, da zastruplja o-kupacija Kolina demokracijo. — Nastopil je na kongresu francoskih socijalistov ter rekel, da bi bil nemški socijalizem ojačen, če bi zavezniki izpraziiili kolinsko predmostje.
GRENOBLE. Francija. 9. febr. N.ijbolj važna torka, s katero .sr j< pečala otvorilna seja <lva in dvajsetega .socijalističnega kon-<rrrsa. ki s»- je sestal tukaj, je bila bodočnost j_rl;tsila stranke, lista " Populaire". Ta list je izhajal preje vsak dan. a izhaja sedaj ]»• vsakih štirinajst dni. Vprašanj«' j*', kako hi se dalo spraviti skupaj dva milijona frankov, da bo ino<rt 1 1 -t zopot dnevno izhajati.
Veliko vu-elosti in tudi dosti <>Lrotverili protestov je vzbudli predlo**, naj stavi ta denar na raz|>ola}ro francoska vlada kot odškodnino za podporo, katero nudi socijalist »ena stranka sedanji vladi. N*a tem kongresu so tir-di jmv-n-o za- topan: socijalist i iz inozemstva. Meti njimi je Tom Shaw, ki je bil član MacšDonaldo-vrjra kabineta, Rosenfeld. zastopnik ru^ke soeijalno-dcmokratične Mranke ter nadalje zastopniki ruske socijalno-demokratične delav-!*ke stranke ter nadalje zastopniki Nemčije, Bclffije, Čehoslovaške, Španske in Madžarske.*
Sogrlasno s poročilom zakladnica rja je nara-la stranka v Franciji v zadnjem letu za deset tisoč članov.
Posebno poj5ornos.t bodo posvetili polkiki franke v parlamentu. Delegati .so »koro soglasno za to. da stranka še nadalje podpira vlado Ilerriota in vne razprave se bodo najbrž sukale skoro izključno le krog vprašanja, kakšne pogoje se bo st-avilo za, to soeijalisttičrro podporo in že se lahko izvede pri-t ink na vlada, da vk>fci v parlamentu par aonijalktienih reform.
Tekom včerajšnjih razprav je imel govor tudi dr. Rudolf Ilil-ferding. prejšnji nemški finančni minister. Ta govor je bil sprejet s splošnim odobravanjem. V svojih izvajanjih je napovedal vojni vojno. Trdil je. da je mogoče doseči trajen mir le potoni Lipre na-rodov, ne pa pertom vojaških konvencij.
Kongresu je tudi pojasnil, da zastruplja nadaljno zaseden je Ko-'ina demokracijo in da bi bil nem-ski socijalizem zelo ojačen. če bi zavezniki izpraznili -kolinisko predmestje.
Svoj govor je zaključil z izjavo. da ponir-nja vsaka zmajra francoskega socijalizma tudi zmago nemškega in mednarodnega socijalizma.	" ^
Francoski prasci, — divji in vdomačeni.
PARIZ, Francija. !). febr. — Francoski parlament je napovedal vojno divjim prašičem, ki. so v preteklem letu napravili veliko škodo na poljih. V zadnjem času so pričeli celo vdirati v kmečke hiše. V enem slučaju so obiskali divji prasci'dom nekega kmeta, ki je ravno sedel s svojo družino pri kos'iu ' Družino so prepodili ter za nameček razmetli in razbili vse pohištvo.
Vsled tega je vložil neki član poslai^ke zbornice predlogo, soglasno s katero naj bi bilo dovoljeno vsakemu in ob kateremkoli času moriti divje prašiče s tem ali onim orožjem. -
Neki dovtipni tovariš tega poslanca in narodnega zastopnika, je pripomnil, ko je eul o predlogi.
"Boljša bi bila postava, ki bi napravila konce delovanju domačih prašičev, ki razburjajo po cele ure zbornico s sn-ojimi tirada-mi".
Nova norveška
železnica.
KRISTIJANI J A. Norveška, 9. februarja. — Kralj Gustav je o-tvoril zadnjo sekcijo Ranama že-lnzniee, ki teče sedaj od tukaj na razdaljo 210 milj skozi bogate m naravno krasno okraje severoza-
p*3*- . i_____':m
GLAVNO MESTO WASHINGTON V ZIMSKI OBLEKI
LIGA NARODOV IN
BODOČNOST EVROPE
Propaganda Boncourja za ženevski protokol. Ves je razočaran radi izida nemških volitev ter splošnega postopanja svoje vlade in Lige narodov. — Dvomljive nemške volitve so spravile Francoze v veliko zadrego.
sssjsrr^ ss-v - • —
COPYRIGHT uMsmwCOO * UNOE.RWOOD. N.
Kitajska je zapustila konferenco.
Tudi kitajski delegatje so zapustili opijsko konferenco, ki pa nadaljuje s svojimi sejami. — Italija in Poljska sta preprečili novi predlog Indije.
ŽENEVA, Švica. S. februarja. Po vzgledu Združenih držav se je jčeiaj umaknila z mednarodne opijske konference tudi kitajska delegacija, kateri načeluje Alfred Sze. Vse preplašene, a še vedno odločne v svojem .sklepu, da zmagajo, so manjše sile prevzele breme, da izvojujejo brezpogojen sprejem prvega člena ameriškega predloga.
Zastopniki Indije so namignili, da bi sprejeli iprvi člen, ki določa omejitev produkcije, če bi bil amendiran. Italija pa ni hotela privoliti v amendment ter zahtevala, da se sprejme prvi člen nedotaknjen, kot ga je predlagala Amerika.
Poljska je sledila akciji 1}a;!i,je ter napadla obrambo zavživnnja opija kot so jo uveljavili zastop-
ki' Indije. Pr. rhnds7.11. p-dj-ka zdravniška avtoriteta, jc izjavil, da je zdravniška veda izdatno preflovala izza časa v. ko se je 1 redilo. da jo opij potreben za lull i jce.
Zastopniki Čehoslovaške. Švedske, in južno-ameriških republilc so zahtevali sprejem prvega čie-7ia. Zadnji dve skup:ni -1a branili stališče Amerike vsaki pot. ka-zlar je bilo napadeno, "ker ni Amerika navzoča. da bi se lira-nila'\
Odhod Amerikaneev in Kitajcev je pustil opijsko konferenco \ velikanski zmedi in prevladuje splošna potrtost.
I/.d je še dvomljiv. Številni delegati so zato. da se poveri zadevo splošnemu zborovanju Lige narodov. Ostali, vključno Anglijo, Francijo* in Ilolandsko. ki st> izsilile celo -tvar. pa zahtevajo, da se v rs i konferenca še na.pro.").
Kot»enega dvoma ne more biti. da se bo konferenca vršila še najprej. Splošno se domneva, da bo koncL-no sprejeta določba, ki se tiče omejitve produkcije o-^Ija.
Barona Cecila smatrajo splošno človekom, ki je največ izgubil v tej igri. On se tudi odločno zaveda tega svojega stališča.
Zastopniki manjših narodov se boje. da bodo smatrali nesprav-ljivi v ameriškem senatu I/igo kot. odgovorno za ta položaj, ne da bi vpoštevali narodov, ki predstavljajo "opijski blok".
Herriot pod vplivom socijalistov
Včeraj j e bil otvorjen kongres francoskih socijalistov, kojega naloga je določiti, če naj stranka še nadalje podpira vlado Herriota. — Opazovalci so mnenja, da se bodo socijalisti odločili za podporo.
GRENOBLE, Francija, S. febr. Kongres socijalistične stranke, ki se bo .sestal danes, bo odločil, če naj socijalist ični poslanci v francoski poslanski zbornici ki štejejo lij.~> nicž še nadalje podpirajo vlado ministrskega predsednika IIerri<*ta. Odce]>ljenje socijalistov od vladne večine bi pomenjalo strni'glavi j en je Ilerriotove vlade. —
Ekst rem isti v stranki imajo baje dosti materijama za kritiziranje •'oportnnistifčnejra nastopa*' se. da njega ministrskega predsednika. Zadnji govor ministrskega predsednika gle le varnosti Francije so označili ti skrajni elementi socijalist ične stranke "reakci-jonarnim in nagibajočim se proti de»nici
Da vzdrže vlad') v ^ili. so 1 sj 11 >ocijalisti prisiljeni glasovati za obsodb:i socijalisticne orfouoksi-;e. ki se obrača prot.i t-ijuemu pr>-lic:jskemu skladu. Sprejeti so morali tudi mlačno amestijsko predlogo ter odobriti odredbo zastopstva pri Vatikanu.
V >':■(] tega je pričt .lo prevladovati precejšnja neza'lt)voIj<t vo. Voditelji v poslanski zbornici. — Blum. Boncaur in Moutet. — so s tem izpostavili olnlolžitvi. da pro lali praviee stranke za skledo leče.
Predno je zapustil Pariz, je do-bil IVI. Blum od ministrskega predalnika obljubo, da bo vlada predložila čimpreje mogoče predlogo, tikajočo se skrčenja vojaške službe na eno b.to ter da bo tudi no«]vsila program levice, ker ni bote] s fop'ti pred soeijalističn! konsrres praznik rok.
Vse kaže. da bo sor-ijalistični kongres po daljši in viharni debati sklenil še nadalje podpirati v'ado Herriota. kojega padec bi pomenjal vlado sredine ter izgubo
odgovornih mest. 'katera zavzemajo »daj socijalisti. Stranka ni-'maT amena izvršiti političnega hara-kiri a pričakovat: je. da se bo' del -ocijalistov pridružil komunistom.
Veliko romanje
v Cave City
Na tisoče ljudi je dospelo v Cave City, kjer leži Collins zakopan v duplini. — Ena sama železnica je v soboto in nedeljo privedla 20,000 ljudi.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENE! DRŽAVAH.
CAVE CITY. Ky.. 9. febr. — V ne del jo. se je pojavilo pravcato priseljevanje narodov v Cavc City. Že ob jutranji zhori so dospeli prvi avtomobili, obloženi z radovedneži, ki so vpraševali za pnt k pi^iVni duplini, v kateri st» nahaja že di\s«*t i dan Floyd Co-lins in ki je oddaljena od t»ikaj-šnjega mu<ta šest milj. Že v zgodnjih jutranjih urah je l>ila cesta, vodeča proti duplini, polna avtomobilov.
X'Cmanj deset tisoč ljudi se je zbralo krog poki ne pred ojrra-j<> iz bo leče žice. ki ločuje oibein-stvo od vhoda v duplino ter reše-vaiuf '_ra oddrdika. Skoro vsi pa so morali oditi razočarani, ker niso videli dmtgoga knt grič. pod ka-terim le/,i šfpilja. ('t*lo neke A'-ste božja služba se je vršila na sove-ro-zapadjiem obronku griča. Ljudje so jieli pobožne pesmi ter profili. da bi ostal Collins živ. dokler bi n š. vahd ne do>peli do njega. Sijajen 1 iznes sr> napravile im-prov!>;ira:ie kolibe, ki so postregle obiskovalcem s sandwichi. klo-ba^icanii in »roi*ko kavo. Številni avtoinobilisti ]>a prinesli je<li s seb'oj ter jih zavživali kar v avtomobilih i:i malo vrjtitno je. da
je kdo j>ri tem mislil na Collinsa.
i
Louisville & Na-shville železnica je morala -praviti v službo posebne vlake, da jirevedejo semkaj vse. ki so hoteli priti. Železniški uslužbenci izjavljajo, da so prevedli v soboto in nedeljo več kot 20,0C0 ljudi v Cave City. V to število pa seveda ni-o všteti avtomobilih.
Reševalni oddelki pa so bili medtem neumorno na delu pri navpičnem rovu. ki bo šest čevljev v kvadratu ter je globok malo več kfit štiri indvajset čevljev. Treba bo delati še do srede, predno bodo dospeli reševalci na dno dupline.
Med tukajšnjim prebivalstvom so pričele krožiti govorice, da Collins sploh ni zaprt v duplijii. ker je Homer Collins, njegov brat, povedal, da je še drugi izhod iz dupl ne. Ljudje so mnenja, da je Collins ušel na prosto ali da je i/ginil ali da pa je do-bro založen z jedjo in pijačo in da se norčuje ;is. ljudi/ Prebivalstvo nima dosti csimpatij s Collinsom. Star je sicer že osem in trideset let, a oče mora, še veil no skrbefti zanj. Delo
PARIZ, Francija, 9. februarja.—Paul Boncour, francoski poslanec ter zastopnik Francije pri Ligi narodov, ki je na odličen način sodeloval pri sestavi ženevskega protokola, je vzbudil tukaj splošno pozornost s svojim predavanjem glede Lige narodov ter bodočnosti Evrope, s katerim je skušal pojasniti občinstvu dejstva glede tega protokola.
Ligo narodov je označil kot orodje miru. Rekel je, da je napaka Francozov, da niso zadostno poučeni o Ligi.
Izjavil je v nadaljnem, da ne zmanjšuje protokol pravic Francije in da jih je cel opovečal. Odklonitev protokola od strani Anglije je označil kot "veselo razočaranje", ker se ne more priznati Anglije kot izključno evropske sile, ker so njeni interesi preveč spojeni z interesi domini j ev. Ce bi Anglija ponudila Franciji poseben sporazum, bi ga Francija ne odklonila, pod pogojem, da bi služil ta sporazu mle obrambnim svrham ter bil registriran pri Ligi narodov.
"Nemčija," je izjavil Boncour, "je povzročila izza septembra meseca preteklega leta številna razočaranja. Nemci niso baje primerno odgovorili na francoska mirovna prizadevanja. Dvomljive nemške volitve so dale Franciji povsem upravičen povod za skrb. Vstop Nemčije v Ligo narodov bi bil koristen ne le Nemčiji sami, temveč tudi Franciji in celemu ostalemu svetu.
mu ne prija in najrajše se je potikal po duplinah. Na enem takih potovanj je razkril leta 1917 kristalno duplino na farmi svojega očeta ter znal to razkritje dobič-kanosno izkoristiti.
Radi te kristalne dupline je prišlo med očetom, drugimi člani ■družine in sinom do spora. Flovd je namreč zahteval velik delež pri napitninah, in vstopninah v jamo. katero so plačevali obiskovalci. Ko mu je oče odvzel ta vir dohodkov, je neznaaiokani izginil ter sra ni bilo več domov.
V zadnjem času tudi ni stanoval pri očetu. temve"č pri nekem farmer j u. na kojega posestvu s* nahaja peščena jama. v kateri ti-č" sedaj Različne dupline v tukajšnji okolici so vse v privatnih rokah.
Ce 1m> Collins res umrl v duplini. bo postal tretja žrtev številnih
duplin, ki se nahajajo v tukajšnji okolici. Pred tridesetimi leti zasul pi -ek nekega Pike Cliap-mana iz Xebraxke. Nekoliko pozneje je zadela ista usoda nekega Turnerja iz Ne Yorka, katerega so sicer izkopali še živega, ki pa je dobil tako težke notranje poškodbe. da je kmalu nato umrl.
