f"" Nov roman I,Motaj vol Mpi&hvo' I I i aleniamo danesi ff Prezza L. 0.88 Domoljub V dubitami IS. f unita 1941-XIX ^ Celo 54 Šiev. 25 Redazione • Am minia trazione t Lubiana, Kopitarjeva 6 — Abbonamenti! Anno 38 din; L. 11.50. Estero 60 din. V velikem govoru je Duce napovedal zmago Osi Skoraj vso Grčijo z Atenami «red bo zasedla Italija Dne It* iaaija, to Je ▼ preteklem tedna, je ves svet pozorna prisluhnil besedam Duceja» ki jih je ta izpregovoril ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno. Poslušanje tega zgodovinskega govora se je vršilo po vsel Italiji v znamenja posebnih svečanosti. Toda v Italiji, tudi dragod po svetn Je vzbudil Dacejev govor velikanska pozornost in vseoMe odobravanje. Duce je v svojesngovora podal obširen obračan dobe enega leta, k| je za Italijo nadvse idavno in zmagovito. Od prvega dne, ko so itali« janske tete začele Wakati v Grči« jo, pa vse do danes, ves ta čas * njegovimi veUktei zapietljaji Je sajela Ducejeva beseda. Povedal je, da je bil obračan z Grčijo neizogiben, de so se morali Italijani boriti v Grčiji s silnimi teža rami in da ao kljub vsem tem težavam slavno zmagali, ia to kljnb angleški pomoči Grkom, ki je bUa izdatna. Zmagali so in zmagali bi bili, tadl če se ne bl nič drugega zgodilo na grški fronti. Iz vsega Dncejevega govora ae izraža neomajna gotovost v končno zmago in v nerazdrailjivost Osi. Zato nie čudnega, če ga je ves itali* janski narod sprejel z dokazi naj. gorečnejše vere v zmagovito bodočnost Italije. Povsod, na trgih in na nlicah in v javnih lokalih so se zbirale množice, da bi poetatale Dacejev glas in ma navdušeno izrazile svojo brezpogojno vdanost Zlasti na sedežih stranke so se zbrale velike množice naroda, ki so izražale Duce ju vero in ljubezen. Tudi v Berlina so Dacejev govor pričakovali z velikim zanimanjem. V Nemčiji niso čakali na govor samo tisti, ki razumejo italijanski jezik, temveč tndi tisti, ki občudujejo govorniške značilnosti Mus-solinijevega glasu. Zlasti velik vtis pa Je napravil Mussolinijev govor v vseh političnih krogih, kjer izjavljajo, da je ta govor med najvažnejšimi. Vsaka beseda, vsak stavek, vsaka misel je dokazilna, poročilo o Grčiji pa je klasičen pregled o delih italijanskega vojaka, ki je v najtežjih okoli- , Ščinah končno razbil sovražnikove postojanke. Vsak Nemec se dan« spominja Hitlerjevih besed, da so italijanske sile bile v stanja razbiti grško vojsko, tadl če nemška vojska ne bi bila vkorakala na Balkan. NIČ čudnega, če Je Mussolinijev govor vzbndd velik vtis celo v Ameriki Ameriški listi so obširno pisali o tem govora ter zlasti posvetil! pozornost tistemu dela, ki se nanaša na odnošaje med Italijo ia Ameriko. Pišejo tudi, da so se Ducejevo besede vedno izpoluile, blebetanja nasprotnikov pa ao vedno zanikala dejstva. Tndi grški listi so v velikih naslovih prinesli Mnssolinijev govor ter poudarjali zadoščenje, ki ga je dobilo grško Ijndstvo z njegovo besedo. Grki so v Dueejevih besedah našli pravično priznanje za junaštvo ' ter hvaležno sprejeli podporno roko Italije. Švicarski listi so zlasti poudarjali pomen italijanskih žrtev ia uspehov v- borbi proti Angliji ter o odločilnem sodelovanju Italije pri razvoja vojaških dogodkov aa vseh bojiščih. Primerjajo ta govor z govorom min. predsednika Churchilla ter poudarjajo, da je že s tem govorom dokazano, da je vstop Italije V vojno silovito otežkočU obrambo Anglije ter Angleže primarni, da so si raztegnili svoje bojišče ter delo-,vanje svojega brodovja. Tako je - ta zgodovinski govor vzbudil po vsem sveta velike ko-, nientarje. Po svoji logiki, po svoji dokazljivosti je prepričal tndi nasprotni tabor o velikih as pekih, ki jih je dosegla Italija pri ustvarjanja aovega reda v Evropi. Zlasti je prepričljivo pokazal na veliki pomen borbe Italije z Grčijo, aa uspeh, ki ga je Italija tukaj dosegla, in U bi sa dosegla tndi brez nemške pomoči, na nerazdrnžnost, ki veže obe Sili Osi, ki se bosta skupno borili do zadnjega. Iz govora je dihalo ne samo dovršeno obvladauje misli ia besede, ampak tadi velika državniška modrost. Vpliv, ki ga ie pasta ta govor na ves svet, bo gotovo trajen in ga ne bo moglo uničiti še tako kljubovalno prizadevanje nasprotnikov. Morda je nam najbolj stopila v oči ugotovitav, da se je z zlomota Grčije in Jugoslavije angleški vpliv moral docela nmakniti z Balkana. S tem je nastal na Balkana popolnoma nov položaj. Nastala /e neodvisna država Hrvatska, ki io je ustvaril poglavnik Ante Pavellč, m čigar krona je bila ponudena enemu izmed članov Savojske Hiše. Govor Mussolinlja je spet dokazal sveta moč italijanskega orožja in veličino njegovih uspehov1. Ni brez pomena, da so ga zelo komentirali tudi ameriški in angleški listi. To dokaznje, da svetovna javnost, tudi nasprotna, ne more iti odino tvorne sile mladega italijanskega naroda, ki si je privzel pri ustvarjanju novega reda v Evropi tako odločilno vlogo, Dacejev govor Je zato upravičeno razgibal vso svetovno javnost ne te zaradi velikih in z račani dokazanih ugotovitev, marveč Ia še m»ebej zaradi neomajne gotovosti v zmago, o kateri ae more biti nikdar dvoma, ter o trdni povezanosti Italije Ia Nemčije, ki ja dražijo ista borba, isti cilji, isti nasprotniki in ista ideologija. Hrvatska v trojnem paktu V nedeljo je poglavnik podpisal vstop v trojni pakt V Benetkah sta se zgodila preteklo soboto in nedeljo dva važna dogodka. V sobolo se je vršil sestanek nemškega zunanjega ministra von Rib-bentropa z- italijanskim zonanjim ministrom grofom Cianom. Obisk nemškega zunanjega ministra v Benetkah in njegovi posveti z grofom Cianom so po splošni sodbi italijanskega in nemškega tiska dogodek posebnega političnega pomena. V nedeljo ob 10 dopoldne pa je prispel v Benetke hrvaški poglavnik dr. Pavelič v spremstvu feldmaršala Kvaternika ter zunanjega ministra Lorkoviia. Bil je seveda nad vse častno sprejet med navdušenimi manifestacijsmi prebivalstva. Ob 12. je bil v Doževi palači slovesno podpisan zapisnik o pristopu Hrvatske k trojnemu paktu, po katerem so se pogodbeniki zavezali glede naslednjih točk: 1. Neodvisna država Hrvatska pristopa k trojnemu paktu, podpisanemu dne 26. sept. 1940 v Berlinu med Italijo, Nemčijo in Japonsko. 2. K delu tehničnih komisij, ki so določene v trojni zvezi, bodo pritegnjeni tudi hrvatski zastopniki, kadar se bo razpravljajo o vprašanjih, ki se nanašajo na Hrvatska 3. Besedilo pogodbe v trojnem paktu je priloženo protokolu. Protokol je sestsvljen v italijanskem, nemškem, hrvatskem m japonskem jeziku in so vsi ti izvodi enako verodostojni. Protokol, sestavljen v štirih izvodih, potrjujejo s svojimi podpisi zastopniki svojih vlad.' r~-- Odmev teh dogodkov v Benetkah je bil ogromen. Tako italijanski, kakor nemški in tudi drugi listi poudarjajo velik pomen pristopa Hrvatske k trojnemu paktu. Povsod pišejo, da je ta dogodek pač naravna posledica novega reda, ki so ga na Balkanu uvedle države osi. S tem se tudi vedno bolj poglablja vzajemnost in skupnost mladih evropskih narodov, ki bodo, združeni v trojnem paktu, vedeli preprečiti sleherni nered. Paveličev govor V Imenu neiavisne države Hrvatske se zahvaljujem ia pozdrave, ki sle jih, Eksceleuca, ii-rekli v imenu Italije, zastopnikov Nemčije in Japonske, kakor tudi v imenu drugih podpisnic trojnega pakla, Madžarske, Romunijo, Slovaške in Dolgarije. /a nas je bila čast podpisati zapisnik, s katerim sprejema Hrvatska v popolnosti način, s katerim ustvarjajo Italija, Nemčija in Japonska edinstveno fronto in novi pravični red v Evropi in Aziji. To dejanje jo ia hrvatski narod velike in odločilne važnosti, ker je izveden samo dva meseca po našem nacionalnem in državnem vstajenju, ki