Da bomo nasprotnike poznali. Žerjav si ni upal podpisati lastnega pisma! Zadnja »Domovir^« priobčuje »Pismo iz Beograda«, kjer nekdo govori kot voditelj SDS, podpisa pa ni. Zakaj ga ni? V pismu so take neumnosti, pa take zlobne laži, da bi bilo vsakega sram, podpisati se pod tako pisrao. Med arugimi so te-le nesmiselnosti: duhovniki prestavljajo poštarje in uradnike, škofova komanda odločuje v bolniškein zavarovaiiju, delavska zbornica se izpremeni v podmžnico jezuitskega samostana itd. Pa menda g. Gregor ja ne pojde v klošter, ko se mu vedno le o jezuitih sanja! — Pa tudi laži mrgoli v pismu, kakor mravelj v mravljišču! Ako bi hoteli jih po vrsti zavraoati, bi morali napisati cel list. Pa laž ima kratke noge in tako se je tudi tukaj sama vjela. Priznati je moral, da je SLS ostala vedno ista in da ima on slabo izkušnjo z njo. G. Gregor, upamo, da bo- ste še slabšo imeli Drugič pa naj se voditelj pod pis- mo, ki ga pošilja svojim, vundar podpiše. Če pa ga je sram, da take stvari piše, ipotem pa naj pusti, kar bi bilo sploh najbolje. Verna in dostojna »Domovina«. »Slovemski Gospodar« je že večkrat porodal, kako dostojna in verna je »Domovina«, saj je za njeno veraost pričal sam škof Ijubljanski in jo je ravno zaradi te vernosti in dostojno&ti — vemikom prepovedal! Pa bi se rada zdaj lepo in Bedolžno napravila! Ali je čisto pozabila, kako je pisala »verno in dostojno« o verskih resnicah, kakor n. pr. o presv. Trojici? Ali ni prinašala skoroda v vsaki številki notice in olanke, ki so smešili cerkvene obrede in navade, cerkvene organizacije in duhovnike? Posebno še duhovnike. Še v dokazovanju svoje vernosti in dostojnosti se ni mogla otresti te svoje navade. Pisanje ob jubileju sv. Frančiška je bilo nad vse'dostojno in je kazalo tako globoko vernost »Domovine«, da so se še njeni naročniki zgražali nad tem. — Sicer pa moramo priznati, da se dandanes »Doinovina« zatajuje in prikriva svoj pravi namen ter se skuša vsiliti v naše domove. Toda njen ra&un je prekrižan, kar bo cutila, ker sloA^enska družina je toliko dostojna in verna, pa drugače, kakor »Domovina«! Pucelj je samega sebe izpovedal! Bivši kmetijski minister Pucelj je mislil, da je njegov govor tako duhovit in tako imeniten, da ga je »Kmetijski list« priobčil či&to dobesedno. A ravno v tem je g. Pucelj pokazal, da govoriti bi še znal, da pa delati ni znal! Tako javno še nikdo ni samega sebe izpovedal, kot je to storil Pucelj. Naš minister, g. dr. Kulovec ima šele dober mesec to ministrstvo, pa je že tak red naredil in toliko koristil kmetskemu stanu, kaikor Pucelj ves čas, kar je bil minister, tega ni storil. Kar pa je še slabega, pa ni krivda g. dr. Kulovca, ampak njegovega dolgotrajnega prednika g. Puclja. In ko je Pucelj bičal nered, pa zaostalost, pa nedelavnost in premajhni proraoun kmetijsikega ministrstva, je bičal samega sebe in razfcrival svoje lastne pregreške ministrske. Da pa me bo ostalo zgolj pri spovedi, bode dobil tudi malo pokore, ki mu jo bo naložil slovemski volilec, ko ga bo pri prihodnjih volitvah poslal domov v Velike Lašee. Kajti »Kmetijski list« je sklenil razdeliti in razgnati Ijudi takole: duhovnike v oerkev, učitelje v šolo, uradoaiike v pisarno, mesarje v mesnioo. Ubogi Puceljl Zboljšanje Pucljevega proračuna. Ko je naša stranka stopila v vlado, je bil načrt prorathma že izgotovljen od RR vlade. Kratko časa je bilo še na razpolago, da bi se izpremenilo v kmetijskem minisitrstvTi popolnoma vse, kakor je želela SLS. Vendar se ji je posrecilo, da je marsikaj spravila v proračun, česar preje v njem ni bilo. Na zahtevo ministra za kmetijstvo dr. Kulovca se je izpopolnil proračun tega ininistrstva s sledečimi krediti: za gospodimjake tečaje po deželi 220.000 Din, za pobijanje rastlinskih bolezni in škodljivcev 120.000 Din, za organizacijo državnih postaj za selekcijo semen 300000 Din; za dodeljevanje trijerjev občinam in kmetijskim društvom 200.000 Din, za pomoč vzornim posestvom 800.000 Din, za odkup žrebcev od sedanjih gojilcev 300.000 Din, za premije in licenciranje žrebcev 100.000 Din, za licenciranje bikov 200.000 Din, za pomoc pri raznih nesrečah 5,500.000 Din, za pomoč pri graditvi vaskih vodnjakov in cistern 150.000 Din; za agrarne operacije ljubljanske in mariborske oblasti 200.000 Din, za nabavo seruma in drugih Edravil za živino 200.000 Din, za odškodnino za okuženo živino 180.000 Din; skupno 7,034.866 Din. Za toliko se je popravil proračun bivšega radičevskega ministra g. Puclja. — To seveda ni nitc, piše »Kmetijski list«. Pa naj se mu olovek ne smeji, ce je tako ikratkoviden, ali pa naj se ne jezi, če je tako hudoben, pa zlobno zavija resnioo.