Napad na francoskega stotnika.
TUNIS, Afrika. D. februarja. — Včeraj so tukaj aretirali tri komuniste. Posledica tega j«- bita. dft so neznanci oddali tri strele na nekega francoskega -totnika m dve njegovi spremljevalki.
Streli niso zadeli cilja. Stotnik je sam zasledoval domačine, katerim se je pa posrečilo ujiti. Do-tični stotnik je zaslišaval omenjene tri komuniste.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naše cene sledeč«: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 ^ 5000 Din. — $86.5G
M nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računam« »osebej 10 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja m zadnje pošte in izplačuje Tettnl čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75
300 lir.......... $13.95 1000 lir..........$44.50
Pri naročilih, ki čiašajo man^ kot SM lir račnnaau posebej p« 15 center *a poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka ▼ Trsta.
Ka poSiljatve, ki presegajo rETTIROČ DINARJEV aH pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popnst. fnM Dinar Jen ta Lina sedaj ni dilw. —Je w večkrat to aepr* takavane; t> tega razloga nam al anifa padali aatznčne eene mpt) T1 nrrt pa eeni M«faf» dne, ka mu pride p—lani denar v roka.
^OŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO J NAJKRAJŠEM ČASU TEB BACUNAMO ZA STROŠKI $1,-
Denar naat je podati najbolje po Doomtlc Footal Mmey Order all pa New Xorfc Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 88 Oortlaadt Street,	New York, N. T.
Telephone! Oorttoadt Wf.



GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Otoned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president_'_Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
_" Voice of the People" _i
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko	Za New York za celo leto .... $7.00
in Kanado .......................... $6.00	Za pol leta..............................$5£0
Za pol leta ............................ $3.00	Za niozemstva ea celo leto .... $7.00
Za četrt leta ......................... $1.50	Za pol leta.............................. $3.50
8ubscription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS i; A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
NIŽJE PLACE — VEČJI PROFIT
Ce pomislimo na velikanske dobičke desetih največjih korporacij v deželi, ter istočasno na milijon tvorniških delavcev, ki so se morali pridružiti veliki armadi nezaposlenih, moramo priti do prepričanja, da zasleduje vele-kapital dežele izključno le politiko izkoriščanja.
United Steel korporaeija je imela tekom lanskega leta čisteira dobička več kot slo dvainpetdest milijonov dolarjev. Na vsako temeljno akcijo za sto dolarjev je prišlo enajst dolarjev dividend.
To akcije so bilo prvotno ničvredne. Njih sedanja vrednost je izključno le posledica nabiranja nerazdeljenih velikanskih dobičkov.
Inland Steel Company je napravila več kot pet milijonov in pol čisteira dobička. Na vsako temeljno akcijo je prišlo več kot šestnajst dolarjev dividend. Le /tekom leta 1917 je napravila ta drlužba večje dobičke, ko je prišlo na vsako temeljno akcijo za sto dolarjev po dvainšti rideset dolarjev dividend.
United Fruit Company, ki ima zasužnjenih na tisoče delavcev v Centralni Ameriki je imela več kot sedemnajst milijonov dolarjev čistega dobička ali približno sedemnajst dolarjev na vsako temelju© akcijo po sto dolarjev.
Redne dividende znašajoče več kot deset odstotkov, so plačevala tudi druue izkoriščevaJne korporacije.
Dobički tekom leta 1923 so bili tako velikanski, da so plačevale korporacije lastnikom temeljnih akcij dividende vnaprej za vse leto 1924.
Veliki veleklavnicarski trust Swift & Company je napravil tekom preteklega leta več kot štirinajst milijonov dolarjev čistega dobička ali približno devet in pol dolarjev za vsako temeljno akcijo po sto dolarjev.
Zvezna trgovska komisija pa je ugotovila, da predstavlja kapitaliziranje podjetja v znesku dvesto .petindvajsetih milijonov dolarjev le devetdeset milijonov dolarjev resnične vrednosti.
Z drugimi besedami rečeno, znašajo dobički Swifto-ve korporacije za leto 1924 več kot dvajset dolarjev na temeljno delnico za sto dolarjev.
National Biscuit Company je napravila skoro trinajst milijonov čistega dobička ali približno enoindvaj sec dola *j' v ^n delnico.
Ward Baking Company je napravila tekom zadnjega
^tiri milijone in pol čistega dobička. Tristo .dvanajst tisoč prednostnih n!:»*ij predstavlja resnični kapital in to pcmenja. da prid»» na vsako ueliv.co več kot postavno do-v.jljt r.ili sedem odstotkov dobička.
Kompanija znanega W. Wrigleya. ki razpečave chew-"ing gum, je napravila več kot osem milijonov in pol či-j:cga dobička ali približno srdeminoetdeset dolarjev na vsako delnico po sto dolarjev.
IV številke nam kažejo, da je čikanje gumija do-bickanosna stvar, že vsaj za korporacijo, čeprav ne za ljudi, ki imajo navado cikati.
Tudi izdelovalcev oblek ni sram lanskega profita.
Schaffner in Marx so napravili več kot dva milijona čistega dobička ali približno trinajst dolarjev na vsako stodolarsko akcijo.
Navedli bi lahko še več slučajev, a io zaenkrat zadostuje. ker nam kaže, kako grozno se je razpasel kapitalizem v Združenih državah, čeprav padajo plače delavstva od dne do dne ter je v deželi najmanj tri milijone nezaposlenih.
D
opisi
n
Farell, Pa.
Zadnji teden sem eital dopis v G. N. iz Girard, Ohio, ki ga je pisal A. N. IV>tičnik se je zopet
poto. Tako so tudi Toneta dobro ožpali. Tone še ni nikdar dopisa pisal, da bi se ne obregnil malo ob S. D., zato mu pa tudi nič ne
obregnil ob Slovenski Narodni | zamerim. Naj se veseli. Dom. I no, jaz gospodu itak rac Tone, lakaj ti rešuješ SI. Dom T o« zamerim, k*r kogar hočejo Zakaj te skrbi v kakšnem stanju fWS	ga serijo § ale-je s§mg takrat, ko ^a imaa ea-
Peter Zgaga
Novice iz Jugoslavije
malo pod klobukom? Tone, rajši'bomo pa še bolj globoko pogleda--krbi za svoje nadloge, drugi bo-'11 pod tvojo veličastno plešo, mo pa za. svojo. Tone. ti lahko!
•7oe Kramar, delničar Si Doma.
Ely, Minn.
Štefan Koval 17.
mirno zalepiš, -sedaj ko SL Dom stoji. Tudi pozneje, kadar se bo- j lr zrušil v prah, ne boš ob nič ( prišel. Tono. ti praviš, da naj bil Trgovec Mr. tisti, ki prodajajo in agitirajo za Ely. se je moral podvreči opasnt !it»ve delnice, vse svoje prihranke j operaciji v Duluth-u. Poročajo, da lali v Dom,	j e nahaja v, (»pašnem položaju.
Tu so člani Doma, ki imajo po j	Frontier, Wyo.
2—3. r> in 6 delnic, poleg tega pa ! Tukaj vam pošltfem 5«st dolar-š«- nekaj posojila. Torej ti so dali |jev kot celoletno naročnino. Ob-vse svoje žulje za Dom. pa se m- enem priložim par vrstic iz te na boje. da bi Dom prepal. Tem na-
šim možem gre hvala, da ima Girard svoj Dom. ('e bi bili v^i fakl. kot je Tone, bi v Girard še daneK »imeli seje po privatnih hišah, tako kot .je bilo poprej.
Tone pravi, da je bil delničar, pa je vse ven vzel. Zakaj si ven vzel, vemo. Ti in tvoji so prerokovali. <la bo Slovenski Dom v malem času hudič vzci. zato <t<? plar.ili na delniit-e ter jih i/.ročilj neki družbi za avtomobile. Danes naš Dom še stoji, tiste kom-panije nekje v N. V. p:i ni vre.
Denar je najbolj zanesljiv v slovenskih podjetjih, kot so Domovi. Povem ti. le. mirno spi. Dom ■>a v miru pusti, ker nimaš nic
selbiue. Vreme imamo še precej povoljno. Delavske razmvre so bili* dosedaj <iol>re, zadnji čas se je pa začelo na slabše obračati.
Pri volitvah, ki so se vršile v nedeljo v Jugoslaviji, je zfhagai Nikola Pašie.
Za las je sicer šlo, toda zmagal je.
Hrvatje in -deloma tudi Slo-Kenci so s tem deloma zadovoljni.
Kaj bi počeli, če bi bil Pašič popolnoma poražen in bi se oni kar preko noei povzpeli na krmilo?
Brezdvoma <bi storili v prvem hipnem navdušenju marsikatero neumnost, lci bi jim še dolgo, dolgo križala račune.
Pašič nima velike večine, a večino ima vendarle.
Najbrž mu ne bo drugega kazalo kot paslužiti se sredstva, ka-korsnega se poslužujejo napoi bankrotirane vlade.
To iskrajno obupno sredstvo je fašizem.
Vlada, ki si pomaga s fašizmom. je podobna na smrt bolnemu, kateremu vbrizgavajo morfij.
Oči mu zažare v čudežni svetlobi. po vsem telesu čuti mladeni-tko živahnost.
Toda vse to traja le sa hip. Par trenutkov pozneje je megla v oreh večja .in živahnosti sledi še večje mrtvilo.
Tako je sedaj v Italiji in tako bo kmalu v Jugoslaviji.
Trideset milijonski italijanski narod se brezpogojno pokori Mussolini ju Ln njegovim trabantom.
Slovenija in Hrvatska se bosta morali pokorliti nasilnim beograjskim poveljem.
Vse je odvisno od odporne mo č.i. ki jo imata v sebi.
Če imata dovolj odpornosti, bo kmalu konee Pašičeve diktature. Če je nimata, bo Pašičev duh absolutno zavladal.
Pašič ni vajen delati kompromisov.
Zmagati ali propasti — je nje-govo geslo, katero je doslej še vedno dosledno izvajal.
Nedeljske volitve niso bile izraz narodne volje.
Vpričo žandarjev si le malokdo upa izražarti svoje mnenje o vladi in kralju.
Ce bi bile volitve res svobodne, bi bil danes Pašič politično mrtev.
Vlada je naklonjena le svojim pristašem. Najboljše službe Imajo njeni peltolizci. najboljše službe hi največji vpliv.
Današnja moderna doba je do-
Ljubežen ne pozna verske nestrpnosti.
V Valjevo je prišla v neko tovarno za delavko Bara iz hrvat-
skega Zagorja. Doma je bila Bara strogo versko vizgojena kot prepričana tretjeredniea. V Va-ljevu pa'se je spoznala Bara z muslimanom Red ž i-poni. ki je služil za opankarja. Vnela se je med njima ljubezen, da je Zagorka pozabila na svojo krščansko vero ter bila takoj pripravljena, da se vpiše med Alahove vernike. V Srbiji pa oblasti na take stvari pazijo. ker dobivajo opet-ovano okrožnice od patrijarha. vladik in nadškofov. naj zabranijo prestopanje v turško vero. Zaradi tega sta Bara in Re<lžip odšla v Zagreb, kjer na take stvari ne gledajo doti. Dobila sta službo v skupni t livarni. Sodišče v Valjevu pa je poročilo zagrebški policiji, kako brezbožne nakane ima Bara. Policijski predstojnik j«> oba poklical na zaslišanje. Na predstojnikovo vprašanje, kaj je ž njima.	_
j*3 Bara ravnodušno odgovorila v!
svojem zagrebškem narečju: "Ni- QOm ljudi interniranih V
kaj! Rad se imamo, pa skup živv	^ ^ obsodbe
mo. Vem-ali se nismo, kajti se nt- j mremoi On je musliman, ja pak! od ovc naše vere katolieanske. Ja • c-am štela da bum tureinka. ali m» nočejo. Burno tak v zajedniČkoTi kučanjstvu". — Na vprašanje, kako 1)0 z dec o. je zopet hitro odgovorila Bara: "Je. gospon pretl-stojnik. tak isnio se sporazumeli: če bujai dečki, buju kak i otau. Pucke buju moje vere*'.
Predstojnik ju je z nasmehom odpustil.
kuratorija univ. profesor dr. Frangeš kot simboličen znak lasi-jništva izročil mestnemu županu grudo zemlje, vejico in ključe. Župan lleinzel je odgovoril, da bo »ni est na občina skrbela, da bo Maksi mir ne samo okrevališče, ne-go tudi ponos Zagrebčanov. Občn-na je za ureditev parka že voti-rala kredit v znesku 400.000 dinarjev.	«
Afera s srbskimi puškami.
Iz Pariza se brzojavno poroča, da je bila v aferi s srbskimi puškami razglašena razsodba. Obtoženec Collin in tovariši so svo-jedobno ponudili jugoslovanski vladi dobavo .">0.000 pušk modela Mauser za ceno :iT milijonov frankov. Ponudniki so vzeli na dobavo večji predujem. naročbe pa niso efektuirali. Glavni obtoženec Colin je bil obsojen na pet let ječe in 30,000 frankov globe; njegova soobtoženea pa na 18, oziroma na S mesecev ječe.
Ru-
Onim. ki imajo še kaj californij- j sti lLstvar[la v ^eh ozirih, ob-
ske kapljice. je4o celo povolji. V|pnem pa Ul(li (losti
'"Edinosti" sem (čitala. da bodni n , . . , -,11
Posebno hud udarec je zadala
kremenitosti in človeškemu zna-
šli slovenski romarji na božjo pot v Rim. Tudi jaz bi rada šla na božjo pot. pa ne v Rim. pač pa \ stari kraj. k svoji materi po blagoslov. katerega nisem sprejela že deset let.
Mrs. John Ko i Iz.
Hiawatha, Utah.
Prosim, pošljite mi Slov« nsko-.Ainertkanski Koledar za b'to 192b, z<: kar prilagam 40 centov. Pred
notri .za druge se pa ni treba , kratkim sem čital v Glasu Naroda.
bati.
D0111 je dobro napredoval ter je prebolei svojo krizo. Da je na lobrem stališču, dokazujejo nasprotniki svojimVi napadi nanj.
Rojaki, ne verjemite jim. Oni se zaganjajo v Dom. ker ga ho-
ta so v Ilerrinu ubili viditelja ta-mošnjih Kuklusklancev. Glenn Vounga. Tudi pri nas na Zapadli v tej mormonski deželi, so se začeli pojavljati. Dne 31. januarja ob devetih .zvečer so na najvišjem hribu napravili križ iz samih lu-
ejo uničiti. Kadar oni nasprotni da -i*1 izgledal kot da bi gorel, elementi pišejo in govore o Do- Naslednjega dne je bilo po mestu mu. se ni treba nič bati. takrat razmetanih na kupe knjižic, v ka-Dom napreduje.	| terih je bilo natančno popisano.