omogoča sodelovanje s totalitarnimi državami, poglobljenimi s socialno in politične revolucijo, ki so bile in so navdahnjene z genialnostjo njihovih vodileljov in t voljo narodov. Ponosni smo, da sodelujemo v tej skupini držav, ker se je nezavisna država Hrvatska ie s samim dejanjem svoje ustanovitve postavila ob bok držav, ki so s svojimi dejanji nadomestila sistem praznih besed in izpopolnjujejo s tem daljnosežno nalogo mednarodne pravice. Zahvaljujem se Dneeja Fašizma, Fiihrerju velikega Rajha in predsedniku vlade Carstva Vzhajajočega Sonca, da so mi dali priliko, da kot zastopnik Hrvatske še enkrat potrdim njeno voljo do življenja in sodelovanja s velesilami Osi in zavezniškimi prijateljskimi drži vami. Važna odredba o zamenjavi dinarja Visoki Komisar sa Ljubljansko pokrajino razglaša : S kraljevo aredbo i dne 2. junija 1941-XIX, objavljeno v Uradnem lista kraljevine Italije s dne 17. t,, m., se odreja: a) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, je denar i zakonito veljavnostjo italijanska lira; b) dinarji, po zakonu izdani in v obtokn, ki so v zakoniti posesti prebivalcev tega ozemlja, se lamenjaje v Ure po razmerju 88 lir za vsakih 100 dinarjev; e) po istem tečaju se morajo med prebivalci tega ozemlja poravnati dolžniška in upniška razmerja katere koli vrste, glaseča se na dinarje. Zamenjava med tema veljavama se izvede v dne od 1». do viteviega 2«. junija 1941-XIX, «pravijo pa jo posebne poslovalnice, ki jih postavi >Banca d'Italia«. Imetniki katere koli vrste bankeveev in kovanega denarja bivše jugoslovanske države morajo te predložiti v zamenjavo v sgoraj določenih dneh nikakor podaljšljivega roka pri zgoraj omenjenih poslovalnicah zavoda »Banca d'Italia« hkrati s prošnje, sestavljeno na posebnem obrazen, ki se dobi pri teh poslovalnicah. V tej prošnji ki jo sa fizične «sebe napravi skupao rodbinski glavar, za ustanove, tvrdke in denarne zavode pa njih predstavnik, je treba navesti priimek, ime, «četovo ime, bivališče, po potrebi pa tudi, kaj je predložilelj bankovcev in kovanega denarja. Da s« olajšata pregled in itetje, se morajo predložiti bankovej v zamenjavo razvrščeni po vrednostnih sneskih. kovani denar pa po vrstah in vrednosti. Zamenjati so upravičene samo osebe, ki stalno prebivajo na priključenem ozemlju, In ssmo ia denarni znesek, ki je v njih zakoniti posesti. Se zamenjajo se bankovci izven tečaja, nezakonito v obtok dani bankovci In tisti, ki bi s« is IJavae68* v"ok« »e mogli priznati «a ve- Denar, ki bf se ne predloiil v samenjavo v •goraj določenem roka, bo Imel »e* sakonfte .veljavnosti na Meati]« pokrajine ia na drugih ozemljih bivše Jugoslovanske driave, priključene Italiji. Če bi nastal spor o zakoniti posesti ali izvoru denarja, čigar zamenjava se zahteva, kakor tudi o njegovi veljavnosti, se zamenjava odkloni, Seslovalnlee savoda »Banca d'Italia« pa pridržijo en ar in isdajo sanj nekolkovano prejemno potrdilo. Po ti. 2. zgoraj navedene kraljeve vadbe se odkaže vsaka nadaljnja odločitev o sporu posebni komisiji, ki ima svoj sedei v glavnem mestu pokrajine. Kakor določa Isti člen 8. kraljeve uredbe, zoper odločbe te komisije ni pritoibe. V prvih treh dneh zgoraj omenjene zamenja-ve se morajo predloiiti tisočdinarski bankovci, ker drugače izgubijo vrednost. Številke serij teh bankovcev se morajo zapisati na hrbtu obrazca za prošnjo. Zamenjava bankovcev tistih serij, ki se jim ne prizna veljavnost, se odloii, dokler ne odloči sgoraj omenjena komisija, bankovci se pa pridržijo v pologu, o čemer se isda podpisan isvod prošnje kot potrdilo. Poslovalnice »Banca d'Italia«, ki jim je poverjena zamenjava, bodo poslovale r naslednjih krajih: V pokrajini pri davčnih spravah: 1. na Vrhniki, 2. v Dolenjem Logatcu, 8. v Višnji gori, 4. v Novem mestu, 6. v Črnomlju, v Kočevju, 1. v Ribnici. Do teh poslovalnic se morajo obrniti vsi prizadeti, vštevši rasne javne in zasebne ustanove, banke in denarni zavodi v obče. Starešine javnih nradov v pokrajini, vitevši poštne nrade, imajo odrediti: s) da od petega dne po začetkn zamenjavanja dalje prenehaj« blagajne teh uradov »prejemati plačila v dinarski veljavi; b) da se dinarska gotovina, ki bo v bla*,!., na večer pred tem dnevom, odved« Jar.H zamenjave v najbližnjega izmed zeorai « vedenih krajev, kjer posluje zamenCl". nie» zavod» >B»n«» d'Italia«. l al V Ljubljani-mestu: 1. pri finančnem ravnateljstvo, 2. pri davčnem uradu za okolico (jastičn» p». 8. pri banovinskem finančnem odseku. '' Do teh poslovalnic so lahko obrnejo vsi pri zadeti, izvzemši denarne zavode, »Pokojninski vod ia nameščence« in državne nrade, glede kJ terili se odreja takole: Denarni zavodi s kakršnim koli imenom ia navedeni Pokojninski zavod «pravijo zamezjav« blagajniške gotovine po svojem zadnjem sklepu pri predstavništvu (»Banca d'Italia«) v Ljubljani (N'a. rodna banka). Razen tega pa morajo denarni ia* vodi vsak večer teh, za zamenjavo določenih dal prijaviti predstavništvu »Banca d'Italia«, svoje bla-gajniško stanje dinarjev in lir. Davčne uprave, tobačna tovarna, carinamit« in poštni uradi v Ljubljani morajo po 12. uri iad. njega izmed dni, ki so določeni za zainenjavanje, odvesti svojo dinarsko gotovino z vplačilnim spi! skom po pristojnosti finančnemu ravnateljstva osrednji blagajni carinskega ravnateljstva ali bla! gajni glavne pošte v Ljubljani, ki jih potem oddajo zavodu »Banca dTtalia«. Tudi javni uradi morajo za zamenjavo vloiili nn posebnem obrazcu sestavljeno prošnjo pri organih savoda »Ban«« d'Italia«. V smislu člena 5. omenjave kraljeve uredbe morajo lastniki in vobče imetniki vrednostnih papirjev, izdanih v kraljevini Jugoslaviji po državi al! z državnim jamstvom, po javnih krajevnih ustanovah in zemljiških ter kmetijskih kreditnih zavodih, v istih dneh, določenih za zamenjavo, I*, rofiti te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja. Ti vrednostni papirfi se morajo položiti t spiskom v dvojniku, čigar obrazci se dobe pri (Nadaljevanje na 10. strani.) Iz uradnih ob;av Svobodno kretai je Z ukrepom Vis. Komisarja niso več potrebni posebni potni listi varnostnih oblasti. raz« Ljubljana, 17. junija. Tiskovni urad Visokega Komisariata glaša: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da izgubi s 16. junijem veljavo odredb« o obveznosti potnik listov za potovanje na pod- ročju Ljubljanske pokrajine. * Nova odredba Eksc. Visokega Komisarja Erinaša veliko olajšavo v življenje prebivalstva jubljanske pokrajine. Potovanje na področja Ljubljanske pokrajine je poslej svobodno, ni vezano na noben potni izkaz in s tem znatno olajšano. Odredba Visokega Komisarja pa je prepričevalen dokaz, kako hitro so se razmere v naši pokrajini pod njegovim modrim vodstvom uredile ter normalizirale, pa tudi dokaz njegovega popolnega zaupanja v razsodnost prebivalstva. Naši ljudje bodo z velikim veseljem m razumevanjem sprejeli odredbo Visokega Komisarja v zavesti, da so si njegovo zaupanje s svojim dosedanjim vedenjem zaslužili. Prepoved plesnih zabav Tiskovni urad Visokega Komisariata javlja: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v skladu s položajem v drugih pokrajinah kraljevine odločil, da se prepovedo plesne zabave v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini. • Ta odredba Visokega Komisarja je nedvomno popolnoma na mestu. Pri nas in okrog nas se dodajajo dogodki, ki zahtevajo resnosti in zavesti, da je treba biti pripravljen na žrtve. ma'° Primeren za zabavo in za plese. Odredba bo nedvomno naletela povsod na odobravanje in na ugoden sprejem. Osebne vesti o 70-letnik je poetai ravnatelj ljubljanskega učiteljišča v p. g. Anton Dokler. Priljubljenemu šolniku ia zavednemu javnemu