Dopi-:iik se je izrazil, da bo on vesel takrat, ko bo videl na S. D. !»apis *'For sale". Tone. le zaspi!
Ne bo, pa ne bo, pa magari če ti in tvoji generali še tako kričite.
Oprostite, g. urednik, ker sem se tako zavlekel z mojim dopisom. Dopisniku pa povem, da njemu ni treba SI. Doma reSevat. Treba je d-obre volje, za skupno delo. pa se bodo premagale še tako trde m*ire.
Ro.jake delnliearje pa opozarjam. da naj se ne razburjajo glede dopisnika in njegovega dopisa. «*aj ga poznamo. Kadar ga kaj teži, se pa skaple na Dom.
Tone, npam. da mi boš oprostil, ker Rem ti malo grehe pre-
kaj je pravzaprav Kukluksklan.
Vse inozemce in zamorce smatrajo za manj vredne. Eno tako knjižico vam pošiljam, da boste vedeli, kako čudne pojme imajo Kukluksklanei o civilizaciji. Z delom gre ponavadi. Vreme imamo še precej lepo.
Pozdrav!
Naročnik.
P&rnik v nevarnosti.
LONDON. Anglija. 9. febr. — Amer. parnik "President Harrison".' >ki se
Vojaški avijatik smrtno ponesrečil.
V	bližini novesadskega aerodroma je S. jan. smrtno ponesrečil Mirko Steiner iz Zagreba, dijak-redov pilotske šole za rezervne oficirje, v eivilu bančni uradnik.
Pokojnik je bil navdušen Sokol.
Živa zgorela.
V	banatski vasi Molenci je te dni v hiši posetnice vdove Oučin izbruhnil požar. frl-Ietna žena. ki je težk-> bolna ležala v postelji, se
ju? mogla rešiti. Zgorela je prav j do kosti.
Velika vlomilska tolpa rretirana v Zabrebu.
Zagrebška policija je aretirala te dni dobro organizirano tolpo, obstoječo iz 14 mladih vlomilcev, ki sa izvršili novembra in decembra celo vrsto večjih in manjših vlomov. Aretiranci so bili izročeni sodišču in so že priznali krivdo.
Po podatkih ruskih političnih uradov so odpravili prvih devet mesecev lanskega leta sovjetski uradi približno 90.000 ljudi v kon eentracijska taborišča. 141."» pa jih je nastopilo isto pot na podlagi sodniške razsodbe. Od tudi in-ternirancev jih je 40 odstotkov delavcev. 28 odst. pripadnikov meščanskih slojev. 17 «dst. kmt-tov. 2 od>"t. špekulantov in 13 odstotkov protirevolucijonarjev. V teh številkah niso vpoštf-vani oni nesrečneži, Ki so jih sovjetska ohlastva obsodila na pregnanstvo v Sibirijo in katerih je mnogo t isočev.
iVOJO
New Yorka v Šanghaj na Kitajskem, je nasedel na skale v bli-atel. Ako se ne. boš pofcolj»al;. ti žini Krio na Grškem. ____
caju.
C'asi. ko so ljudje uminili za ideale, so daleč za nami.
Koliko je še v Sloveniji in na Hrvatskem posameznikov, ki bi za Igaibi vsakdanji kruhek ne prodali svojega prepričanja?
Redki so. In kar ji je, jim presneto slaba prede. Večkrat ko lačni kot siti.
Pašič poena svoje maineluke in ve. kako je treba ravnati s tistimi. ki še niso njegovi mameluki. da bodo kmalu postali njegovi.
Če reče državni uradnik na ulici ali v gostilni, da v Beogradu ni tako kot bi moralo biti, je že naslednjega dne vržen na cesto.
Kaj mu pomaga v tem slučaju dejansko potrjeno prepričanje, da v Beogradu ni tako kot bu moralo biti?
Rajši si misli svoje, z besedami pa izraža Pašlčru kredit.
Tako sta o»be stranki popolnoma zadovoljni.
In najbrž je tudi Radič zadovoljen.
Nahaja se v zaporu, doforo ga hranijo in vina ima. kolikor ga hoče.
Svobodno se kreta med svojimi štirimi stenami.
Če ibo prodrl s svojo idejo hrvatske repulbl/ike. bi se Hrvatje kaj neokretno kretali med svojimi štirimi sosedi — Srbi, Romuni, nahaja na poti iz Madžari in Italijani.
Manjkalo bi jim hrane, vina in svobode.
Maksimir — last zagrčške mestne občine.
Te dni je bila v Zagrebu na svti'-aai način izvršena izročitev m a ksi m irskega parka v la>t tamkajšnje. mestne občine. Pri tej pri l«ki je načelnik maksimirskega
Rad bi izvedel, kje sr» nahajata moja dva prijatelja ANTON VRH in VINKO JAKSETIČ. eden doma iz Zemuna, drugi i/. Trpčan pi*i Ilirski Bistrici. Italy. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi na/nani. ali naj se sam javi. — Anton Ste-fančič, B?kers Summit, Pa.
10.11)
Koledar za leto 1925.
Se nobeno leto nismo Koledarja •ako naglo prodajali kot ga letos, ■skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet-lesctih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti*'.
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar".
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
496
na leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York
- ......— --




II k
I Vprašanje —	Odgovor —
I	kadilca navadnih	kadilca Helniar
II	cigaret.	cigaret.
I Kaj je v Helmars, če. V njih je turški tobak,
1	. «. .	ne pa navaden mešan
I sar ni v navadnih ciga-	, ,
j	, tobak raznih kakovo.
I	" retah?	jsti.
II	^
.(I	Turški tobak Je dišeč in poln finega oku-	l|	I 1 ^
ll ■ II	sa* Pr' kajenju ne peče in nima sla.	I	H
ll|	bega okusa, kajti okus turškega tobaka	j	i
J 11	je naraven. Z listom je zraščen.	I
Največja nasprotnika - Pašič in Radič.
Profesor sla vis tike na Newyorski Columbia univerzi, C. A. Manning, je kremenito označil dva najvplivnejša jugoslovanska voditelja — Pašiča in Radiča. — Pašič je kljub svoji starosti še vedno ognjevit in mladeniški. — Radič noče nikomur natančno razkriti svojih načrtov.
Napisal C. A. Manning.
Poročana aretacija »Štefana Rail i t" a. hrvaškega kmečkega voditelja, predstavlja najnovejše dejanje v dolgem dvoboju, ki se vrli v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se določi obliko vlade. ki naj bi bila trajno uveljavljena v deželi. Mi slišimo o velikih vprašanjih centralizacije in decentralizacije, proKtosti in zatiranja, ustavnih pravic in krivic, a v vsakem slučaju se vračajo ti prin-elpi k dvema osebama, ki obvladujeta politično življenje kraljestva. k Nikoli Pašjču. "velikem staremu možu Balkana" in Šte-
fanu Radieu. agitatorju in govor- j predolgo.
pred njega brez občutka, da se na haja v navKočnosti moža, junaka in patrijarha v polnem smislu besede. Še vedno so posvečene vs«. njegove misli dobrobiti dežele. On pozna svoje sovražnike in na tem poznavanju temelji njegova politika. On ve dobro, da imajo srbski demokrat je, hrvaški republikanci ju slovenski avtonomisti le eno skupno ge.slo: — Dol s Pa-Sičem! — Kadar potstane vihar proti njemu ]>reeej mogočen, se umakne ter dovoli kralju, da stvo ri novo vlado, dočim čaka na -skorajšnji po v rat ek. Nikdar ne čaka
niku iz Zagreba
Boj med tema dvema ^e je vršil izza svetovne vojne, ki je uveljavila združenje Jugoslovanov, in vsa /.namenja kažejo, da ne bo prišel še tako hitro konec tega dvoboja. Zii Pašičem. sedanjim ministrskim predsednikom, stoje Srbi. junaški gorjani, ki so kljubovali kombinirani sili centralnih velesil ter vprizorili zgodovinski ^obod preko zasneženih albanskih gora. Stari kralj Peter, ki je na-č< loval svojim četam in sedanji kralj Aleksander sta pokazala, da f-ta iz istega lesa kot narod sam. ker sta delila usodo svojih podlo-.žnikov ter si pridobila vernost in zaupanje naroda v veS?ji meri kot j«- bil kedaj zmožen kak drugi monarh.
Treba je v prvi vrsti razumeti razpoloženje Srbov. Spomniti se moramo, da so Srbi eden maloštevilnih narodov, ki so si na lastn«
Krog njega se zgrinjajo stražniki in pristaši, člani radikalne srbske stranke. Ti možje so lojalni. Mogoče so brezskrbni glede o-blike in ceremonij. Pripravljeni pa so boriti sf za svojetga kralja, deželo in pleme. Razpoložeiije Srbijo predstavlja mrko odličnost, da drži to. kar si je priborila. ist« razpoloženje, ki je povedlo narod rikozi poraz in zmago, skozi kuge in pomanjkanje ter ga povedlo konečno k prostosti in novi slavi. V Beogradu vlada demokracija, kljub monarhiji in to je resnična demokracija, kot jo najtlemo le m al ok je drugod.
Pojdite v Zagreb in slišali boste o demokraciji. Radič bo poskrbel za to. On in njegovi pristaši proglašajo demokracijo tako. da čivkajo o njej že vrabci na strehah. Proglašajo jo noč 111 dati. Inozemski prijatelji Hrvatov vam
bodo rekli, da je Radič edini mož pest pridobili in priborili svojo v Evrop5> ,k;i se zavzcma za resnic-
neodvisnost. Ta neodvisnost 111 bi la }>orx!ediea lepih fraz in visokih idealov, temveč posledica obupnih bojev, katere so izvojevali Srbi pod Ornim Jurijem. S pomočjo teh bojev so očistili Srbijo Turkov ter ustanovili svobodno državo. Kot Amerikanci. so dobili tudi Srbi pomoč od zunaj tekom svoje oborožene ustaje in njih voditelji so tekom celega stoletja pa stili na to. da jih njih prijatelji nn | za puste v krizah, ki so se pojavljale od časa do časa.
Ce liočemo resnično razumeti politiko Pašiča. moramo vpošte-vat.i potrebo tega neprestanega dvoma, te neprestane eujeenosti. Njegovo dolgo in doživljajev polno življenje je bilo priča številnih i/.prem enih v deželi. Zasledoval je stapnjevito emancipacijo svojega naroda, uničeni je zadnjih sledov turške kontrole. Skušal je priboriti za svoj narod morsko o-bal ter videl, kako so velike sile nesramno uničevale vse njegov*, napore ter potihnili na stran vse dogovore, katere je Srbija skleni-la ž njimi. Cedili šestdeset let je bil priča vsoh zapletenih procewv evropske politike iu diplomacije ter je igral odlično vlogo v tem očarljivem boju, v katerem je po-menjala napaka smrt ter je bilo sovraštvo usoda človeka, ki je preveč dobro uspel.
Sedaj pa še vedno sedi v Beogradu. kot ministrski predsednik združenih Jugoslovanov.
On je častitljiva postava. Se vedno je ohranil ogenj in eneržajo mladosti, čeprav je starina. Če govorite danes s Pašičem. ne boste niti izdaleka mislili, da govorite s človekom, ki je z eno nogo grobo, temveč s človekom, ki je .večno mlad. Njegov duh se obrača proti bodočnosti. On misli na probleme bodočnosti ter nima nobenega časa. da bi obžaloval preteklost ali prelival solze nad njo. O11 ve dobro, kaj nameravajo njegovi nasprotniki in sovražniki ter je takoj pripravljen zapocetl z l-nicijativo proti'ujim ter delovati Ka dobrobit dežele, kot da je štirideset let mlajši. Mogoče ima slabe svetovalce, mo-goee dela sempa-tam napatke itn mogoče se včasih brezobzirno iznebi svojih nasprot-
no demokracijo. Povedali vam bo do, da se včasih lahko zmoti v svo iih metodah, da pa *so njegovi orincipiji vzvišeni in neoporečni in v soglasju z aspiracijamJ človeštva. Če imajo njegovi prijatelji orav. potem je malo tipanja za svet in sploh nobenega za Jugo slavijo.
Kakšne vrste človek pa je sploh Radič ? On je ali svetnik ali pa slepar. soglasno z občinstvom, katero ima pred seboj. Kratek je in lebel. Rad govori ter ni nlikdar bolj srečen kot takrat, kadar ima pred seboj ljudsko množico, katero hoče. poveoti v nov in lepši svet. Kljub temu pa ne pove Radič no-
l>enemu človeku na drobno, kakšen -bo izgledal ta novi svet.
Njegov nemirni duh sanja o hrvaški republiki, ki bi bila zvezana na ta ali oni način s srbskim kraljestvom. Ali nimamo v Ameriki republikanske vlade? Ali ni republika bodoče upanje sveta ? On nima (časa. da bi razmišljal o kora kih, katere je treba storiti, da se doseže ta cilj. Briga se za druge stvari. ajC Srbi. po njegovem mnenju. — so tako neumni, da trp« vlado. Srbi bi seveda nastopili proti italijanski agre>iji, naperjeni proti Hrvaški, a Hrvatje se nr brigajo za to.
Radič izkorišča baš v sedanjem času svoj obisk v Moskvi. Pričei je govoriti o "Zeleni Iutemacio-nali". Govori o času. ko bodo kmetje gospodarji vsega. On pridiga o demokraciji kmečkih vas; ter vidi v komunizmu korak proti svojemu .idealu. Dejstva sovjetske vlade ne pomenjajo zanj ničesar. Ni mu treba dosti razmišljati o tem. >kajti komunizem bo pr-odrl tudi v Jugoslavijo. Naj le pride; naj le sestavijo komunisti svoje sovjete in organizacije in bo postal njih prvi sovražnik. Našel bo, da ne vpoštevajo svojih i-dealov in bo prvi, ki jim bo obrnil hrbet, bre»z usmiljenja.
To je itragedija Radiča in Hrvatov Radič ima navdušenje in moralno resnost Tolstoja in kot ruski pisatelj noče vpoštevati dejstev Človeške narave ali skleniti kompromis s svojimi ideali. Posledica tega je, da lahko Radič navdušuje, da lahko uničuje in pod*-
opozieijo. da pa lie more formulirati pozitivnega programa. Nik-jdar ni skušal storiti kaj sličnega. Njegovi prijatelji ga obožujejo. Njegovi kritiki mo\2 Hrvati zahtevajo defisiit iven program. Radič ima pripravljen odgovor. Pravi, da ne potrebuje demokracija nikakega programa, da ni mogoče vezati naroda in tako naprej.
Težko je pravilno presoditi njegov vpliv 11a Hrvaško. Pristaše 1-111a celo v krogih, ki bi lahko spoznali značaj njegovih idej. Za ic ljudi je Pašič višek zla. pošast, ki leži na njih deželi, a o?ii sami nimajo nobenega predloga.
Nočejo se ločiti od Srbije. Dobro vedo, da bi predstavljala Hrvaška. prepuščena sama sebi. mikaven požirek za več kot enega soseda, vendar pa nočejo govoriti o dejstvih. Govore o idealih, c prineipijih. Nikdar niso konkretni. Izjavljajo, da morata izginitn Pašič in ustava. V duhu imajo pred seboj Avstro-Ogrsko ter hočejo dvojno deželo ali celo trojno. Sanjajo o dobrih starih časih, katere so imeli pod IlabsburZam. Radič jim je pred dvema leti sani povedal, da je bila stara in degenerirana dinastija boljša kot pa nova. ker je bila starodavna.
Ko je bila sprejeta ustava, niso hoteli Radičevci zavzeti svojih sedežev. V znamenje protesta so i-zostali ter izjavili, da je ustava nepostavna. ker je niso odobrili. Nasprotovali so vsemu, da se .je izvršilo, a niso sami predložili niti enega smiselnega načrta ali pro-erama.
Pašič ima ustanoviti 11a Hrvaškem strankarske skupine, ki bi obsegale celo deželo. Ufpa razbiti RadiČevo organizacijo ter osredotočiti pozornost naroda na dejanske probleme, s katerimi se mora narod pečati. Celo definitivna o-pozicijska (stranka, ki bi zahtevala definitivne izpremembe v vladi, bi mu dobrodošla, a mase naroda slede frazam Radiča ter pr«~ te s puntom, če bo vlada ust rajala pri svoji dosedanji politiki.
Razlika med skupinami je razvidna iz osebnosti obeh voditeljev. Pašič je molčeč, mogočen in edločen, zmožen in pripravljen, da nastopi in deluje. Radič pa pro-vori prepričevalno, a je skrajno nepraktičen.
Kako dolgo bo trajalo, da bo sklenjena uravnava? Ali se bodo bolj razboriti in napredni hrvaški voditelji odcepili ter ustvarili lastno stranko, 'ki bo lahko stavila definitivne predloge? Ali pa bo Pašič sam prisiljen, liotc ali nehote, braniti svojo politiko pred praktično koalicijo ali se celo u-kloniti viharju ? Ali pa bo mogoče prešel Radič z enega neaiiogo'*4-nega stališča na drugo ter ustvaril še več prilik za nesporazum m »ratoubojni 'boj 1 Le malo proroš-kega daru je treba za spoznanj«-, ia potrebuje Hrvaška novo stranko, katero je treba ustanoviti brez odloga. Nobenega resničnega vzroka ni *za sovražnosti med jugoslovanskimi narodi. Stoletja 111 -t-olotja so Srbi, Jlrvati in Slovenci sanjali o skupni domovini ter lebdi zanjo. Vsi prijatelji dežele žele. da se bo v kratkem uveljavilo delaven kompromis, ki bo dvignil deželo ter ji nudil prosperitelo. katero v tako veliki meri za služi.
ti&ov. Nikdo pa ne more stopiti ra, da lahko ustvarja brezumno
Vojne žrtve.
Mednarodni delovni urad je izdal statistiko o udeležbi pojedi-iiih držav na svetovni vojni. Na prvem mestu stoji Francija, ki je mobilizirala 40.8 'odst. svojega prebivaslsva. Na drugem mestu stopi Nemčija" z 39.6 odst. in potem Avstrija z 24.6 odst. Od svojega !za aktivno vojaško služliG 'sposobnega prebivalstva je mobi-Radič Uzirala Francija celo 59.4 odst. Tudi glede števila mrtvih in pogrešanih stoji Francija z 10.6 odstotkov na prvem mestu, Nemči-ia z 9.8 odst. na drugem. Anglija je izgubila le 5.1 odst. in Združene države celo samo 0.2 odst., tako da prideta na sto padlih ali pogrešanih Francozov le dva'Ame ričana.
Tudi kar se rtiče vojnih' invalidov, zavzame Francija z 11.2 odst. prvo in Nemčija r. 7.5 odst. drugo mesto.
Za Februar, — Marc
ZASTONJ 5 mešalnih^ piskrov
50 labelnov
Star in Magnolia Mleko
Dokler se ne poslužite Star & Magnolia Mleka, ne morete spoznati, koliko ste pogrešali. Prihrani vam čas in denar. Lahko se ga uporabi v polni meri in ničesar ni izgubljenega. Ne pokvari se ter je vedno na razpolago. Ničesar drugega ne potrebujete kot odpirač in kakor, hitro otvorite konvo, vas bo presenetil sladki okus mleka, katero lahk6 uporabite za vsako mop.oče stvar. Poslužite se ga v kavi in videli boste razliko.	"	,
ZASTONJ
Poles izvrstnih kakovosti teli vrst konrieuziraiiega mleka, dobile lahko za 50 labelnov prt krasnih mešalnih piskrov kot jih vidite naslikane zgoraj. To »e posebna ponudita ter je veljavna samo za kratek čas, da se vam oniogori pri hran je van je labelnov te vrste konileiiztranega mleka in da lahko greste v najbližji premljski štor naveden spodaj. To darilo je mogoče dobiti izključno le v naših premijskilBN štorih. Ne pošiljamo je po pošti.
P KEMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y.
ZA GOSPODINJE
Piše ISA BELLE KAY
Slovenska jrnsfiodinja v Amerik! ve«lno z veseljem sprejema na sveie. s ]K>m«ejo katerih zamore Imljše vršiti svoje dolžnosti knt gospodinja in rnnti. Na tein mej=tu 1»omo vsak teden objavili Slansk, ki bo zanimal vsako dobro gnsi>odmjo.
Xuvodil« str. :>Sa.
Navodila za kuho.
Prej s<» nekatere gospodinje zanemarjale želatino. ker niso poznanjem* hranlhie vrednost 111 mi-
li

/
44 Hudson Street near Duane Street
426 West 42nd Street near Ninth Avenue
1427 Third Avenue near 80th Street
61 East 125th Street near Madison Avenue
BRONX. N. Y. 5/8 Courtlandt Avenue near 15Cth Street. Bronx BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street
S
Zveza med pisavo in značajem.
Nemški znanstvenik, ki je dolgo proučeval razne pisave, je prišel do precej točnih zaključkov. — Vsak, ki je vase zaljubljen piše.velike črke. Pokončna pisava izraža razumneža. Zaokroženo pišejo prisrčni ljudje. Debela pisava označuje zaljubljenca in sladkosnedneža.

I)r. (r. Ijomer v Haunnvrii kramlja v nekem nemškem li>t;i o pisavi ljudi tako-1 *:
Na Wartburjri je bilo. kakor vemo. kjer je Luther vr*rel svoj lintnik za hudičem. I)a pa lunlič !n h ko zleze -prav v tintnik. vse vsa kdo. kdor ima opraviti s tiskarskim •"•rnilom ;n z rokopisi ilruffili Oseb. Za*o je vredno, opozoriti na znake, po katerih se p > njegovih veljavnih pravilih spozna hudiea že iz rokopisa sot rudnikov, tek-meeev. prijateljev, sorodnikov Ir? dru.uiii naših ljubili znancev.
Pisava je p-ihomehaniena izrazna kretnja prvega reda. Kdor se spozna na njene finosti. zanj je pisakc odprta knjiga ki jo lahko eita. Pazi predvsem na velikost črk! Kdor je zelo vase zaljubljen, piše orjaške črke. Pisava "Ludovi-ka XIV. je bila več eni. visoka. Malo besed polni eelo stran. Taki ljudje se ne znajo prilagoditi, so nenasitni in čeprav imajo v sebi nobleso in velikopotezno«!:, je težko občevati ž njimi, ker jim navadno manjka samopoznanja.
Normalna pisava mora biti lahko poševna. Cim bolj je pokončna, tem večje in hladno je samozaita-jevanje In prorafcSunjeaioKt pišče-va. Popolnoma pokončna pisava izraža: razum vlada. In če leži pisava celo na levo. imaš pred seboj človeka, ki se pa£i do komedijaš-
Nva.
proti naravnost i in pozerstva.
Nje,ga se pazi! On ne govori rrs-nice. zlčusti če so a. o. v zgoraj zaključeni.
Zelo važen je splošni vtisk pi-rave. Ako kaže f/krogle. mehke, simpatično oblike, imaš opraviti s pri jelnim. človekoljubnim, prisrčnim človekom. Ako je pisava o-irbita, imaš pred isefooj navadno st-•iriieža.. Pazi tudi za zaključne poteze besed in črk. Človek ostrega jezika in agresivne narave dela kakor bodalo ostre zaključne potefce. Ako je ta značaj v pisavi izražen posebno močno, se pisea i-zogibaj. ker ž njim ni dobro zoba-il črešenj. Kdor rad dobro je 7n i:na eeniti ljnbezen. pa piše debelo kakor v vžigalico in so mu pentlje /zanke) črk polne črnila. So pa še drugi značilni znaki pisav. Treba jih le poznati.
iMiiov. kak« jo jf iiiojjikV pripravit i. Žela t i ua napravi dniK<» lirnno l«»lj prijetim iu prelisivno. istm'asr.o pa tinli i nevtralizira prtf>Mln>> kUliiu« v sistemu. Zdravniki prip<iroe:ijo ž«'lat!iio knt (lijetiio lirauo. Ži-la-tino s»' lahko kupi v razjiili ol.Ii- ^ kali ter se jo iitKiRililja pri želi-jali. vsakvrstnhi »le/.rilih. keiMll-ju it<!. Proiiašli l»«»ste. Ua lahko napravile jn» nasledi i jem navodilu z
ži-'atuo okusno in <:<Mii'iio lirauo. Napravite nt^N»j sled.^-i deceit.
ŠPANSKA SMKTANA
1 eašji evajMirirjiuejra mleka.
n'/. n m !("•»■'ii i 'ira a 11 čjlšt' vodi-1 in pol eajue ž lire zdrobljene želntine «w,;ijni* žlif-o soli
eaše sladkorja 1 eajna žliea A-anilijf
^elatina naj bo v mleku m-t liiiaur. lMtt.-ui pa s"irri'j 11* ztm-s. MU«, leu pridenite jajeje ruienjake in sol in kuhajte, da se malo strdi knt na I»rixuer kustaril. IVitt-m vliti' zmes v jajeji Siiejr. Zlijte v mndle. kateri' sti' prej zmočili v mrzli v.-di. Pred s«>r\-iranjeni stresito v. iikmIIov ter dajte na mizo v. lahko sumta-no ali preivrviranim sjidji-iu.
Kuhinjska navodila.
Ko druete hrano v liilcnii-o. m* ziiloputnite vrat. kajti s rem pretresate vso hrano, ki jf notri.
<V vam je kaj mleka ali smetane ostalo, napravite takozvani "i-ottajre" sir. .ti- jako okusen.
< "e liovete (Klloeiti rmenjak od beljaka, ubite jajee t»-r spustite v lij. Beljak bo sti-ki-l skozi, rmenjak bo pa ostal nepoškodovan v liju.
1 *<iljše je napraviti dosti manjših piškotov, kot pa malo velikih, f'im-manjši so. temboljši so.
Domača zdravila.
IV hočete («lst raniti madeže s poliranejra iMihiŠtva. se pi>služujte
slailkear.1 o'ja. V. i Ijate^a i«>hištva jih odstranite s petrolejem.
l»a utrdite fine čipke pri pranju, jih pomočite v i>osneto mleko.
Pri likanju nmhkih srajc ne li-kajte zavrnjenih manšet se bmlo prehitro izrabile. I.ikajte jih ravno.
Če hočete odstraniti uiadeže črnila Iz karpetii ali |>n>]>rosi' le madež z soljo. In posipajte ^a s soljo toliko časa, «la bo izginil.
Nasveti z:i lepoto.
t'e <e vedno dobro ne umivate in lie pudrate kože, se povečajo male Inknjiee na koži. Tako kožo je treba naprej umiti z vrečo vodo. pote iu;»ji v. mrzlo, thnka voda jih <«!pre. mrzla pa zaprt*, da ii" more nesnaga vanje. Kazni iz-vejetiei priportW-ajo zelelio tektče mi'« za fino kožo. ali k« ž o. ki ima velike luknjiee. Po umivanju dobro obrišite obraz. Svoji koži morale posvečati 5>to pozornnvt kot vsaki t li-u ji i važni stvari v življenju.
Osebno zdravje.
N" Združene države so prišli priseljenci iz najrazličnejših krajev, ill vsletl lii:a	navade njihove
kuhe in življenja različne. 1'iuev-no je. da lioCvjo v Ameriki uživati isto hrano kot so jo doma. V Ameriki je dosti nadomestkov, ki pa niso znani našim novim državljanom. V starem kraju s<. renske kurile z lesom ali premutfom ter jim je vzelo doliro časa. prodno so skuhale ohe«l. Vshilte^a morate v Ameriki ceniti iuueriške produkte, ki so nalašč pripravljeni, p ml no jih denote kuhat na plin. Vslrdte-ira pojdite k sroeerju ter si nabavit.' te ameriške produkte, ki so {»ovseni isti kot oni. ki ste jih imeli v domovini. Velik del eili ameriških proiluktov je že pripravljenih ter so v škatljah za takojšnjo u-porabo. Ivo se boste seznanili s temi produkti, morate izvedeti, kako se imenujejo.
Mi priporočamo naslednje izdelke:
t *e hočete mleko in sladkor obenem, ni boljšega kot je Star in Magnolia Mleko, ki ira prodaja vsak grocer. Poletfeira lahko hranite labelne ter ilohivate zanje drair«K-ena darila.

ZAKON O DELAVNICAH.
B eoarrad. — ^Binister za trgovi-»:o in industrijo je odredil, da tie čim prej zaslišijo interesirane korporacije in da se zbere potrebni materijal za izdelanje novega zakona o delavnicah, ki bo veljal za a*so državo. Izdelanje tega zakona se ftma tako pospešiti, da bo še pred sestankom Narodne Skup-
ščine gotov, tako da bi se kmaln potem laliko sprejel in uveljavil. fProti mohamedanskim voditeljem
Po*t - zdravilo proti grehom.
V Indiji je razširjeno praznoverje, da lahko človek s postom tudi splošnosti koristi. Voditelj indijskega revolucijonarnega gibanja se je 3 tedne postil. Postiti se je nameraval šest tednov, pa so ga prijatelji pravočasno pregovorili.