delavcu: Na mnoga leta! d 50 let je dopolnil znani slovenski pisatelj a Narte VeKkonja, svetnik na prosvetnem oddelku v Ljubljani. Bog živi g. jubilanta ie mnogo leti * d Znani slovenski atlet Darko Mavsar spada v vrsto najboljših italijanskih atletov, pišejo itali- ^an&d k5© hoče z nami? V Šmarje pod Ljubljano poromajo v nedeljo 22. junija dani križanske molke kongregacije z družinami. Odhod — samo ob ugodnem vremenu — r dolenjskim vlakom ob 15.35. Vstop poljubno na glavnem ali na rakovniškem kolodvoru. Vabljeni tudi prijatelji družbe. d Na Medarda so v popoldanskih urah začeli zagrinjaii nebo temni oblaki. Začelo je deževati. Menda je bilo v Ljubljani največ dežja, manj na Dolenjskem, kjer so si ga zlasti tam okrog Novega mesta zelo želeli, ker je suša že močno pritiskala. Da bi nam le Medard ne prinesel 40 dni trajajočo deževno dobo. d Za gostilničarje. Po nalogu Kr. Visokega Komisarja morajo v vseh gostilnah in kavarnah viseti slike Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Du-ceja. Izobešen mora biti cenik tudi v italijanskem jeziku. Cene se ne smejo zvišati. Primerne slike in dvojezične cenike lahko dobe gostilničarji tudi v Gostilniški zadrugi. d Omejitev porabe mesa. Pristojna oblast je odredila, da se sveže goveje, telečje in svinjsko meso sme prodajati samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Izjeme tvorijo bolnišnice. Gostilne itd. smejo oddajati jedila, pripravljene s svežim govejim in prašičjem mesom samo v označenih dnevih. Prepoved ne zadeva možganov, jezika, pljuč, srca, jeter, ledvic, vampov, sploh notrailjdsti kakor tudi ne raznih klobas ifl suhega mesa. d Z vlaka je padel in dobil pri tem hude poškodbe 29-letiti strojevodmi pripravnik Fr. Kavčič iz Ljubljane. d Tečaj novega srbskega dinarja proti drugim valutam je dolo&n takole: 1 nemška marka je 20 din, 100 lir je 262 din, 100 levov j« 61 din, 1 ameriški dolar je 50 din, 1 švic. frank je 11.90 din. d Stene tunela pri Slov. Bistrici so obložili z betonom. Tako bo omogočen promet z Mariborom brez prestopanja, vendar eamo na enem tiru! d Naloge pišejo. »Moje življenje in delo v zadnjih 25 letih» in pa »Adolf Hitler in Evropa« sta bila naslova za učitelje, ki se potegujejo za učiteljska mesta na Sp. Štajerskem. Mesta bodo dobili seveda le najbolj zanesljivi. Nalogi so pisali učitelji v magdalenski šoli v Mariboru. Priglasilo se je 50 kandidatov. d Kart za živila ne dobe v Mariboru tisti, ki imajo posestva. d Na Hrvatskem bo vsak kmet lahko prideloval tobak v neomejenih količinah. Le določene množine bo moral prodati monopolskl upravi. Vlada bo dajala posebne nagrade tistim, ki bodo dosegli najboljše uspehe pri pridelovanju tobaka. d Petelin 100 din, kozliček 200 din, pišče 50 dinarjev, kilogram govedine 7 kovačev stane sedaj na mariborskem trgu. d Skupno število delavcev v šele*, delavnicah v Mariboru je okoli 3000. Okoli 250 delavcev je bilo premeičenih na Dunaj. d Otvoritev nove nemške Sole v Maribora. Te dni so odprli v Mariboru drugo nemSko dekliško šolo, in sicer v Samostanski ulici, v bivšem samostanu šolskih sester. Vpisanh je 480 deklic. d Tečaj sa nemške učitelje je bil te dni v Ca-teških toplicah. PriSli so z Gornjega Štajerskega učit slovenske otroke. Tečaj je vodil šolski poverjenik Hasewend, udeležilo pa se ga je 47 učiteljev ia učiteljic iz južuega dela Sp. štajerske. d Za naselitev na Spodnjem štajerskem vlada veliko zanimanje v ostali Nemčiji, zlasti v za-padnih krajih države. Prijavljajo se za naselitev predvsem meščani, trgovci, obrtniki in vojaki ter se zanimajo za prevzem obrtnih, trgovskih in drugih poslovalnic ter posestev. Zaradi naraščajočega Števila takih proSenj so oblasti izdale razglas, da se zaenkrat prijave za naselitev prebivalcev iz Nemčije na Spod. štajerskem še ne sprejemajo. d Uspeti mariborskih igralcev. Oni ponedeljek zvečer so se predstavili v Drami ljubljasnkemu gledališkemu občinstvu prvič mariborski gledališki igralci. Njih igralska družina bo nastopala v Drami ob ponedeljkih in petkih. Prva predstava drame »Ana Christie« je privabila v gledališče toliko občinstva, da je bilo do zadnjega prostora zasedeno. Uspeh Mariborčanov je bil velik in zaslužen. d Cene se dvigajo tudi v Mariboru. Na mariborskem trgu staine kozliček 200 din, včasih je stal 50 din. Petelin stane 100 din, malo pišče, da ga enkrat deneš v usta, 50 din. Meso in mast se prodajata pod roko po visokih cenah, kg govedine po TO dm. Mleka mlekarice ne smejo nositi več na dom, temveč ga kmetje prodaijajo samo v mlekarne, kjer posnemajo maslo, prazno mleko pa potem oddajajo mlekarne strankam. V Mariboru je zmanjkalo vrčev in loncev za mleko, ker so jih morali nabaviti stanovalci, da hodijo z njimi v mlekarne po mleko. d Ureditev delavskih zadev na Sp. štajerskem je sledeča: Zastopnik za delavska vprašanja pri načelstvu spodnje štajerske civilne uprave je vladni svetnik dr. Hetmiitger. Razen tega so še posebni uradi za delavska vprašanja in sicer v Celju, Ljutomeru, v Maribora, Konjicah, Maren-bergu, Slovenjgradcu, v Ptuju in v Brežicah. Neredna kožica upliva na vos organizem. Dobro sredstvo za odva« Jati« Id zanesljivo deluj« ln ima pri jelen okus, Je d Ker je onemogočen uvoz inozemskih strojil, bo leto« najbrž veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katero se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Naj torej posestniki obelijo vsako posekano smreko ter čreslo lepo posuše, ker ie verjetno, da bodo to blago lahko dobro prodali. d Cim več otrok ima kdo, tem lažje bo dobil stanovanje, v Zagrebu namreč. Doslej so imeli hišni posestniki v Zagrebu krilatico: Družin z otroki ne maramo, odslej pa velja, v Zagrebu namreč, pravilo: Družine z otroki imajo prednost. d Belo moko za vse potrebe Hrvatske melje samo mlin v Osi jeku. d Za potrebe hrvatskih železnic so dobavile nemške oblasti večji dovoz trboveljskega premoga v Zagreb. d Beraško nadlogo hočejo odpraviti. Vsaka hrvatska občina, tudi Zagreb, bo morala skrbeti za svoje resnične ubožce. Delomrziježe in postopače pa bodo spravili v delovna taborišča, kjer jih bodo prisilili, da si bodo s trdim delom služili vsakdanji kruh. Beračenje po hišah in cestah bo na Hrvatskem v bodoče strogo prepovedano. d Prvi vzorčni velesejem aa Hrvatskem bodo otvorili v Zagrebu 6. septembra. d Zagrebški dnevniki pravijo, da so hrvatskim državnim železnicam nemška oblastva otvorila veliko uslugo, ker so jim po zelo ugodni cent dobavila velike količine prvovrstnega trboveljskega pre- m°'d Hrvatje, ki se hočejo preseliti iz Srbije na Hrvatsko, «rajo po sklepu hrvatske vlade prosto V°d>Za sprejem v hrvatsko armado so zaprositi tudi mnogi oficirji slovenske narodnosti. d Določene najviije cene živioi na Hrvatskem so: za debele prašiče 20, za mesnate 18, za prvovrstne vole 14, za drugovrstne 12, za krave 10, za krave klobasarice 9, za bike 12, za teleta 14 dm za kilogram žive vage. d 10.000 iidov Sivi v Sarajevu; primeroma največ v kraljevini Hrvatski. d Dvotirno železnico delajo iz Dobove proti Zagrebu. Spreiem v zavod sv. Stanislav« v Ljubljani Škofijski zavod sv. Stanislava se je a gimna« zijo preselil v Ljubljano. Sprejemni izpit za prvi razred bo dne 24. ju« nija ob 10 v Slomškovem zavodu, Poljanska ce-sta 6. Delati ga morejo le taki, ki «o ae rodili v, letih 1928 do 1931 in so ali bodo letoa dopolnili najmanj deset ali največ trinajst let. Za sprejemni fepit (e treba poslati ali s seboj prinesti prijavo, kolkovano z 10 din (cerkveni kolek), ravnateljstvu Škofijske klasične gimnazije r Ljubljani. Prijavi se prllofi: 1. spričevalo o dovršeni ljudski ioli; 2 rojstni list in kratni list; 3. učenci petega ali šestega razreda