Veliki voditelj indijskega ljud-j obrnjen je rekel: Prosim Vas, da siva Mahatman Gandi se je po- obljubite, a.ko bo potreba žrtvova--tii. Tri tedne ni vžil ničesar. On j ti tudi svoje življenje za bindu-hoče doseči edinost med Mokame-Uuohamedansko slogo. Ako hi si 'lanci in llindusi, ker se mu zdi. j no mogli zagotoviti elementarn-da je taka edinost edini pravi j verske svobode, potem nimata ni predpogoj za osvoboditev izpod j kindiBisimus in ne islam nikakega angleškega gospodstva. Gandi sej]>omena. Zgodilo se je, kakor je je podvrgel strogemu postu, da hotel Gajuli. prisegli >o mu in oli-tako stori pokora za grozna na-j ljubili s veva no, ,hi se bodo ravna-silstva, ki so se nagromadila v nejavnem času med Mohamedanci n llindusi. Vsi grelii. ki <o jih st<? nil i nj govi pristaši, se imajo izbrisati s tritedensko postno dobn. Bil pa je pripravljen še nadaljevati post. dokler bi se ne pokaza-'e upanje za sporazum med obema verama. Prijateljem se je posrečilo da so ga pregovorili, da je izvršil samo prvi dol svoje zaobljube. to je tritedenski post. Xa 2 postni dam se je zbralo okoli poslopja. kjer je bival Gandi, nad 4 tisoč ljudli, Zastopani so bili vsi •sloji. V njegovo sobo pa so prišli Najuglednejši predstavniki Mo-hamedaneev in Hindusev. Gandi ie poklical k .sebi ona d^-a zdravnika. ki sta mu stala na strani tekom postnega časa. Potem j? po-Vabil vse. ki so bili v ?.obi. na skti-ouo molitev. Njegov stari prijatelj mam Bahazir je prečita.1 prvo .suro, bi se obrača do Boga, od katerega prihaja vsa pomoč človeštvu. naj jih vndi na. pravo pot o nih. ki stoje v njegovi milosti. Potem so peli neko krščansko himno. Gandi je poteon rekel: Hin-du-mohamedanska edinost ni zame nikak nov cilj. marveč mi je Najvažnejša misel že skozi 30 ,let.
'i po njegovih besedah. Nato je !)il	končan, kajti dr. Ansart
je j »riše! s čašo. v kateri je liil e-ranžni >ok ni tega je Gandi popil.
O božiču je zboroval indijski nacijonalni kongres v IV Igaumu pod predse-lstvom Gandija. Sjire-jet je bil dogovor med Mahat mo Gandi jem in voditeljem svara isto v Dasom. po katerem puste v miru za leto dni načelo "Xon-eo-operation.'* Angleži si od tega <>-b; tajo mnogo v svoji indijski politiki. toda n'kdo ne ve. kaj pravzaprav snujejo indijski voditelji in kako se za suče usoda indijske debele tekom par let.
NAŠA INDUSTRIJA NA PARIŠKI RAZSTAVI.
/ Beograd. — Te dni so limeii zastopniki naše industrije sestanek v ministrstvu trgovine in industrije ter so z ministrom konferi-rali. na kakšen način bi se nafca država udelcžiMa razstave dekorativnih umetnosti v Parizu. Sprejeti so bili važni sklepi, »n ker je rak precej kratek, se bo delo po vsej državi pospešilo, da bo dežela dostojno zasttopana na tej razstavi.
POLJSKA HOČE ŠE VEČ
Nedvomno je, da je pariška mirovna konferenca storila Poljski veliko krivico s tem, da jej ni pn-delila mesta in pristanišča v Gdansku (nemško Danzig), dasi je to m<-sto najprirodnejše pristanišče Poljske in pri rodili zaključek V i sli nega porečja; saj leži ob Visli veliki plovni reki. ki spaja in veže razne širne dele velike poljske države. Osnoval se je mar več Gdansk kot posebna samostojna država. da»i so v njej rezervirane za Poljsko znatne pra vice.
Gdansk ima kot državica 356.-740 prebivalcev, mesto samo pa rte je 195 trsoč ljudi. Ostalo odpada na okolico, v kateri sta večje mesto Zoppot z 19.000 in Oliva 7. 12.000 prebivalcev in še nekaj ne-znatnojših.
Versailleska mirovna pogodba prisoja Poljski več pravic v G dan j»ku; Poljska zastopa Gdansk v i-nozeinstvu in ščiti njegove drža\-ljane v tujini. Poljski se garantira irj»oraba vodnih cest, pristanišč in pristaniških skladišč, kar jej je potrebno za uvoz in izvoz — podrobnosti se dogovorijo med obema državama, v slučaju spora razsoja komisar jZveze narodov, k: stoluje v mestiu. Dalje upravlja Poljska V i slo, železnice (izvzem-ši mestne), pošto, telefon in telegraf.
Poljska prava tedaj niso neznatna v Gdansku, vendar Poljake teži. da pristanišče ni popolnoma njihovo, k t imajo tudi cesto o-praviti z nagajanjem prebivalstva samega. Zato se je pojavila že Zfroilaj jm) osvobojenju težnja zgraditi si lastno pristanišče v G d in ju, nedaleč od Gdansk a in iia ta način udariti oholo nemško mesto.
Zadnje dni pa je nastal večji spor v Gdansku med poljskimi o-blastvi in prebivalstvom, posredno pa tudi mestnim senatom. Polj ska je otvorila v mestu svoje poštne urade in razpostavila poljske nabiralnike s poljskimi ft<*pi-si. To pa je oholo nemško publiko spravilo poikoneu. osobito ker so vseuemški lcričaei stalno na delu. da čim najbolj poostrijo razmert-med Poljaki in Nemci. Nemci so ponori dne 5. januarja napadli poljske poštne naprave, razbili poštne nabiralnike ter izpraskali poljske napije.
Ta akt je povzročil seveda veliko ogorčenje med Poljaki. Polj-frko časopisje je napadlo Nemce, osobito ko so se izgredi v sledečih tn č^h ponovili, ne da bi l>ile lokal ne oblasti intervenirale primerno. Zastopnik Poljske je protestiral pri senatu v Gdansku. toda senat se je postavil na stran izgredni-kov ter je osporrl pravo Poljske d<> imenovanih pošt nou pravnih odredb, polemika se nadaljuje in poljsko časopisje preti s protiod-redbami ter se sklicuje na določbi' versa ill.sk ega mirovnega sklepa in na določbe posebne pogodbe, sklenjene 24. oktobra 1921 med Poljsko in Gdanskom, kjer je postavljen člen. da sme Poljska ustanoviti pošto v Gdansku.
Knjigarna "Glas Naroda"
Ljudska knjižnica:
Naša leta, trda ve*................65
Naša leta, broširano .............. .451
Na Indijskih otokih ..............50
Naseljenci ...................... io
Novele in črtice...................90
Na Preriji .......................30
Nihilist . .......................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .................... 35
4.	zvezek .................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka.......... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ................... .35
Spisje .....................35
Krvna osveta......................35
General Lavdon ..............70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
Nesrečnica ....................... .70
V gorskem zakotja ...............35
Za kruhom ........................35
.80
45
Hud mraz na Kavkazu.
Na Kavkazu in posebno v Transka vkazi j i se je pojavil izredno hud mraz. Snežni viharji ogrožajo ždlezniški promet. Naravnost siloviti orkani onemogočajo ladjam, da bi mogle nastopiti pot preko Kaspijskega morja. Po zadnjih vesteh je zmrznilo nad 50 ljudi in več tisoč glav živine. V bližini Nuke se pode kr-dele volkov, antilop, divjih merjascev in druge zverjadi. ki sta jih zima in glad prisilila v bližino ljudi.
Pravijo, da se je pri Lonkora-nu pojavil lev, ki dela veliko škodo in je že raztrgail več oseb. Baje je ušel iz nekega cirkusa m se klati po Transkavka-ziji.
Žalost in veselje..................l._
2 ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ob tihih večerih, trda vez......... .90
Petelinov Janez ..................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodfce čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar .................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe..............25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca...................30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Pnškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. zvezek.....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez...................75
Razkrinkani Habsbur/sani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............G0
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50
Snnjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne....................50
Stezosledec ......................30
Sveta Genovefa ...................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Sisto Šesto, povest iz Abrueev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50
Stric Tomova koča................50
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga .................. .35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milč.inski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš. .............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil TJ.
Žun, 112 str., broš......'.'.......30
Št. 14. D*. Kari Engliš; Denar, na-rodno-goepodarsiki spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperln, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi. 112 str., broš.,.......... .45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. is. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, ^poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-
va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš......
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
.25
.50
.45

.50
broš.
.SO
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš............................
Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman, 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. .Zgodovinska
povest iz Japnskega...........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela' vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji............... .30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj jiužnjev. Braziljska povest........................25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vož-
...........30
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................5C
zv.. trdo vezano. Vinski brat.....50
6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Segnljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčlca, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1.20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................1.20
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala
j Glasbena Matica..............1.00
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer) .. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) ........................ .45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Nočne pesmi (Adamič) ............1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
IGRE
.60
.80
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ..................
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšolna. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70
Če sta dva. Šala v enem dejanjn.....35
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .........................
Medved snubač...................
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah..
Sovražnik žensk, enodejanka,......
Pogodba, burka s petjem v dveh deja
njih ........................
Poljub, v dveh dejanjih...........
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih
njih .........................
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez.............
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an j ih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .......................
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdaia Glasbena
Matica ......................
Narodna nagrobnica (Pavčič)......
Gorski odmevi (Laha m ar) 1. zv. .. Gorski odmevi (Lahamar) 2. zv. .
(Foerster) ...................40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
ali, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajiliiih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) .........................40
Missa Brevis et faciljs (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie-...........................60
K svetemu ReŠnjemu telesu (Foerster) .........................40
Sv. Nikolaj .......................60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica . Slovenski citrar (Wilfan^ Safaran. Ruska pesem.
.30
.30 .30 .30
.35
.30 .30
.60 .60
.45
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj.......
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj.........
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......
35
.70 .60 .60
.30
ALI VESTE,—
da ni hila ženska, ki je usmrtila a-inorti&ffGB itorfkouzula v Beogradu Ju-goslovanka, pač jm, Litvinka? Ali veste. da ima turški tobak okus duh in fzraritost? Turški tobak je najbolj drag tobak za cigareto. V He!ms rs ni ničesar drugepa kot čisti turški to liak In vam dajo največjo vrednost 741
.>aS denar.
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje ...........,.....30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj *...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .. ..............30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš......................25
št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš................. .35
Št. S. Emil Gaboriau: Akt itev. 113, roman, poslovenil E. V. 536
str., broa......................60
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne fflosofije, HI 3tr.,,ftrgi.;;................
nja v Nikaraguo
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti .......................35
Tunel, trda vez.............*......1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1._
Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
Irdo vezano.................75
Volk spokomik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, hnzarja vez.........1.50
'Zmisel smrti......................00
Zadni dnevi nesrečnega kralja......00
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ..................„ .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo
vezano ...................... 2.50
Zločin v Orčivaln, broš. .1.....75
Za miljoni,	............65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V." ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
snopič. Turki pred Dunajem, Fa-
bjola in Neža ......•......... .30
snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) ..;... .40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
2.50
Ah .30
15.
20.
PESMI IN POEZIJE:
Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25
broširano.....................80
Bob za mladi zob, trda vez........ .40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Gcdec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš......:.....30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini.................. 1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ngank. (Oton Zupančič). —
Poezije.......................50
Vijolica. Pesmi za mladost.........60
Zvončki Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano ........ .90
Zlatorog, pravljica, trda ves....... .60
1.	Pesmarica, uredil Hubad____
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba
jufc) ........................
3.	Narodne pesmi (Gerbic) ____
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne.......15
št. 2. Zrinjsld Frankopan.........15
Št. 4. Pod oknom.................15
št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče zlonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15*
Št. 13. Podoknica ........v.......15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
2.	zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne
tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu......-........40
3.	zvezek; Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
4.	zvezek; Ujetega ptiča tožba; Za-
kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; jZ vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; ,Zaostali ptič;
Bomorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solaičice stoj; Kmet-ski hiši .....................
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdraviče II.; Oče večni; Tone solnce ...........75
CERKVENE PESMI:
(Wilfan)
.25 .25 J25
Zbtrka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35 PESMI Z KOTAMI:
2.	zv. Hudo brezdno................35	nfg&anr zbori :
3.	zv. Vesele povesti................36	'
4.	zv. Povesti in slike .............35 Planinske n. zv. (£ahanmr) ......
5.	zv. Študent naj bo. Sftš viaUnji	Trije meamm zbori, izdala Glasbena
.40
.40
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-ški zber in petja. (Bajnk) ........ 1.30
Bom šel na planince. Podpu-: slov.
nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in .slovenskih narodnih pesmi .. .50
Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) ...50
Tri skladbe za klavtlr (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri....
(Jaki) ........................ .40
Golden rain (Aletter) .............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) 40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50
Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ........................25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna, noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po .................05
Importirane prorokovalne karte 1._
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................60
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, MSnnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vBaki
Po .........................40
Velika stenska mapa Evrope...... 2.00
Prorokovalne karte .............. $1.00
tab
i •. •_•.« i.,, •_»_•».
.96 Matica
• a, a a a •
• • y 1 f • ♦ i >
---- • -__--.. - -• - . • - 1 ; - . :

Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
12. Tantum Ergo. (Premrl).........50
Masne pesmi za mešan zbor. —
(Sattnter) .....................50
145 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor,
a spremljavo orgelj ...........50,
.45 10 E?faufttičnib pesni » metal zb.
5 ... -• ^LiJV-i . -V. •	... .
Naročilom je priložiti demar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštEie znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo- poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENEC PUBLISHING CO.
82 Cortlasdt St., _ New York
F. M. Doetojevskij:
Iz spominov mladeniča.
HČERKA SLAVNEGA AMER. PISATELJA
(Nadalje vanje.)
„Nieesar nisem pričakovala,*1 je odvrnila navidez mirno, dasi je nekaj podrhtavalo v njenem glasu. „Že davno sem se odločila; čitala sem njegove misli in uganila, kaj misli. Mislil je, da iščem.... da bom zahtevala...." ustavila se je, ne da bi končala, se ugriznila v ustnice in utihnila. „,Nalašč sem podvojila svoje prezira -nje napram njemu," je nadaljevala. „čakala sem. kaj se izeimi iz tega. A ko bi prišla brzojavka o |
možgane in že tako zgodpj ? In res sem preinot rival to, ponavljam vam ,ne kakor slučaj, ki bi bil možen ali pa tudi nemčen, enak drugim, ampak kakor nekaj takega, kar že ne more, da bi se ne zgodilo!
Bilo je četrt na enajst; stopil sem v vokzal v tako trdni nadi in obenem tako razburjen, kakor še nisem bil nikdar. V igralnici je bilo še precej ljudi, dasi polovica manj nego zjutraj.