pridenejo tudi leta« »pričevalo. Za sprejem v zavod lahko proaijo tudi učenci, ki to prebili sprejemni izpit na kaki drugi gimnaziji. Zglaaiti se morajo oaebno in prinesti potrdil« o opravljenem izpitu ter krstni Kst. Dosedanji zavodski gojenci naj vlože prošnjo za! nadaljnji sprejem do 15. julija. Pošljejo naj jo škofijskemu ordinariato osebno ali po župnem uradu* Letno plačilo v denarju ali v živilih — se bo določilo po dogovoru. Ustna pojasnila se dobijo t pisarni, ki je v pritličju Slomškovega zavoda, Po« Ijanska cesta 6, od 10 do 12 dopoldne. Vodstvo «avoda sv. Stanislava v Ljubljani. Orientalski pregovori o ženah Ženske ne store nič hudega, so pa povzročiteljice vsega zla. — Ne reci svoji ženi nikoli, če« sar bi ne mogel reči javno. Lepe žene so en teden dobre, dobre žene pa vse življenje lepe. —« Zato, ker je molčala, Se ni nobena žena izgubila1 svojih pravic. — Pokramljaj s svojo ženo o vsem, ne stori pa tega, kar ti svetuje. — Vsaka žena ve za starost svojih sosed, za svojo lastno pa na, — Ce ima žena lepe zobe, jo sili vse k smehu. Moderna borba proti mišim V Amsterdamu imajo gospodaril velikih Sitnih skladišč mnogo opravka z miškami. Mačke so sicer na poslu, toda mišje pojedine se kmalu nasitijo. Zdaj so nadomestili mačke t gramofonskimi ploščami, ki mijavkajo noč in dan po skladiščih. Pravijo, da imajo miši velik strah pred celim zborom mačjega mijavkanja, toda kmalu bodo miške pogruntale novo modrost. Količevo pri Domžalah. Oni petek zvečer, kmalu po desetih, je začelo goreti v Marxovi tovarni lakov in barv na Količevem pri Domžalah. Gorelo je v prvem nadstropju enega dela tovarne. Prva je bila pri požaru brizgalna iz Bonačeve tovarne, takoj nato pa so prihiteli gasilci z Vira, za njimi pa še sedem gasilskih čet s svojimi brizgalnami. Poslopje, ki je gorelo, so gasilci morali prepustiti njegovi usodi, ker je gorelo predvsem olje itd. Gasilci so omejili svoje delovanje na to, da so obvarovali ognja sosednje tovarn, poslopja. K sreči je zgorelo le prvo nadstropje, ker je pritličje obvarovala betonska plošča. Gašenje je bilo nevarno, ker so grozile eksplozije olja, bencina in raznih kemičnih snovi. Kako je ogenj nastal, se Se ne ve. * Zidani most. Na naši železniški postaji se je zgodila te dni sledeča zanimivost: V tretjem razredu se je vozila neka gospa. Na postaji se je sklonila skozi okno, pri tem pa je začutila, da ji je zdrknila z vratu zlata verižica in padla v odprtino, v katero se potisne Sipa, kadar se okno odpre. Ker sama ni mogla priti spet do svoje dragocene verižice, je na postaji poklicala železniške uslužbence, da bi Ji pomagali. Res se jim je posrečilo izvleči zlato verižico izza stene pod oknom, pri tem pa se niso malo začudili, ko so »izkopali« Se dragocenejši zaklad. NaSli so zavitek, v katerem je bilo za približno 100.000 znamk. Skoraj gotovo je znamke tja skril nekdo, ki se je hotel izognitj carinskemu nadzorstvu in tako ta dragoceni tovor pretihotapiti mimo carinskih oblasti. Znamke so priSle v roke oblasti, ki so jih zaplenile._ ■__ VT1I m i* Centralne «marne i ßr+kt/ss/ fio ivdujj^\ Pes rešil 30 dijakov smrti Kar bomo sedaj povedali «e je zgodilo nedavno na Švedskem. Trideset dijakov ùi dijakinj iz neke srednje Sole je le dni naredilo izlet na Amdö, največji in tudi najlepši od šest tisoč otočkov iz otoške skupine v bližini Stockholuia. Po dolgem potovanju so bili zelo utrujeni in so si privoščili nekoliko počitka pod šotori, ki so jih postavili na prostem na neki gozdni jasi. Vse naokrog je bilo drevje na gosto zaraščeno in je vnjegovem zavetju teh trideset dijakcv lahko našlo tudi blagodejne sence. Kmalu je vse od utrujenosti prevzel globok spanec. Spali so tako trdno, da nihče od njih ni slišal, ko se je v bližini oglasilo najprej pasje cviljenje, nato pa neutolažljivo lajanje. Nekdo od izletnikov je bil namreč vzel s seboj velikega krasnega danskega psa. Ko je razumna žival videla, da s svojim lajanjem ne more nikogar prebuditi, je vdrla v šotor svojega gospodarja in ga vsaj tam skušala opoeoriti na nevarnost Toda tudi tu lajanje ni nič zaleglo. Gospodar je bil toliko utrujen od naporne hoje. da je spal kot ubit Tedaj pa se mu je pes približal in ga začel nalahko grabiti z zobmi za roke ter ga cukati, dokler ga končno le ni prebudil. > Bil je tudi ie skrajni čas. Nekje v bližini je I bil namreč izbruhnil strahovit gozdni požar, ka- I kršni se v prvih pomladanskih mesecih tako pogosto pojavljajo na Èvedskeni in ki se nenavadno tiho, toda z neverjetno naglico razširjajo na vse strani in uničujejo pred seboj vse, na karkoli nalete. Razširjajo se celo s hitrostjo dva do tri kilometre na ura Pes, ta zvesti spremljevalec in varuh utrujenih izletnikov, je požar zaslutil že davno prej, predno je ta prlbesnel v bližino taborišča, toda tedaj, ko se mu je posrečilo prebuditi vsaj gospodarja, je bil ogeni že čisto blizu, že ob robu.jase. Le še pet minut naj bi poteklo, in že bi bilo vse dijaško taborišče en sam kres, pod njim pa bi ugasnilo trideset mladih življenj. Dijak, ki ga je bil prebudil pes, je hitro skočil pokoncu ter spravil na noge še druge tovariše in tovarišice. Nepričakovano in žalostno ie bilo slovo od njihovega taborišča, ki ga je od treh strani ie začel oblizovati siloviti, neizprosni ogenj. Napol oblečeni so dijaki začeli bežati, kolikor so jih nesle noge ter nosili v rokah, kar so v zadnjem trenutku še mogli ugrabiti požrešnim ognjenim zubljem. Lahko si mislite kako so bili kljub vsemu temu nadvse srečni, da so rešili vsaj svoje golo življenje, za kar se morajo pač zahvaliti najboljšemu varuhu, psu, oziroma njegovemu gospodarju, da ga je na izlet vzel s seboj. Z žitom konje Argentinski kmetijski minister Amadeo y Videla je v svojem zadnjem govoru, ki ga je imel po radiu, povedal, da je sedanja pomorska zapora zadela tudi Argentino in da je ta država izgubila svoje stare kupce na svetovnem trgu. Pripomnil je, da je Argentina v času sedanje svetovne vojne že drugič prisiljena kupiti ves domači Žitni pridelek. Ta ukrep ima predvsem namen, da se prepreči poljedelska kriza in s tem obuboža-nje vsega naroda. Eno najvažnejših vprašanj le zdaj. kako ohraniti te ogromne zaloge živil, kajti vsa skladišča so zdaj že polna. Koruza se sčasoma pokvari in so zato morali na kmetijah ie precei žita požgati. Koruzo so porabili kar za kurivo. Kmetijski minister je priporočal kmetom, naj v bodoče posejejo z žitom vsaj 10% polja manj, kakor pa so ga doslej. Petnajstletnica sedanje Portugalske Koncem maja je republika Portugalska slavila petnajstletnico svojega novega življenja. Vso dobo ji načeljuje kot njen državni predsednik dr. Oliviera Salazar. praktičen katoličan, ki je tudi poverjeno mu sedaj tako srečno državo uredil po načelih rimskokatoliške Cerkve. Ni čudno, da je bil ob petnajstletnici ravno ta veliki državnik predmet splošne pozornost). Na vseučilišču v mestu Portu so počastili Salazarja s posebno sejo akademskega senata pod predsedstvom portugalskega prosvetnega ministra Canaira Pachera. Tudi v vseh vojašnicah in šolah so bile predstave, na katerih so slikali pomen revolucije pred 15 leti. Predsednik države je odgovoril na čestitke z javno zahvalo, ki jo je objavilo vse portugalsko časopisje. 700 Ijodi se je zadašBo Kitajsko mesto Cunking je nedavno doživelo «voj prvi nočni napad z bombniki. Prihrumelo je 7Z japonskih bombnikov. V velikem zatočišču (zaklonišču) se je skrilo pred napadom 700 moških, fcnski in ojrok. Več bomb je padlo na glavni vhod v zatočišče, ki je bilo v središču mesta. Zajelo ie primanjkooati zraka in posledice so bile grozne. Vseh 700 Kitajcev se je v zatočišču za-d uuto. Tobak ob Osojskem jezera Ker so se poskusi, ki so jih zadnji dve leti delal! a saditvijo tobaka na GradUčanskem, na otajerskem in v lupi FOrstenleld. rodili dobre flOnonA M** aiilal a a • m .k. ... J. ?? Id,i Afen»»'. da bodo začeli «aditi tobak tnd n« Koroškem. V U namen so v La-bodskt dolini ie posadili te« hektarjev zemlje z dragoceno tobačno rastlino amerikanske vrste, kakršno goje t Avstriji. V bližini Osojskega jezera pa so dali prednost vrsti tobačne rastline, ki ne vsebuje nikotina. Razne alkaloidne snovi, ki jih bodo dobili na teh tobačnih nasadih samih, bodo uporabili za boj proti zajedavcem. 1260 m pod zemljo jc forelo Iz belgijskega Bruslja je došlo te dni poro-filo, da je izbruhnil v premogovniku blizu mesta Charlerota strašen požar v globini 1260 m. Rudarji so bili tedaj na delu, vendar v do lične m rovu, kjer je požar nastal, b sreči le enajst. Devetim se je kljub naglici, s katero se je ogenj razširil, posrečilo rešiti se, dočim sla dva r rovu zgorela. Pokop Viljema D. V nizozemskem Doornu so 9. junija pokopali bivšega nemškega cesarja Viljema II. Pogreba se je udeležil bivši nemški prestolonaslednik z otroki, pokojnikovi sorodniki iz Bolgarije in Madžarske ter številni nemški generali iz svetovne vojne, med njimi stari maršal Mackensen. Na krsto so položili venec v Hitlerjevem imenu. Lepi venci so bili položeni v imenu nemške vojske, mornarice in letalstva. Kraške iz vsega sveta Sedmorifke je te dni rodila neka 39 letna žena na Portugalskem; nobeden ni ostal živ. Slovesne s« izročili te dal promela pri Ru-ščuku železniški most, ki veže Romunijo in Bolgarsko. Papeiev odposlanec na erharističnem kongresu v ameriškem San Paolu v Minnesoti bo kardinal Dougherty. 770 radarskih delavcev je vnovič odšlo iz Hrvatske na delo v Nemčijo. Ri» bo dobavljala Italija Hrvatski, in sicer v množinah, ki bodo znašale polovico prejšnjih dobav bivši Jugoslaviji. , ,n? '''ì0*1"!6 *e,Te »mejo na Turškem peči koruzne ^0%JeJinenove< 20% ržene. ostalo pa i. Dilavo'* "•d®0 priznala Neodvisno Hrvat- V Montani v Zdrnieaih drtavah je amrl le dni znam francoski pisatelj Guy de Pourtales. M,i ! ,,Tljn sk,l.e"je"«g« sporazuma bodo tur- SbLP v ,°pr,?lial1 ,redno P'ovb<> "«d ameri-škim Njujorkom in turškim Carigradom. Jeruzalemu! " ' ™ "<"t0 * sko 18 nilijoBov prebivalcev ima Romunija v .. vih mejah; 88* jih ima aedaj manj kot pr^^ lom dni. Trikrat na tedoa radon potniški »omot i uvedla neméka »Lufthansa« na progi Dunai-n». dec-Zagreb in obratno. Smrtno kazen ia špekulante z najvažnejšimi živili je uvedel general Antonescu v Romuniji. Nemška vojska ja zasedla 55 odstotkov franco, skega narodnega ©zemlja; pod Bemci je 28 mili. jonov ljudi ali 67 odstotkov vsega francoskega prebivalstva. V Detraila v Severa! Ameriki je amrl znani ameriški industrijec, izdelovalec avtomobilov 62-letni Chevrolet. 10* pad ničle je bilo v teh dneh na Finskem. Za 800.000 lir je bila prodana te dal ena sama znamka na znamkarskem sejmu v italijanski l'a-dovi. Ta dragocena znamka je bila v veljavi na področju vojvodine Parme. Ne Igrajte te a granatami Ia patroni, ki h aakrivili med mladlaa ie tallka smrtnih aesrei, Obvestite a najdbi pristejae ablastil SO. jaaija a polnoči bo itetje živine v Italiji, Za ao.ega poveljnika nemške mornarice j« bil imenovan admiral Schniewind, do sedaj načelnik glavnega stana nemške vojne mornarice. Več raskih paralkov je priplulo v finsko pristanišče Helsinki in pripeljalo rusko žito. Med pristajanjem v laki Pasajes se je potopil španski parnik »Lalin« s 65.000 litri bencina. Aagleška ministrstva ia pašta javlja, da j« bila potopljena vsa pošta, ki je bila odpremljena ix Anglije v Ameriko med 1. in 28. aprilom. 860 let ba minile v letošnjem jalija, odkar je umrl v Pragi Slovenec Petelin Jakob (Gallus Car niolus), eden največjih skladateljev tedanje dobe. Vreče zlatnikov ii 14. stoletja ao naili pri podiranju neke stare hite v Belgiji. Do 60 gramov tehta ableka is nove svile, Id jo izdeluje neka ameriška tekstilna tovarna. BM aralav semlje hočejo letos posejati t ri-iem v okraju Bekeš na Madžarskem. Za 60% «a lelas povečali t bombažem posajeno površino na Bolgarskem. Dobro sosedstvo Je pogoj sa pravilno in uspeSno delo Poslanska ibernica v Ankari je odobrila trgovinsko pogodbo med Turčijo in Nomčijo. 694 krat je bila Malta bombardirana v enem letu, pravi angleško poročilo. 2000 novih razredov na ljudskih iolah bodo odprli v Italiji ■ prihodnjim šolskim letom. Potniška letala aa progi Dnnaj-Zagreb letajo ob torkih, četrtkih in sobotah. Botanični zavod znanstvene akademije v sovjetskem Ljeningradu je objavil delo »Flora SSSR«, ki obsega popis 15.000 vrst rastlin, ki uspevajo v Sovjetiji. Prvo noliranje posojila v znesku 1.2 milijarde kron bo razpisala vlada češkomoravskega prolek- Romnnska vlada je izdala uredbo, po kateri bodo zaplenili vse količine pšenice, rži, ječmena, koruze in enotne moke, ki presegajo 20 kg na osebo. Odkupna cena: 1100 lejev za 100 kg. Nekaj nad en kilogram pepela ostane od mrliča, sežganega v krematoriju. Za sežiganje enega mrliča pa se porabi — 300 kg premoga. Torej — ne glede na drugo — precej drago. Ze 12 krat Je dala kri za svojega bolnega moža 37 letna Jožefa Bottoni iz neke vasi v okolici italijanskega Rovinja. Bolgarski kralj Baris se Je po svojem bivanja v Nemčiji napotil v Italijo, da obišče Nj. VeL Kralja in Cesarja. Nemški letalski iber je te dni «apustil Sicilijo. General Geisler se je ob tej priliki zahvalil tamofinjemu prefektu M vnelo delo v korist nemških oddelkov. Deset tisa« bolgarskih delavcev bo v kratkem odpotovalo v Nemčijo. 70.000 delaveev je aaposlealk v Fiatovih tvor-nical v Italijanskem Turinu. Družinske doklade so delavstvu povečali za 100 odstotkov. Švicarska komunistično stranka Je razpustil tamotaji narodni svet s 188 proti 8 glasovom- Zavarovalni zastopnik Črtka z dežele V Ajdo ri rasi 2e dvajset let ni bilo požara, Bo« bodi zahvaljen. Kmetje in delavci so brezskrbno pridelovali na polju Her služili po tovarnah. Beseda »požar« je le redko kdaj prišla iz ust, skoraj odvadili so se je. Bili so pač zavarovani, kakor vsaka slovenska hiša. Ni bilo skoraj doma, kjer ne bi tik pod hišno številko bila nabita tablica, na kateri je blestelo ime zavarovalne družbe. Imeli so namreč silno agil-nega zastopnika, ki ni odnehal, dokler se niso vse hiše zavarovale. Res je, da so mu močno konkurirali zastopniki drugih družb, toda Luka Raztresen, ki so mu stali ob strani ugledni vaški možakarji, ni miroval prei,'dokler ni cele vasi spravil pod svoje zastopstvo. Postal je zastopnik v pravem pomenu besede. Njegova hiša je bila nedaleč od velike farne cerkve sv. Jožefa, in na njei ie bila pribita velika deska in na deski je bilo z velikimi črkami napisano: ZASTOPSTVO LJUDSKE ZAVAROVALNICE Lepa ie bila ta deska in spoštovanje vzbujajoča, sai ie župan niso imeli take deske, še mani pa tako lepega napisa. Z velikim občudovanjem ie zrla vaška mladina v to desko in ob njei zidala načrte za bodočnost, ki so io privedli do tega zaključka: »Tudi jaz bom poslal zastopnik.