Ob enajstih ostajajo pri igralnih mizah pravi igralei obupneži
dedščini, bi mu vrgla pred noge ] ^ katcre eksistuje v zdravilišču
dolžno vsoto tega idiota (očma) in ga zapodila! Ze davno, davno sem i
samo ruletka, radi katere so baš tja prišli. Ničesar ne vidijo, kar
ga sovražila ! O, preje ni bil tak, j f;e okoli njih godi in y ysej sezoni tisočkrat ne, a sedaj, sedaj!.... Ah, ! jih ni- druzega ne mika . igrajo s kakim veseljem bi mu vrgla sedaj od jutra do nogi in bili bi celo pri_ teh pet deset tisoč v podli obraz m i }>raviieni i{rrati vso no£ do dne pljunila.... m pohodila pljunee!" j ako bi bUo možno Tn ko zakli-e ..Toda papir, vrnjena zakladnica I najstarejši kruper okoli dvanajste na petdesettisoč frankov, se nahaja-ure pred zatVoritvijo ruletke:
,,zadnji trije udarci, gospoda!" —
tedaj so pripravljeni zastaviti na teh treh zadnjih udarcih vse. kar imajo v žepu, in res izgubljajo tedaj- najbolj. Stopil sem prav k tisti mizi, kjer je prej sedela babica. Ni bilo gnječe. Zatp sem kmalu dobil prostor pri mizi. Stal sem. Pred menoj je bila napisana na zelenem suknu beseda ,.dvain-dvajset".
.,Dvaindvajset" je vrsta številk od devetnajst do šestintrideset inel. Prva vrsta od ene do osemnajst inel. se imenuje manque". Toda, kaj mi je bilo to mar! Nisem računal. Niti slišal nisem, katera številka je bila zadnja, niti
nisem poprašal za to, ko sem začel se je razlegel naokoli glasen „ovor igrati, kar bi bil storil vsak, količkaj razsoden igralec. Izvlekel
v rokah generalovih. Vzemite in vrnite jo des Grieuxu!"
..O, ne! Ne, ne!"
,fRes, res! Ne! K čemu pa je general sedaj sploh sposoben ! In babica.'" sem hipoma vskliknil.
Pogledala me je zamišljeno in nestrpno.
„Zakaj babica?" je izpregovo-rila nevoljno. „Ne morem iti k nji. Sicer pa nikogar ne maram prositi odpuščanja." je pristavila razdraženo.
„Kaj torej storiti?" sem zakričal. „Kako ste mogli vi ljubiti tega des Grieuxa! O podlež podli! Iločete, da ga ubijem v dvoboju Kje je sedaj ?"
,,V Frankfurtu in ostane tam tri dni."
..Ena beseda iz vaših ust, in takoj jutri se odpeljem s prvim vlakom!" sem izustil v glupem odu-ševljenju.
Za meja la se je.
„Kaj še! Se reče vam: najprej mi vrnite petdesettisoč frankov. In zakaj naj bi se še bil?.... Kakšna neumnost!"
„Kje pa vzeti trli petdesettisoč frankov?" sem nadaljeval škripaje z zobmi. ..Saj se ne pobirajo kar tako po zemlji! Poslušajte! M. Astlej ?" sem vprašal ter se obrnil k nji prešinjen od tajne ideje.
Oči so se ji zabliskale.
„Kaj, mari ti sam hočeš, da te zapustim in odidem k temu Angležu'!" je rekla ter me gledala pri tem s presunljivim pogledom naravnost v obličje, trpko se nasmiha joč. Prvič v življenju mi je rekla ..ti".
Menim, da se ji je v onem tre-liotku zvrtelo v glavi od razburjenosti, kajti nenadoma se je spustila 11a divan kakor onemogla.
Kakor da me je blisk ošinil! Stal s«*m in nisem verjel ne očem ne ušesom. Torej me ljubi! Prišla je k meni in ne k m. Astleju! Ona sama. dekle je prišla k meni v sobo v hotelu, torej se je kompromi-tovala javno, in jaz, jaz stojim pred njo in še razumem ne!
Divja inisej mi je blisuila skozi glavo.
,,Pavlina, daj mi samo uro časa! Počakaj samo uro tu in.... jaz se vrnem! To.... to je neobhodno potrebno! Videla boš! Bodi tu. počakaj me!"
In stekel sem iz sobe, ne da bi odgovoril na njen začudeno vprašujoči pogled. Zaklicala je nekaj za menoj, toda nisem se vrnil.
Včasih se kaka divja misel, navidezno najbolj nemožna, tako silno utisne v možgane, da naposled misliš, da jo je možno uresničiti.... Se več! Ako se tej ideji pridruži se silno, strastno požlenje. jo pogosto slednjič smatraš za nekaj fatalnega, neizogibnega, že vnaprej določenega, za nekaj takega, glede cesar je nemožno, da bi ne bilo in da bi se ne zgodilo! Morda je pri tem še kaj vmes, kaka kombinacija slutenj, nenavaden napor volje, samozastrupljenje po lastni domišljiji in se kaj drugega — ne vem; toda meni se je ta večer, ki ga ne pozabim nikdar v svojem življenju, \ nekako megleno, da sem že dobil
in zopet sem dobil. Potem sem dobil še štirikrat zaporedoma. Pomnim le to, da sem dobival tisoče ; spominjam se tudi, da je naj-eešče prihajalo dvanajst srednjih, in teh sem se oklenil. Pojavljale so se nekako redovito — gotovo tri-, štirikrat zapored, zopet izginile za dvakrat in se zopet vračale tri ali štirikrat po vrsti. Ta čudovita redovitost se pojavlja včasih trumoma in to iznenaduje in preseneča beležeče igralce, ki računajo s svinčnikom v roki. Kako se tukaj včasih usoda grozno norčuje in igra!
Mislim, da ni prešlo pol ure, odkar sem prišel. Naenkrat me je opozoril kruper, da sem dobil tri-desettisoč forintov in ker za to pot banka za več ne garantuje, zapro zato ruletko do jutri. Pograbil sem vse zlato, je stresel v žepe, zagrabil vse bankovce in takoj odšel v drugo sobo, kjer je bila druga ruletka. Za menoj je hitela vsa tolpa. Tam sem dobil takoj prostor in znova sem začel staviti na slepo, brez pomisleka. Ne pojmim, kaj me je rešilo!
Včasili mi je pač začelo bloditi po glavi, da bi računal. Oklenil sem se nekaterih številk in šans, a jih skoro zavrgel in stavil zopet, rekel bi. brezumno. Najbrže sem bil silno razmišljen; pomnim, da so kruper j i nekolikokrat popravljali moje stave. Delal sem grozne na-pake; Senca sem imel vsa potna in roke so mi drgetale. Prihiteli Najnovejša senzacija Pariza niso tudi Poljački, da bi mi poraa- kakor ni, k^kor bi si kdo mislil ka
-predalčka dvigniti svojo i- ■ moviiio. je opazil s strahom, da je j n« vdč. Pač pa so našli v predalč-i ku vizitko vdselega vlomilca. Po-■lic-ija sklepa, da je mora! biti v o-menjenem velikem zaboju skrit I Lerot. ki je ponoči zlezel iz svojega zapora in se mirno lotil odpiranja. in izzpraznjevanja jeklenih i predalčkov. Ko so kmalu po S. n ri prišli delavci po zaboj, so ž , njim odnesli ženijalnega vlomilca in njegov plen.
Gospod Lerot. čigar plen cenijo! j| ki je izvrsten stimulant za leti osi i> j na dobrih pet milijonov frankov, je poslal pred kratkim svojemu oscibiiemu gla-ilu "Ex-ceLfiioru'* doigo izjavo, v kateri pravi, da hoče izvesti še štirinajst vlomov, in sicer pri osebah, ozir. tvrdkah. ki jih z imenom navaja. V.di se. da je policija popolnoma j brez vsaike moči proti teimr zli-! koven. Lupin se naravnost norčuje iz redarjev, ki ga tako vneto i<-| če jo. Enemu najbolj znanih pariških fotografov je poslal Ar.sene
Hrbtena bol
je predznak obistne neprilike in nikakor se ne sme zanemariti. Vzemite
SEVERA'S LEDSYL
dice. Pomaga naravi popra-
§
i
1 i š§
s i H i
i H
m
COPYRIGHT UNDERWOOD A UMDCKWCCZ
Slika nam predoča Mrs. Claro Clemens (Jabrilovitch, hčerko slavnega ameriškega humorista Mark Twaina.
Tat, ki je vnaprej povedal, kje bo kradel.
V Parizu se je bil pojavil človek, ki je natančno povedal, kdaj in kod bo kradel, in je res ob določenem času izvršil svojo napoved. Za svoje glasilo si je izbral znani pariški dnevnik. Pri šestem napovedanem podjetju mu je pa izpodletelo. Aretirali so ga in zaprli.
gali, toda nikogar nisem poslušal. Sreča me ni zapustila! Hipoma
priča kake gledališke umetnice ali kaka škamdaJna afera iz višjih krogov. Ne. tokrat stoji v os-
_ viti obstoječi nered, ter olajša ^ j? bolečine v hrbtu vsled obistne J P neprilike.	S
m
Cena ?5c in $1.25.	m
K
Zahtevajte v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAW RAPIDS, IOWA /
volil, res ljubi. Z a svojo p; pular-nost je že od Vsega začetka dobro preskrbel. Pariz je dannadan ved-svojo sliko s pozivom, naj napra-1110 bolj napet, kaj bo "kralj vio-
vi po njej razglednice, pa ne morda je par. ampak na ti.-oče. ker jih bo dosti šlo. In fntogirat", ki ni na glavo padel, se je ncanudo-ma odzval prijacHiemu pozivu in napravil na dr^e!tisoče razglednic s sliko Lerortovto pod katero se je nahajal njegov lastoročni podpis "Arsene Lutpin II." Pariz je bii
milccvzopet storil velikega.
glas nahoda the best JUGOSLAV ADVERTISING MEDITIH
Trudni in Nervozni Ljudje Najdejo Novo Veselje v Nuga-Tone.
Je učinkovita in hitr?.
+ „i___i -	ii-	, ,	Kri Ino:"» imeti železo, živci pa žvep-
t a Ko reko L- poplavljen z razgledni- ,io. xuga-Tone daje železo krvi in žve
eami s slik- mladega Victoria Le-i££.iživcem- Ista-je znanstvt'n graditelj
rota z mnnoklom. Gotovo je
si ne bi kupila k aval irskega vlomilca.
sem vseh svojih dvajset zlatov in jih vrgel na pred menoj napisani „dvaindvajset*'.
Dobil sem — in zopet sem vse postavil, prejšnje in dobljeno.
,,Enaintrideset", je naznanil kruper.
Zopet dobil. Vsega skupaj sem torej imel osemdeset zlatov. Porinil sem vseh osemdeset zlatov na dvanajst srednjih številk (trojen dobitek, ali dve šansi zoper) — kolo se je zavrtelo in prišlo je štiriindvajset. Dali so mi tri zavitke po petdeset zlatov in še deset zlatov. Vsega skupaj s prejšnim torej že nad dvesto zlatov. Bil sem v nekakem mrzličnem stanju in potisnil sem vso to kopico na rdečo. Hipoma sem se zdrznil! In samo enkrat ves ta večer tekom igranja me je prevzel strah in mraz ter mi provzročil trepet v rokah in nogah. Z grozo sem začutil in hipno spoznal, kaj pomeni' sedaj izguba! Stalo je na stavi moje življenje!
„Stiri!" je kriknil kruper in oddahnil sem se. Ognjeni mravljinci so mi lezli po vsem telesu. Izplačali so mi v bankovcih; torej vsega skuj) že štiri tisoč forintov in osemdeset zlatov! Tedaj sem še mogel računati.
Potem sem postavil, kolikor pomnim, dva tisoč forintov zopet na dvanajst srednjih in izgubil, postavil sem vse zlato in izgubil. Resnost me je prevzela, zagrabil sem ostalih dvatisoč forintov in postavil na dvanajst prvih — tako na slepo, brez premisleka! Bila je minuta pričakovanja, po utisu, podobna morda utisku, ki ga je občutila m—me Blanchard, ko je v Parizu padala z zrakoplova na zemljo.
„Rdeča!" se je oglasil kruper.
Vsega s prejšnjim sem imel zopet šesttisoč forintov. Ze sem zrl kakor zmagovalec, že se nisem ničesar. prav ničesar bal in vrgel sem štiritisoe na črno. Deset jih je hitelo staviti po mojem vzgledu na črno. Kruperji so se spogledovali in pogovarjali. Okoli so govorili in čakali.
Prišla je črna. Sedaj se pa ne spominjam niti visokosti niti reda svojih stav. Pomnim samo in sicer
l
in smeh. .,Bravo, bravo!" je vse pred ju zanimanja neki Victor Le-kričalo in nekaj jih je celo ploska- rot. k.i ga imenujejo "kralja violo. Uplenil sem tudi tu trideset- Jtnilcev." On sam pravi, da jo tisoč forintov in banko so zopet "Aitsene. Lupin II." In res kaže.
zaprli do prihodnjega dne!
„Odidite, odidite!" mi je šepeT tal glas na desni.
Bil je to frankfurtski Žid. Stal je ves čas kraj mene, in zdi se mi, da mi je včasih pri igri pomagal.
,,Za Boga, odidite!" je šepnil drugi glas na moje levo uho.
da je dobil svetovnoznani vlomilca - gentleman Arsene Lupin, junak mnogih detektivskih romanov vrednega naslednika.