« Pa tudi starejši možakarji niso šli mimo Lukove hiše, ne da bi se ob njei in njeni deski globlje zamislili. Nič čudnega torel. če je postal Luka Raztresen najuglednejša, rekel bi vodilna osebnost v Ajdovi vasi. Se bolj ie prišel njegov vpliv do veljave tedaj, ko ie umrl župan Zakrajšek. Zupan Zakrajšek se ie ponesrečil v občinskem gozdu. Deblo je padlo nani la ga popolnoma zmečkalo. Ajdova vas je tako izgubila svoje«:» priljubljenega župana, ki ie z veliko ljubeznijo vodil vaščane po poti pravšnesti in gospodarskega blagostanja, jih varoval pred ne vošči ji-vosi io in objestnostjo sosednjih vasi ter jih dostojno zastopal pred oblastjo. Z njegovo smrtjo so vaščani izgubili res skrbno vodstvo, ki ga bo težko nadomestiti. Ajdova vas je imela sicer še moža korenjaka in poštenjaka, Franceta Hlad-nika, ki bi bil sposoben prevzeti težko in odgovorno službo županstva in ki je užival veliko zaupanje med vaščani, toda ta ie še pred županovo nesrečo odšel neznanokam po svetu. Tako so vaščani ostali za nekaj časa brez župana. Razumljivo je tedaj, da je ob takih prilikah postal Raztresen središčna osebnost vaške polil ike in nekak samoposebni vodja vaškega živ-lien ja. Prav v tem času pa ie nekega pomladanskega jutra navsezgodaj zadonel po vasi strašen krik: »Goril Ogenj!« Ljudje, ki jih že nad dvajset let ni vznemirjal podoben klic, so kot blazni drveli sem Pa tja ter vpili: »Pomagajte, gori, gori!« In res je gorelo pri Suhadolniku. »Vode, prinesite vode!« so vpili možje. »Ženske, po vrče in posode!« Kmalu je začela pljuskati voda med goreče tramove, toda to je bilo kakor neznatna kaplja v ogromnem požaru. Cez nekaj časa se je požar tako razrastel, da ni bilo mogoče priti blizu in so ženske le oddaleč opazovale ogromne plamene, ne da bi mogie blizu z vodo. V nemoči in nemo so stali ljudje ob požaru in se tresli od groze. Vsem ie bilo zelo zal, da niso imeli kakor sosednja vas svoje gasilske čete in vsaj eno brizgalno. Tedaj pretrga ta molk glasno vprašanje: »Kje je naš zastopnik?« , »Pa resi Kje ie naš zastopnik? Sem naj Pride in pomaga, sai je naš zastopnik!« Nekaj fantov je zdrvelo proti cerkvi ter Planilo v Raztresenovo hišo. »Luka, pri Suhadolniku goril Hitro pridite tia in pomagajtel« Luka je sedel pri pisalni mizi ter mirno in dostojanstveno računal. »Vem!« je rekel. »Ravnokar sem računal, koliko bo dobil Suhadolnik izplačano od zava- rovalnice. Škoda, da se ie zavaroval za tako nizko vsoto.« »Toda pridite nam pomagat, požar moramo vendar pogasiti.« »Kako naj vam pa pomagam? Potrudil se bom prav zanesljivo, da bo zavarovalna vsota prav v redu izplačana, več storiti pa ne morem.« Razočarani so se vrnili odposlanci nazai k Suhadolniku, kjer je požar divjal naprej v ne-zmanišanein obsegu. Suhudolnik je obupaval, ljudje so v grozi z njim sočustvovali. Zvečer od velikega poslopja ni ostalo drugega kot kup osmojenega tramov ja in pa gole, razdrte stene. Tedaj šele so prihiteli gasilci od oddaljene vasi, da bi pokazali svoje gasilsko iunaStvo. Toda bilo je že prepozno. Morali so se vrniti, ne da bi samo enkrat pognali vodo iz cevi. Brezskrbnost je minila ljudi. Vseh se ie polastila neka nervozna zaskrbljenost. Marsikdo je noč prečul ter oprezoval okrog hiše, ni li morda v bližini požigalec, ki bo vsak čas podtaknil ogenj njegovi hiši? Cez dva dni po tem dogodku je spet razgibal vas krik: »Gori, gori!« Zopet je gorelo pri Klobovsu. Tokrat so bili gasilci iz sosednje vasi bolj urni in so požar omejili le na gospodarsko poslopje. Ljudi se je polastila še večja groza. Kdo neki nam zažiga domove? To je bilo vprašanje, ki je bilo na ustih vsakega. Bog ve, če ne bo nocoj gorela prav moja hiša? se je vsakdo spraševal. In kie ie naš zavarovalni zastopnik, in kaj dela, da nam nič ne pomaga? Luka Raztresen pa je pridno računal ter spisoval, hodil od hiše do hiše ter izterja val zaostalo zavarovalnino. »Ljudje božji, hitro plačajte, drugače ne boste dobili izplačanega zavarovalnega zneska.« In ljudje so pridno plačevali, ne toliko zaradi pomoči zavarovalnice, pač pa bolj zaradi tega, ker so upali na ta načju odgnati od sebe nesrečo. Ni minilo velikò dni po dogodku, že je ponovno donel po vasi obupni klic: »Ogenj, ogenj!« •«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I NAŠ NOVI ROMAN Danes smo začeli z novim romanom »Nazaj več ne gremo«. Roman je vzet iz domačega življenja, ne manjka mu pa tudi mednarodne razgibanosti. Prvi del ima svoje pozorišče v Rožnem dolu, kjer se strastno borita za zmago dve strani: mlada, krščanska narodna in komunistično brezbožna. Vmes je pretresljiva zgodba dveh ljubečih se, čistih src, ki ne moreta najti skupne poti. Loči ju satansko sovraštvo inženirja Vagnerja, ki odnese končno zmago v borbi za oblast v Rožnem dolu ter za srce dekleta. Na zelo napet način se nato borba prenese v Španijo, kjer prav tisti čas divja strahotna državljanska vojna. Tu doživi ljubezen svojo preizkušnjo. Prizori so polni najbolj čiste ljubezni do domovine, burnih dogodkov iz državljanske vojne, krščanskega junaštva in satanstva brezbožnikov. Glavni junak, mladi zdravnik dr. Grsšič, se tukaj zopet sreča z inž. Vagnerjem v končnem spopadu. Zgodba se nato prenese zopet v Rožni dol, kjer zdaj krščanska in narodna stran z Grašičem na čelu popolnoma zmaga nad komunizmom ter začne v Rožnem dola novo dobo. To je tudi čas, ko se ljubeča srca strnejo po dolgi in težki preizkušnji. Prav tedaj pa izbruhne tudi doma vojna. In v ta čas padejo tudi besede, ki jih izreče Grašič: »Prišli smo do ovinka. Kar je bilo, je minilo. Nazaj več ne gremo!« . Gorelo je pri Krajniku. Zdaj je bilo več kot jasno, da so neki banditi ogenj načrtno podtikali. Ljudje so dr veli k zastopniku Luki: »Pomagaj nam, ti si naš zastopnik! Vso vas nam bodo požgali ter nas spravili na be-raško palico!« š£)a Je Aspirin orlgUuičen zajamčuje vtisnjeni „Bayer"- jev križ. Aspirin je učinkovit, ne« škodljiv in se dobi v vseh le« karnah. Luka Raztresen pa je naprej pridno spi« soval, računal in izterjaval denar, pomagati p* ni mogel. Ljudska nevolia proti njemu je rasla. »Pomaga naj nam, čemu je pa naš za« slopnik!« so se jezili možakarji ter ga kleli. Zopet je izbruhnil požar pri Majdiču, in zopet so ljudje drli nad zastopnika. Tokrat je bilo ozračje okrog Raztresenove hiše zelo na« peto. Množica je vpila in grozila: »Za nič je, dol z niim! Ne maramo takega zastopnika!. Sem z njim, da ga potipamo!« _ Hrup množice je bil vedno večji, vedn« boli nevarno je postajalo ozračje. Možje so. kleli in se pridušali, otroci so žvižgali, ženske so vreščale. Tedaj pride po poti mimo mlad gospod 4 kovčegom v levi roki in z dežnikom v desni. Pogledi vseh so se zapičili vanj. Bil je Smolnikarjev Janez, študent prava, ki je prišel it Ljubljane domov na počitnice. »Ljudje božji,- kaj pa vendar imate?« Ljudje so poslali nekako v zadregi. Nihčel se ni ganil, da bi pojasnil položaj. »Ali imate zborovanje, ali demonstrirate« ali kaj je to?« Tedaj stopi iz množice možakar ter po« jasni vso zadevo. »Saj to vendar ni zastopnikova stvar!« vzklikne Smolnikarjev študent. »Vi zahtevate' od njega nekaj nemogočega. On je zastopniki zavarovalnice in nič drugega. Niegova naloga! je, da množi število zavarovancev, skrbi za pla« čevanje zavarovalnine ter podobno. Drugače! vam pa ne more prav v ničemer pomagati.« »A tako!« so rekli oče ter se umaknili« Množica je napelo poslušala. »Vi sami si morate pomagati. Sai imatei vendar svoj občinski odbor, ki mora skrbeti za: to, da se požigalčeva roka ne bo dotaknila va« šega imetia. saj imate svoje oči, da boste opa« žili po£igalca. imate svoje roke, da mu boste zabranili zločinsko dejanje. Luka Raztresen pa' tega ne more storiti, saj on je čisto navaden! zastopnik in uslužbenec zavarovalne družbe.« Ljudje so uvideli pravilnost njegovih izva« jani ter se razhajali. »Prav je govoril,« so rekli stari in mladi, »Cemu imamo pa svoj občinski odbor, čem« imamo svoje žilave roke, da ne bi mogli ubra« niti naših domov pred roko požigalca?