Radi verjamemo, ako smemo verjeti francoskim listom, ki pišejo o tej stvari, da govori vse v
jet ju. Prijeli so ga in vtaknili pod ključ. To je bilo dne IS. novembra. Lerot pa ni vzel stvari tako | možen je. tragično, ampak je že 9. decembra iz lastnega nagiba zapustil jetni-šn:oo. s čemer se sicer gospoda ni ravno strinjala, ni pa mogla nič naj raviti proti temu. Zakaj gospo ! Arsene je bil na svobodi in se razgledaval po novih žrtvah. I Kiikor njegov slavni predati k, je 1 tudi gospod Lerot izginil iz celice i na doslej nepojasnjen način. Po- \ lieijo je še pošteno potegnil in ji I pisal, da <e je malo oddahnil v za-] poru. da se zahvaljuje za nepriea-kovano gostoljubnost in da mu jej žal, da se ne more takoj revanži- j rati, da pa stvari ne pusti iz evi-
t	živcev. Čudovito je k;ikn hiiro
nj Nuga-Tone povrne življenje in n:<." izfr-i • •	-i	Panim živcem in mišicam. Napravi nle-
nnainete, kt Si ne ba kupila slike čo kri. močne In mirne živet- in r«»jača
njih moč vztrajnosti .I»:ije blažilen rna-p.ll j nec, dobro tek, dobro prebavo iti mnogo dneh je vsa zaloga rantgicdniic po ; navdušenja in ambicije. Če re dM«,rn ne S'o	*	C ' - 1 1	i počutite, je vaša dolžnost, da jo posku-
Sia rn totograt je izdal nove. V j Site. Vas nič ne Stane, ako vam ne stori
kratkem času si je napravil z ra>-'?olT\ ■'®-.1TiJ,et"a-,vživ:,ti !»	^
.	J	1	if,/" |boste boljši takoj. t'e vam je 5- ni prerl-
glcdmeami žemijalnega in tako pisal vaS travnik, potem pojd.it- tukoj
__ i-i	-i	v 'ekarno iti kupite XuRa-T»»t»e. Xe mr- -
|>rijazr.iega Vlomilca majhno pre-'mite nadomestil. VŽIvajte j., par dni Ir»
;če «=e ne počutite boljši in če ne ZKled:i*<» jbojši, nesito ostalo nazaj lekarnarju, ki
Lerot je Sitar dalles 2S let ill )c!vaTn l,n povrnil vaš denar. Izd.-lovateljl
.. „..»I	1 »1 T- ,	' i Xuga-Tone zahtevajo od vseli lekarnar-
pra\ fletkan dečko. A se kaže. da jev, da
je svoj poklic, ki si ga je
sam }■/.-
jamčijo za isio in povrnejo lenar, če niste zadovoljni. Triporofena. jamč«*-na in na prodaj v vseli lekarnah. —Adv't
Parizu samo o tem človeku, ker je Pogledal sem mimogrede^ Bila5?!	"»Povedal vsak vlon..
je to zelo skromno in dostojno o-'kl ?a -1*' tud,i toeno izvrSiU Xi r'u"
blečena dama pri tridesetih letih, da ™pokancn zaradi tega-, denee. Tudi je povedal ravnatelj-bolestno bledega, trudnega obličja, jNa em Strani se b°Je mo.istpr- stvu .Ktnišnice. da so stene pone-ki pa je kazalo še vedno sledi prej- lskega vlomllea on!- ki	pre: |ko l preceo -^abe .in celo natančno
šnje lepote in krasote. Tlačil seml^«1 pod Jialeeni — za malenkosti; lra^.aml točke. Pa ne samo nje-ravno v žepe bankovce, jih kar'se ta	namrcč ne briga, kerlgovi bivši, ampak tudi v drugih
mečkal in zbiral na mizi ostalo ,dela »a ^»belo. na drugi strani: klicah. Oblasti si belijo glavo, zlato. Zagrabil sem poslednji za-ipa 0,11 kl nl,ma-j° »»Pesar kguibiti j kako se je mogel ta človek izpre-vitek s petdesetimi zlati in ga sre-lin ki s0 tnre-i varni Ars=noin.|liajaJi po zaporih, ne da bi ga kdo čno ter doeela neopaženo stisnil v inarav71°st Kimpatiizirajo vlomil-1' i.azil. in hP1o1i. kako se je mogel roko bledi dami. Silno se mi je,0^"1-.^ ie 1>0stal takorekoč naro-| oddalpti iz "sobe", ko jetničarji tedaj zahotelo to učiniti. Njeni junak» nekaj, kar je s Pari-: vendar vsak hip pokukajo skozi tenki, suhi prsti so mi krepko stis- zom nezdružljivo zvezano. 7, lin-co na vratih v tudi ponoči raz-nili roko v znak največje livalež-	besedami, vse kakor pri -vetijeno celico. V danem prime-
nosti; spominjam se tega. Vse to tirvom Lupinu.	j rn so pa.zi.iki pri zaslišanju odlo-
se je zgodilo v hipu.	j Victor Lepot je bil pred me-ee.i | '-J-o izjavili, da so vsakokrat vide-
Pobravši vse sem odliitel k trente majhen nameščenec Banque <le ' li a ret i ranča v njegovi celici, sicer
pripetilo nekaj čudovitega. Dasi ga je možno popolnoma matematično opravičiti, vendar se mi zdi ta dogodek dosilm^l čudovit. In zakaj, zajkaj se je ta gotovost utisnila floboko, tako ®ilno v moj«
šestnajsttLsoč. Mahoma sem izgubil po treh. nesrečnih udarcih dva-najsttisoč; potem sem porinil zadnje Štiri na »dvaindvajBet'% dasi nisem ničesar vež oWntil; samo 'čgirgi sem mehanično, brez misli
et quarante.	j Commerce v Parizu. Lait-iko pole-
Pri trente et quarante igra ari- rJe Je prišel na to, da priložnosti stokraeija. To ni" ruletka, ampak izle!ti v tu.i(> -lastnino veliko več karte. Tu garantuje banka za sto- nesejo kot skromna plača poštene tisoč tolarjev. Tudi tu je najvišja bančnega uradnika. Ker pa je stava štiritisoe forintov. Prav nič Lerot .skoizi i>:> skozi modern člo-nisem poznal niti igre niti stav ve»k. se je spomnil tudi. da more razun rdeče in črne, ki sta bili tudi reklama* eek> vlomilcu le hasniti. tu. Poslednjih sem se poprijel. Zato je sklenil, da si bo vzel vsa Ves vokzal se je drenjal okoli. Xi,nioderna trgovska načela vestno mi znano, da li sem pomislil tedaj k srcu in se po njih ravnal. Odlo-katerikrat na Pavlino; občutil sem j čil se je. da bo -svoj prvi veliki samo neodoljivo slast grabiti in vlom javnosti naznanil, grabiti bankovce, ki so pred mano j Tn tako je novodobni Lupin te-kar rastli. Sreča mi je bila mila. j lefonično poklical dne 9. septem-Tedaj se je kakor nalašč zgodilo bra 1924. popoldne ob 4. uredniš-nekaj, kar se sieer še dovolj po- tvo *'Excelsiora *" in mu naznanil, gosto ponavlja pri igri. Sreča se j da bo še isto noč med 1. in 2. uro je oklenila rdeče in ni je izpustila i vlomil v vilo barona Relsrieresa. desetkrat, celo dvajsetkrat zapored, j V uredništvu s ca* eda najprej niso Slišal sem še pred tremi dnevi, da j verjeli tej napovedi, češ da gre za je prišla minoli teden rdeča triin-j*lab dovtip. Vendar so obvestili dvajsetkrat zaporedoma; tega niti za vsak slučaj policijo, ki je sicer pri ruletki ne pomnijo in pri po- storila vse poitreibne korake, toda vedovali so to stvar z začudenjem, zama.n. Drug,i dan so na vse zgo-Seveda vsi takoj puščajo rdečo in daj morali ugotoviti, da je kava-desetič na pr. se že ne upa nihče lirski vlomilec — res držal bese-nanjo staviti. A tudi na črno, na- do.
sprotno rdeči, ne stavi tedaj niti | Od tega trenutka dalje je delal eden izkušen igralec. On ve, kaj J gospod Lerot. stalno s ]»močjo pomenja »hudomušnost slučaja". ^"Excelsiora". ki isi ga je izbral za Menil bi na pr., da pride po šest- (svoje osebno glasilo ali bolje, na-najstih udarcih na rdečo gotovo znanilo svojih bodočih dejanj, sedemnajsti na črno. To presleplja Štirikrat je še napovedal vlome, npvince trumoma, da podvoje in (bodisi telefoniČno bodisi pismr-
potroje stave, pri čemer strašno, bo. in vsakikrat je točno držal be-izgubljajo.	jsedo.
ie.)
No, pa mu je izpodletdlo. met» 4« pri šestem napovedanem pod-
ili vendar takoj javili njegov be-g.
Xu j si bo že 'tak:: aii tako, dej-btvo je. da se gospod Lerot zoper svobodno izprehaja po boulevar-dih Pariza, najbrže preo-bleičen. Xi Izključeno, titko računajo Pa-rižani. romantični, kakor so. da seta inreina nemara potepa po mestu včasih tudi s svojim pravim o-brazom. kot da se ne bi prav nič zgodilo in da mu nihče na svetu nima vzroka kaliti državljanske svobode!
Komaj se jo nov.i Lupin dostojno zahvalil za gostoljubnost v državnem 4'hotelu za bre^ziposelne* . že je po petih dneh storil zopet ne kaj velikega. Naccnanil je <£Exeel-sjoru" $ pismom, da bo malo obiskal tremor je Banque de Commerce, kjer je bil poprej uslužben. Žal pa se je pismo iz neznanih vzrokov zakasnilo in je prišlo v uredništvo po že izvršenem vlomil. Ko je drugi dan obvestila redakcija policijo, je bilo že nekaj jeklenih predalčkov banke z dragoceno vsebino za nekaj »stotisoč frd frankov olajšamih. Pri preaskavi so ugotovili to-le:
Popoldne ob 6., tik pred zatvo ritvijo banke, sta prišla v menjalnico dva delavca, ki sta imela na glavi čepiee znane špedicijsk«' tvrdke v Parizu, z velikanskim za bojem, katerega sta oddala v shrambo. Zaboj so prenesli v jekleni prostor. Ko je drugi dan zjutraj hotel lastnik nekega jekle
SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
z največjim parnikom francoske proge
"PARIS"
36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73.
Glasom nove postave za morejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto. ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše.
Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washington a za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji.
Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 2",0 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj ; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom.
Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Posebna oonudba našim Citateljem
Prenovljen! pisalni atroj "OLIVEB" $2a
B streiico ?& slovenske črke, č, i, i - $25.-
OLIVEB' PISALNI 8TROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laK-ko vsak pile Hitrost pisanja dobite i vajo« .
■LOVratlO PUBLISHING COMPAHT f» Oortlaadt Strwrt	Yew Tor*, V. T
uii.-« .MAttUUA. 1U. rjlits.
PAST
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatni. — Za 01. N. poslovenil G. P.
12	(Nadaljevanje.)
Tretje poglavje.
LADY O'M O Y .
Preko meje, na severazapado, se je zbirala tretja invazijska armada, brojeea nekako šestdeset ti-joč mož ter pod poveljstvom maršala Maslene, princa de Esslingen, najbolj izurjenega in srečnega med vsemi generali Napoleona, voditelja, kateremu je dal njegov imprrator naslov "Drago dete zmage", ker ni nikdar po znal poraza.
"Wellington, na čelu angleške sile. ki je štela komaj tretino francoskih čet, je opazoval in čakal. Medtem je dozoreval njegov pr.f st netljivi strategačni načrt, katerega so skušali na vsak način uničiti oni, v kojih interesu je bil zasnovan. Ta načrt je temeljii.1 na geslu Napoleona, tla mora vojna podpirati samo sebe,- da se ne sme armade na pohodu obremeniti s komisar:jatom, temveč da mora armada dobivati vse potrebno od dežele, na katero je na * valila.
«
Za angleško armado ter takoj severno od Lizbone, v nekako trideset milj dolgem loku. ki je isledil gričevju od morja pa do širokega vodovja Taga, se je gradilo črte Torres Vedra s pod vodstvom polkovnika Fletcherja. To se je godilo tako tajno in s takimi skrbnimi odredbami, da niso ne Angleži, ne Portugalci izvedli za to. Celo oni, ki so bili zaposleni pri delu. niso vedeli za ničesar drugega kot za sekcijo, kjer so bili zaposleni ter niso imeli niti najmanjšega pojma o neza vzet nem ozemlju.
Načrt angleškega poveljnika je bil umakniti se k tem črtam pred francosko povodnjijo. kadar bi planila naprej ter zvabiti tem sovražnika v deželo, katero je dal preje popolnoma o pustošiti, da hi se moglo tam sovražnika najprvo izstradati ter nato uničiti. V ta namen je izdajal svoje proklamacije s povelji, naj se popolnoma opustoši dczilo med rekama Tago in Mondego ter jo izpremeni v pokrajino, niti eno zrno žita. niti en meh vina, nobena skorja ali dru ga stvar, katero je mogoče zavžiti. Mline so uničili, rušili mostove izpraznili stanovanja in begunci so morali odnesti slehrno last iz ozemlja" invazije.
To jc bila strašna zahteva, katero je stavil deželi, da jo reši. To pa ni bil način vojne kot ga je razumel Principal Soisza in nekateri njegovi pristaši. Nteo imeli potrebne dalekovidnosti, da bi spoznal: neizogibne, posledice tega strafcetgične-ga načrta, če bi se ga uspešno m dosledno izvedlo. Niso niti spoznali, da je boljše če izvedejo An glezi s aorti opustošenje v svoji defenzrvi — an obenem velikanski ofenzivi. Teh stvari niso spoznali deloma raditega, ker ni.so užival: 1 Mjlnrga zaupanja Wellingtona. a v še večji meri raditega, ker sr. jih lastni interesi preveč slepili, ker so sta.vljali privatne pomislek« nad javno dolžnost. Severni plemenitaši, kojih ozemlja bi morala a glavnem trpeti, so živahno nasprotovali oredbi. Nasprotovali so ce lo vpoklicanju delavcev v milico. Antonio de Souza pa je posta, njih voditelj, dokler ga ni uničil Wellingtonov ultimatum, naslov-lj n na regentski svet. Bil je v resnici uničen. PortugaLski narod j< dospel na razpotje. Moral je izbirati in naj je Principal še tako kričal ter trdil, da je angleški načrt prav tako Škodljiv in pogubonoser kot francoska invazija, je narod vendar sklenil dati svoje zaupanje zmagalcu pri Vimeiro in Douro.
tfouza jc zapustil vlado ter odšel iz glavnega mesta, kot zalite vano. Ce pa je Wellington upal, da bo prenehal s svojim rntrigira-lijtrm, je napačno sodil moža. Bil je neizmerno nečimuren človek ošaben in zaljubljen vase, one vrste ljudi, katere je nevarno ra^ža liti. Njegov ranjeni ponos je zahteval mazilo, katero je hotel dobi ti, naj stane kar hoče. Rano mu je zadal Wellington in ttrdba je bilo vrniti jo z obrestmi.
Antonio de Souza se ni niti malo brigal za to, da bi z uničenjem Wellingtona uničil tudi samega sebe ter povrhu še svojo deželo. Bi je kot oslepljena, divja in nespametina žival, pripravljena žrtvovat, svoje lastno življenje, da s svojo smrtjo lahko uniči svojega sov raz nika ter zadosti svojnmu pohlepu po krvi.
V t adeem razpoloženju je zapustil svet portugalske vlade ter se umaknil, da razmišlja in kuje načrte, kojih sadove bomo takoj Mi deli. Z njegovim odhodom je postal regentski svet, vznemirjen radi angleškega ultimata, bolj dostopen in aktiven in nekaj časa se je odredbe, uveljavljene od vrhovnega poveljstva, izvrševalo še pre cej resno.	t
Vsled tega je po>talo tudi življenje na Monsanto bolj lahko ii: O'Moy je lahko bolj prosto dihal ter posvečal več svojega časa zadevam utrdb, katere mu je poveril Wellington.
Ko so potekali tedni se je tudi počasi umaknila senca, viseča nad njim, ki -e je t kala Rieharda Butlerja. Nobene nadaljne besede in bilo več slišati o pogrešanem poročniku in do konca maja sta prišla 0'Mov in Tromavne do zaključka, da je moral pasti v roko krvoločnih hribovcev, katerim je bil vojak, — francoski ali angleški, — .stvar, katero je treba uničiti.