« In možje in fantje so se zbrali okrog ob« činskega odbora ter se posvetovali in posve« tovali. Končno so si bili v vsem edini in na' jasnem ter se mirno razšli. Tisto noč so liudie v Ajdovi vasi spet šil mirno spat v zavesti, da čuvajo njih domove krepke in žuljave pesti vaških fantov in mO« žakariev. R> Človek v stratosferi Naloga letala je, da svcj tovor, to »o potniki, blago in pošto, v najkrajšem času prenese v kraje, ki so med seboj zelo oddaljeni. Dočim so današnja prometna sredstva, n. pr. železnice, prisiljene, da pri svojem obratovanju delajo razne ovinke, ki povzročajo nemalo izgubo časa, si izbere letalo ravno zračno pot iz kraja v kraj. Vsa prizadevanja za izpopolnitev letala imajo v glavnem cilj, usposobiti letalo, da brezopasno preleti najvišje gorske velikane in premeri neizmerne daljave, ne da bi mu bik» treba pristati. Piccardov stratoslerni balon Letala so le polagoma, leto za letom doživela izboljšanja, tako v pogledu znižanja zračnega odpora, kakor glede zvišanja moči delovanja stroja. Zanimiv primer ravnokar povedanega je prelet preko visokih alpskih vrhov, ki se nam danes ne zdi nič izrednega. Vendar je šele devet let mogoč reden in brezopasen potniški zračni promet preko .Alp. Leta 1927 je prvič veliko nemško letalo preplulo veličastno alpsko gorsko skupino (gmoto) na letu iz Monakovega v Milan. Od leta 1928 dalje so uvedli na tej zračni progi reden poštni in blagovni promet. Vendar se je šele leta 1932 tehnika letala toliko izpopolnila, da so mogli odpreti preko Alp redni potniški zračni promet. Odkod ovire? Cim višje se dviga letalo, tem manjša je gostota oziroma pritisk zraka. Zato bi se morala brzina letala sorazmerno zvišati. Vendar je treba v višavah z razredčenim zrakom upoštevati veliko oviro, namreč občutno zmanjšanje delovne sile motorja. Strokovnjaki so izra-funali, da znaša zmanjšanje delovne sile motoria v višini 5000 m kar 40%, v višini 6000 m pa celo B07». Tehnika je torej morala najti sredstva, da |e visokovišinski zmanjšani zračni pritisk s posebnim dotokom zraka nekako izenačila in tako 61 vsaj za gotovo višino ohranila enakomerno delovanje strojev. Seveda pa je v tem pogledu tehnika šele na pol pota in se uahaja visokovišinski (stratoslerni) polet še vedno pri skromnih začetkih. Vendar so drzni podvigi v smeri stratoslere dokazali, da možnost dosega najvišjih zračuih višav ni brezupna. Raziskovalci zračnih višin so dognali, da je zrak tem mirnejši, čim višje se letalec povspe. V višini 8—10 kin ni več oblakov, ki so nemata ovira zračnih poletov. Res mora biti nekaj čudovitega v taki višini brez vetrov in vremenskih motenj opazovati podnevi nezamegleno sonce, ponoči pa luno in zvezde. Mnogo tajinstvenega še skriva polet v stratosfero, zakaj precej je bilo drznih letalcev, ki so v višavah marsikaj doznali, a jim ni bilo dano svoje doživljaje sporočili znanosti in svetu ... Pred več kot desetimi leti je Američan H. C. Gray, potem ko je z balonom dosegel višino 14.500 m, prišel na zemljo mrtev. Leta 1934. so Rusi s svojim izborno urejenim balonom, ki so mu dali ime »Sirius«, pripluli v višino nad 20.000 m. Zadnja jioročila so letalci »Siriusa« poslali v Moskvo po radiu, češ da je balon pokrit z ledom in da so udeleženci poleta v brezupnem položaju. Tudi oni so se vrnili mrtvi na ta svet. Piccard, znani balonski raziskovalec stratosfere, je že leta 1931. prodrl 15.781, leta 1932. pa 16.300 m v zračne višave. Amerikanca Stewens in Anderson sta leta 1935. dosegla rekord 23.400 m. Poleg balonskih so mnogi drzni letalci tvegali v smeri stratosfere tudi aeroplanske polete. Med njimi je znan Amerikanec Willy Post, ki je letel leta 1935. z aeroplano»! 12.000 m, in Italijan Donati, ki se je leta 1934. povzpel s svojim avionom celo 14.433 m v zračne višave. Rekord v tem pogledu pa ima angleški letalec Swain, saj se je dvignil z aeroplanom kar 15.230 m v zrak. V stratosferi, prosti vremenskih nevarnosti in v tamkajšnjem zraku, ki ima komaj 10*/» pri nas običajne zračne gostote, bodo mogoči zračni poleti neverjetne brzine. Zmanjšani pritisk zraka pa nam vendarle narekuje gotove tehtne pomisleke glede rednega delovanja človeškega organizma v opisani višavi. Letalci morajo vzeti s seboj dovoljne množine kisika za dihanje, med poletom morajo bili zaprti v brezzračnem prostoru. Posebne priprave preprečijo večje spremembe visokovišinske toplote oz. mraza itd. Gotovo je, da bo tehnika prej ali slej izjiopolnila zračne vožnje tako, da bodo visoki zračni poleti oziroma potovanja vsakdanja stvar. Letalec Swain je po svojem poletu leta 1936. dejal, da je brzel v višini 8000 m — 800 km na uro, v višini 12.000 m pa celo 900 km na uro. Visokovišinski let bo dal svetovnemu prometu bodočnosti seveda popolnoma drugačen obraz. V nekaj urah bo ooravljena vožnja, za katero potrebujemo danes dneve ali celo tedne. Pač pa bodo šele nova raziskovanja odločila, ali bodo poleti neznanske hitrosti visoko v zraku mogoči v sami stratosferi ali izven nje — bliže zemlje. • —t Ruski stratostat. ki se je ponesrečil Letalec opremljen za polet v stratosfero Slrafoslerna gondola Stewensa in Andersoaa H JOŽE RAZOR aza\ x>eč ne gremo I, Pot v slepo i. Dne 27. junija 1934 so razširili nekateri turisti hotelu "sv. Dulia ob Bohinjskem jezeru novico, a. že tri d»' pogrešajo študenta filozofije Milana Pooačarjn. Mila» Pogačar se je vračal z njihovo skuDino s Triglava. Sredi poti se je ločil od njih, ker ie bil preutrujen. Zatrjeval je, da se bo že sam vrnil v hotel sv. Janeza, kjer ima najeto sobo. Pot ni bila nikakor več nevarna, zato so ga ostali turisti mirno pustili samega. Toda od takrat so minili že trije dnevi in Pogačarja še vedno ni v hotelu sv. Janeza, kjer ima spravljene svoje reči. Ker je postala vsa zadeva nekoliko sumljiva, bi bilo prav, da bi se odpravila v planine reševalna odprava, morda je Pogačar kje zašel na strmine in potrebuje pomoči, ali pa je celo kam padel in se ^"" dt'France Grašič, mlad, komaj doštudiran zdravnik, ter Stanko Brodnik, prolesor verouka iz Ljubljane, sta bila takoj pripravljena, da se pridružita reševalni odpravi. Odrinili so še isti popoldan, prespali noč na Uskovnici ter zgodaj zjutraj šli na delo, da poiščejo izgubljenega turista, tele tretji dan je opazil lant iz Srednje vasi nekaj belega globoko spodaj v grapi, ki je padala skoraj navpično kakih 80 metrov ob stezi navzdol. Po trudapolnem delu se je reševalcem posrečilo priplezati v prepad. Na ozki, s travo pokriti planotici je ležalo truplo mladega fanta, ki so ga tovariši takoj prepoznali. Bil je Milan Pogačar, študent filozofije. Grašič mu je naglici odstranil okrvavljeno srajco ter prisluhnil: mrtev. Telo je bilo že hladno. Obraz mrliča je bil nepoškodovan. Razodeval je neko milino in vdanost. Hrbet je bil ves okrvavljen in obtolčen. Po kratkem pregledu je mladi zdravnik mogel ugotoviti, da je hrbtenica zlomljena. Tudi roke so bile okrvavljene. V svoje iznenadenje je Grašič opazil, da sta obe roki prerezani blizu zapestja na približno enakem mestu. V začetku se mu je zdelo to nekam sumljivo. Pozneje pa je sklepal, da je ponesrečenec ob padcu zadel z obema rokama na kak oster skalni rob in si tako prerezal roki. Zopet pa gn je presenetilo, ko je potegnil izmed palca in kazalca desne roke košček svetlosivega blaga, kakor ga rabijo za srajce. Pogačar ima belo srajco. Torej je ta kakih devet kvadratnih centimetrov velik košček svetlosivega blaga last nekoga drugega? Gre torej za zločin in ne za navadno nesrečo? Nekdo je navalil na nič hudega slutečega Pogačarja ter ga pahnil v prepad. Pogačar se je v zadnjem hipu oprijel kakšne skale, toda napadalec ni odnehal ter ga je rinil v prepad. Ker ga ni mogel odtrgati od skale, mu je prerezal roko v zapestju. Pogačar se je v skrajni sili prijel z drugo roko njegovega levega rokava. Toda napadalec je prerezal še zapestje druge roke, istočasno pa se je pod preveliko tezo iztrgal kos srajce, za katero se je kot za zadnjo bilko lovil Pogačar in ubogi študent je s koščkom v rokah padel v globino ter se ubil. Toda ta košček svetlosivega blaga je lahko tudi raztrgan žepni robec! Da, to je najbolj verjetno. Po padcu si je ponesrečenec hotel pomagati, yzel je robec, ga raztrgal, toda že sredi tega dela j<- padel v nezavest in kmalu nato izdihnil. En kos ">u je ostal v rokah, drugo je onesel veter. Ta razlaga je najbolj stvarna. Kljub temu je Grašič vtaknil v žep košček svetlosivega platna ter ga pozneje spravil v listnico. »ftkoda mladega življenja!