Rada svoje žene je tel O'Moy vasol tega zaključka. V vsakem slučaju je bilo to najboljše zaključenje episode. Treba jo obvestiti o smrti brata, ko bodo prišla natančnejša poročila. Brez dvoma bo močno žalovala za njim. kajti ljubila ga* je neizmerno. — izvanred-no globoko za tako plitvo žr-nsko. — A vsaj ji bo prihranjena muka in sramota, katero bi doživesla. če bi ga prijeli In ustrelili.
Za enkrat, vsled pomanjkanja točnejših vesti, pa bo vendar treba preje ali pozneje pojasniti! Uni celo zadevo in O'Mov se je neizmerno bal trenutka, ko bo moral priti na dan s pojasnilom. Ker mu je manjkalo domišljije se je obrnil -na Tremavna za pomoč in Tremavne ga je oborožil s potrebno lažjo, da odgovori na vprašanja svoje zene, ko bi prišla.
Koneem pa mu je bila vendar prihranjena potreba, da se poslu-ži laži. Resnica je prSLa na uho Lady O'Moy na povsem nepričakovan način.
Bilo je približno en mesec po dnevu, ko je dobil O'Moy prve novice o eskapadi v Tavora. Bilo je sijajno jutro v pričetku juni ja m pribočnik je bil za ndkaj časa zadržani od zajutrka vsled prihoda |>ostne vreče iz glavnega stana, ki s? je nahajal takrat v Vizeu. Pustil je kapitana Tremavne, da se peča s pošto ter od Šel navzdol k zajutnku, no*eč s sclioj le par pisem osebnega značaja, poslan:h od prijateljev na meji.
Arhitektura hiše na Monsanto je bila napol kloštrskega značaja. Na treh straneh jo je obdajal razkošen vrt, <loeim je na čet> ti strani koridor zaključi* če-feverokot. Pred tem kondorjem je sta. la lepa bal ograda. O'Moy je imel navado zajtifoovati na prostem,
hih i r i
l__FwoM COVHED wmF ta Cgvugjua PI>B—	|
OSEM DNI DO LJUBLJANE!
PREKO HAVRE — PARIŠKEGA PRISTANIŠČA
Z OGROMNIMI PARNTKI NA OLJE
de grasse is.februarja
F R A N C E — 28 februarja
Kabin* tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
w^^tm■M^^^bhmhm AH LOKALNI AGENTJB
a solnoe je postalo že moeno in vded tega je bilo boljše poiskati zavetja v senci.
Tam je našel svojo ženo, ki je nestrpno čakala ter svojo no-čakinjo, Silvijo Armvtage, ki je dospela pred kratkim iz Anglije.
t -
(Dalje prihodnjič.)
Tri suhe hruške.
Povem vam dogodbo, ki ni ne smešna in ne žalostna. Ko smo ■;tali v dolgi vrsti, smo videli čr-*io solnce in črne hiše. Take nenaravne prikazni niso bile redke pri ias. Ko smo posedli na zeleno tra vo, se je zdelo izeleno tudi solnce n nebo. Xekdo je trdil, da jo z lajvečjim trudom ujel dušo, da mu ni ušla med prsti. Mi smo bili blazni, ko smo ga poslušali z za-limanjc.m in mu verjeti.
Tiste čase se je dogodilo. Sredi pustega opustošenja je dobil c-den izmed nas hlebec kruha. Nih-
*e ne ve, če ga je ukradel, kupil ili dobil iz usmiljenja za hvalo »ožjo. Smejal so je. obiral odlo-nljeni krajec in stiskal ostanek >od bluzo in ga branil pred omili, ki so ga obstOpili. Stegnili so >o lijem dolge, xu lie roke, prosili : besedo in z željnimi očmi. Prepričevali so ga. da so ran najbližji tri jate) ji. znanci, bratje, očetje, inovi . . . Xiso pazili na brezmi-<lne besede, na stotisočere zlate "bljube. opomine in grožnje . . . 'c-stali so grozni in grdi, stiskali o pi'sti. kleli in se režali s trčeči-ni belimi zobmi . . . Nekdo je ste-mil roko kot blisk in mu i z vi i ~raj<»c i z rok ter krohota je pobe-nil. Planili so za njim drugi kot oleje. da ujamejo mrvico od ple-a . . . vr<rYt so se v blato in stop •ili dar božji . . .
Verjemite! Od tedaj, ko sem idel ta prizor, se ne lažem.
Kdo bo dal meni eno samo v lato steptano mrvico ? Oni so mu rijatclji in še več, dolžen jim je
bogzna od kkla j; smrt mu grozi, od volkov.
Približal ise mi je, odlomil z na-»lo kretnjo kos kruha iu mi ga podal.
"Na."
XLsem ga vzel, da ne bi se žalostno pomotil. Zrl sem. Oudeži sc gode. Ali sem njegov brat ?
"Vzemi!"
Moja roka je vzela.
"HvaQa! Koliko sem dolžan?"
"Nič."
Usta so že ugriznila. "Čemu?"' -Jedel sem in lomil košček za koščkom.
"Ali ne veš. da si mi dal nekoč tri suhe hruške?"
Morda. Stal je ob meni v dolgi vrsti in videl črno solnce in črno nebo. Pogledoval me je z dolgimi pogledi, kot bi bili umirajoči, ki m» ležali kot breme na meni. Delila sva suhe hruške, ki sem jili i-.niel od doma.
Vsi so molčali in zrli smo se kot znanci, ki imajo mnogo na srcu in ti? najdejo besed. ,Zver se je pomirila ip. se <xamislila vase kot ponosen jastreb v kletki. Le o"*i so be-eraje iskale nečesa . . .
Ko je postalo .sonce zlato in nebo modro, sem sklenil, da vam povem to. da napišem nekrokhg o-uim, ki niso umrlii od krogle nc od jort^ke, anipalk od mrzle vročine črnih in zelenih solne. RazluS-č:te ta čudni nekrolog, da vam s«* pokaže* sto krivic in tisoč mrličev. Dovolj dela imate do smrti. Jaz pa ne mislim umreti, ko sem dai nekoč tri suhe hruške in si jih je fant zaklenil v srce.
Tancaj, Marko.
"Tancaj. Marko!"
Velik krog delavcev, še večji :rog poslušalcev. Marko se je d vi nil; bil je velik, da mu ogro-nne, žilave in porasle roike štrla-iz rokavov kot dva črna lesa. 'hgorel obraz je plašno gledal rog sebe in zgibal nervozno; us-nice so se napele pod dolgimi lanrliir.skimi brkami. obrvi so se laježile.
"Tancaj. Marko, tancaj!"
Pričel je plesati 'zdaj na eni nori, zdaj na obeh in se pri torn zgi-•al na desno in na levo s skrivno-tnimi kretnjami; bil je silno ve-ik, močan in zagorel: pri tem je
m
ječal s čudnim glasom, da ga mogoče popisati.
Sprva je bil smešen, potem grozen, nazadnje vreden pomilovanja, ko se je razgorel, usopel, r append dn padel na tla ves omotičen.
'' Tancaj. Marko!' *
Smejali so se. krohot a je se objemali i. speli drug čez drugega . ..
"Lojze, pika. poka."
Tu je pogledal belo, nato pisano zavil oči. Zgrabil je. kar mu je prišlo v koščene blede roke. trgal, planil na enega, ki pa se mu je vedno umaknil v pravi čas . . . Na valili so nanj^pogazili ga na tla
REJA ALIGATORJEV
BW-S':. |
n ga skoraj ijbiiL ki se je penil, .ohnel. pulil travo an jo -mašil v .ista, dokler ni pristopil nekdo in lejal;
"Ljudje božji, ali ne delate greha j"
Kot da so vsi spoznali, da je v ti'.n res greh, so odstopili. Tudi Lojze se je umirili, gledal je v tla in se umaknil, tresolč se v životu.
"Korporal!" je klical nekdo. "Korporal! Tu notri je zaprt mož. Korporal!"
Hodil je po dvorišču in iskal drobtin v blatu. č*e je našel kost, ki se je držala kita. jo je odgrizni in zopet zagnal.
"Korporal!" je odmeval njegov tenki, zoprni glas. Pozabil je "me, rojstni kraj in starost. Ko so ra podili, ni znal kam iti.
"Korporal, izpusti moža! — Vil mu ni tema? Čemu si ga zaprl 'corporal'"--—
Imel je tisto majhno blodnjo, 'vi ji pravimo normalnost, katera ■ma pravico, da se krohoče in deli ljudi v norce in pametne. Veselo je. o bratje!
Tancaj, Marko!
rqT
VINSKA RAZSTAVA V BEOGRADU.
Berfrrad. — Tekom marca priredi Srpsiko Poljoprivredno Društvo prvo veliko vinsko razstavo a P.eogradu. Na tej razstavi se pokažejo vina iz vseh krajev države in priprave za izdelovanje vina.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj laroči, ker ga je le še par sto iz-odov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še nisc ■laročiU koledarjev, naj se požu rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. O.
V Floridi je več farm, na katerih rede aligatorje, zastran n j igo ve dragocene kože. Živali se je v jetništvu popolnoma udomačilo ter ničesar lie store človeku, ki ga poznajo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih etrareh.
Pojasnila, ki vam jih Eamorem-dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, za m drejo tudi nedrjavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin t eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi t New Yorku pred od potovanjem, tei se poSIje prosilcu v stari kraj gla som nanovejse odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
-Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jngosla vije bo pripnščenih ▼ prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po €71 priseljencev.
Ameriški državljani pa c&morej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo ' kvoto. StariSi In otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti, pišite a pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Ja* goslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitateljL
Opozorite trgovca in o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 8 tem vstregU vsem.
Uprava "Glas Naroda1
Kretanje parnikov « Shipping Hem

14. februarja:
Olympic, Cherbourc; G««rfe Washington, Cherbourg In Bremen; Duillo Genova.
17.	februaria:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Ham burg. »
18.	februarja;
De Grasae, Havn,
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg In Hamburg.
21. februarja:
Aqultania* Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg in Hamburg; Veen dam Rotterdam: President Roeitevelt, Cherbourg.
84. februarja:
Martha Washington, Trst; 8tuttgmrt Cherbourg in Bremen.
25. februarja:
La Savole. Havre.
28. februarja:
Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria. Cherbourg.
5. marca:
Clevland. Boulogne jn Hamburg: MInnekahda, Cherbourg in Hamburg.
7- marca:
Olympic, ClierlK.urp; l'res. Harding. CherhnutK in Bremen; Cuute Verde. Genoa.
tO. marca:
Bi-emeri. Bremen; America, Cherbourg iti Bremen.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; "Westphalia. Hamburg.
14. marca:
Aquitania. Cherbourg: Puffren. Havre; CSeorge Washington. Cherbourg in Bremen: New Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
16. marca:
De Grasse, Havre.
18.	marca:
Orduna, Cherbourg in Hamburg.
19.	marca:
Albert P.allin, Boulogne in Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Trst.
25.'marca:	„ Berengaria. Cherbourg.
26.	marca: Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg; Taris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance, Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg in Bremen.
1.	aprila:
Mauretania. Cherbourg.
2.	parila:
DeutsehlanJ Boulogne in Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg: Ascania Cherbourg; l*ies. Harding, Cherbourg in Bremen.
7.	apri'a:
Resolute. Cherbwurg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; La Savoie. Havre.
9.	aprila:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp; ML. Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic	Cherbourg: Leviathan,
Cherbourg;	Vulendam. Boulogne in
Rotterdam;	Coiite Verde, Genoa.
14.	aprila:
Martha Washington. Trst.
15.	aprila:
Berengaria. Cherbourg; I>e Grasse, Havre; America, Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg u^fcretnen.
18. aprila:
Olympic Cherbourg: France. Havre: George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita, Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Suffren, Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; llomcri^1 CtirrlioiirK:
Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in fireman.
28.	aprrla:
Lapland Cherbourg in Antwerp; Luetzow, Bremen.
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
30.	parila:
Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Bal lin, Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. maja:
Paris. Havre. — H tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank.
Cosulich Line
Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $35. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253 EDL\A ČRTA £>0 JUGOSLAVIJE. Martha Washington 24. feb.; 14. april Presidente Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot z it leznico.
PHELPS BROS. <£. CO., 2 West. N. Y
flO.JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENTTT DRŽAVAH-
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI ▼ "G 1 a b K a p o d a »
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOB
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. 359 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA
< CDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK IPECIJAL.IST MOŠKIH BOLEZNI. Moj« ctroka j« zdravljenj« akutnih In kronltnlh bolezni. Ju ••m 2« zdravim nad 25 let t«r Imam skuinj« v «nh boleznih . __ •In ker znam ilovaniko, zato vas morem popolnoma razumeti In epoznatt vaft« bolezni, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravj«. 8kozl Z3 let eem pridobil posebne ekuinjo pri ozdravljenju moikth bolezni. Zato se mor«ta popolnoma zaneetl na men«, moja ekrb pa je. da vas popolnoma »zdravim. N« odlašajte, ampak prtdit« film preje.
laz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In lle« po telesu, bolezni v Brin, Izpadanje las, bolečine v kosteh, elare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatlzem, katar, zlato žilo, naduh« Itd. ilradn« ur«: V ponedeljek. Bredo In petek od 9. dopoldne do S. popoldne; v torek, četrtek ln sobota od S. dopoldne do S. srečer; t nedeljah In praznikih od lt. dopoldne do S. popoldne.
Odprt	Zaprt.
ČEMU KUPITI SKREP. KO LAHKO KUPITE ZA
$35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon,
ki poje Cisto kot zvon. Poleir tega. Vam damo Se osem slovenskih ali nemSkih Columbia plošč zastonj in SO Victor igtl. — Opomba: Victor plošč ni dovoljeno dati kot dari!o
Da'Je smo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za teto 1925. Vsakemu našemu naročniku, kdor kal naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo.
Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi.
68674
77810
Jelina Liza, polka Sladke rožice, valček,
12-col . 11.25
V Varšavskem ribjem trgn. Polska kri. mazurka ____ 75c
77811 Poljub, valček
Pesem smeha..........
77716 "U Boj! 17 Boj!, pesem. Garavuša. pesem
— Hrvatski zbor. .
75c
75c
NOVE PIANO ROLE
7571	Zlata mati, valček .......70c
11504	Jadran obali, valček .....70e
12549	Jesenski noči, polka .....70c
12552	Dragi je daleč, polka ... 70c
12335	Srčno veselje, polka.....• 70c
3511 Radeckjr marS. ........... 83c
99981 Roosevelt marš .........70c
42250	IX)Odle £>90 Doo. Fox ti® 75c
42536	How do you do. Fox tro. 75c
12525	Pojd konjiček pojd. mart 70c
12522 Vesela poskočnlca, polka . 70c 12526 Veseli bratci!, polka .....70c
IVAN P A J K
24 Main Street	Conemaugh, Pa.
■CENIKE ZA VICT ROLE, LOŠČE IN PIAXO ROLLE ZASTONJ.