« je žalostno spregovoril profesor Brodnik. »Kadar berem o ne-sreci mladega človeka v planinah, vedno občutim, kakor da tudi sam nosiin krivdo pri tem, ker s svojim planinstvom podpiram in dajem potuho urugim ter jih tako vodim v nevarnost.« Vzel Je mrtvemu študentu jopič izza nahrbtnika ter potipal po žepih. Iz notranjega žepa je Potegnil koledarček. »Milan Pogačar, stud. phil., Obrtna «lica 13, Ljubljana«, je bral iz njega. Pod tem napisom 1e on izpolnjen običajni formular: >Ce se ponesre- roman Čim, obvestite takoj mojo mater Pogačar Marijo, Rožni dol 13«. Odzadaj je bilo zapisanih nekaj francoskih pregovorov, za njimi pa z debelimi črkami in podčrtano opozorilo: 24. junija zanesljivo udeležba sestanka. Najbrž je bilo to lastno opozorilo za važen sestanek kakšnega društva. Zraven je bil pripis: »V kratkem bo končano. Moj Bog! Koliko truda in trpljenja. Da je le vse končano. Hvala Bogu!« »Fantje, zdaj pa kar na delo, da ga spravimo v vas!« odloči dr. Grašič. >Bog ve, ali si je ponesrečeni Pogačar sploh kaj predstavljal pred nekaj dnevi, kaj ga bo doletelo. Nekateri pravijo, da ima Človek slutnje pred važnejšimi dogodki aii pred nesrečami. Verjamem le v toliko, v kolikor te slutnje počivajo v predhodnem razumskem sklepanju ali ugibanju, kar pa potem ni nobena slutnja v našem pomenu beBede, ampak le navadno sklepanje iz učinka na vzrok ali iz vzroka na učinek. Možne pa so končno slutnje v zgolj duševnem svetu. Tam je še mnogo neznanega. Mnogokrat človek občuti neko tesnobo, neko trpljenje, o katerem no more dognati, od kod bi naj bilo. Takrat morda trpi kdo, ki je njemu drag in v svojem trpljenju išče pomoči in utehe. Po nekih tajnih, toda resničnih hodnikih se to trpljenje preliva v dušo drugega, ki ga občuti, toda ga ne more izraziti. Morda se bo kdaj znanosti posrečilo, da bo bolj prodrla v skrivnostni svet duševnosti ter nam odkrila vse njene zakone. Isto moremo reči o drugih duševnih pojavih, zlasti o ljubezni in sovraštvu. Kolikokrat ima človek o kaki osebi občutek, da ga ta sovražil Ali je ta občutek brez vsake podlage? Ne more biti. In ljubezen? Ali je ne doživlja človek na razdalje? No veš zakaj, pa si srečen, kakor da bi počivale na tebi ljubeče oči tvoje drage. Morda misli takrat nate tvoja zvesta deklica, morda pa sklepa v vroči molitvi svoje suhe in žuljave roke tvoja mati in privablja nate z nepremagljivo silo svoje molitve roso božjega blagoslova. Prepričan sein, da je mati nesrečnega Pogačarja v usodnem trenutku občutila nesrečo svojega sina.« Pri tem se je dr. Grašič ustavil ter se zazrl v nižino, kjer se je odprl prekrasen pogled na Bohinjsko jezero. Hodila sta sama, on in profesor Brodnik. Reševalna odprava je zaostala, ker je nosila truplo ponesrečenca. »Tudi jaz sem mnenja, da se za slutnjami skriva nekaj stvarnega, kar je nam še neznano. Vendar je pa tudi res, da so slutnje že tolikokrat varale. Morda odloča pri tem duševni ustroj posameznika. Znano je, da so zlasti rahločutne osebe zelo dostopne za take pojave. Zato nič čudnega, če mati sluti nesrečo svojega sina, ali če zaročenka ve za nezvestobo svojega ženina, ker ji pravi to slutnja.« »Mene trenutno obdaja močna slutnja, da se za Pogačarjevo nesrečo skriva zločin. To slutnjo mi potrjujejo tudi nekateri znaki. Vendar je le slutnja.« »Mislim,« pravi profesor, »da bo eden izmed teh znakov v koledarčku. Besede, ki so tukaj napisane, niso tako običajne.« Potegnil Je koledarček iz žepa in bral: »24. Junija zanesljiva udeležba sestanka. — V kratkem bo končano. Moj Bog! Koliko truda in trpljenja. Da je le vse končano. Hvala Bogu!« »Čuden je namreč datum sestanka. Sestanek je bil zanesljivo obvezen, pa vendar je bil prav ta dan Pogačar v planinah. Torej je moral biti sestanek v planinah. 24. junij je dan, ko se je vračal Pogačar skupaj z mladimi turisti ter se nato sredi poti ločil od njih. Vsekakor so okoliščine zelo čudne.« Grašič je vzel koledarček In ga natančneje pogledal. Brez dvoma, okoliščine Pogačarjeve smrti so sumljive. Kos sivega platna, prerezana zapestja, sestanek v planinah! Kljub temu so to premajhni znaki, da bi človek mogel narediti dokončen sklep. Na vsak način bo pa treba ustreči želji ponesrečenca in obvestiti mater. »Jutri odpotujem,« pravi Grašič, »in mimogrede stopim v Rožni dol k družini ponesrečenca, da primerno obvestim mater o smrti sina.« •1 »Tedaj odpotujem tudi jaz. In mislim, da je Srav, čo greva oba v Rožni dol, da tako vsaj ne-oliko olajšava trpljenje, ki bo prizadejalo mater.« Pot se je vlekla že po pobočju debeloglavega, zelenega Studorja navzdol proti jezeru. Narava se je že nagibala k večernemu razpoloženju. Od jezera sem je bilo slišati lahno zvončkanje kravjih zvoncev. Vmes je padla in se gugala po jezeru čolnarjeva pesem: »Po jezeru, bliz' Triglava«, ki so jo tu pa tam prevpili zvoki harmonike. Po jezeru je plavalo nekaj čolnov, v daljavi proti Ukancu je blestela jadrnica. Drugače je bilo vse mirno. Oba turista sta uživala lepoto kraja molče ter srkala vase svež planinski zrak, ki je prijetno dubtel po jagodah. »Zdi se, da je Bog posebej blagoslovil ta kraj, ker je tako lep. Lep je Bled, toda Bohinj ima svoje čare, svojo romantiko, svoj mir, svojo mistiko, ki jih Bled ne premore. Kadar blodim po gozdovih njegovih pobočij, doživljam nekaj, kar me vedno spominja na skrivnost trpljenja. Ne vem, zakaj mi prihaja ta občutek, toda gozd v vsej svoji senci, v hladu in zelenju, odet v skrivnostno vzdihovanje dreves ter klice svojih prebivalcev mi je podoba duše, ki trpi. Ko pa veslam po svetli gladini jezera, mi je kakor da bi se po dolgem trpljenju vrnil v tiho srečo domačega krova, kjer je vse jasno, mirno, prijetno.« »Tudi jaz ljubim naravo, morda manj vroče, manj predano kakor ti, vendar zelo, zelo. Ti si tudi v drugih okoliščinah. Tvoj duhovniški poklic ti prikazuje naravo in njene lepote v vse drugačni luči, kakor jih more prikazovati poklic, ves zakopan v snov, ki vidi le obliko, ne more pa videti vsebine. Poleg tega te tvoj celibat sili, da najdeš v lepoti narave to, česar si se odpovedal zaradi višjih nagibov, ki so lastni tvojemu duhovniškemu poklicu. Mislim tukaj odpoved od ženske ljubezni, odpoved od družinske sreče; stvari, ki so sicer za človeka nenadomestljive, toda vendarle jih je mogoče zamenjati z vrednotami druge vrste. Ne smeš misliti, da sem jaz izmed števila onih norcev, ki vidijo v duhovniškem celibatu neko protinaravno ustanovo. Nikakor ne. Dobro vem tudi za vse ogromne prednosti in za pomen, ki ga ima celibat za moč katoliške Cerkve. Hočem reči samo to, da so različna sredstva, kako duhovnik svoj celibat čimbolj učinkovito varuje. Eno izmed teh sredstev, o drugih ne govorim, je brez dvoma ljubezen do narave, življenje z naravo, dejal bi, neka notranja povezanost z naravo.« »Strinjam se v tem, kar praviš. Ti kot zdravnik pač dobro poznaš zakon o preusmerjanju energije. V ostalem pa sem mnenja, da je treba sodobnega človeka spet pritegniti k življenju z naravo. Narava je naša učiteljica. Trda, neizprosna, toda stvarna. In stvarnosti manjka sodobnemu človeku. Kako je n. pr. oddaljilo moderno mestno in uradniško življenje naše izobražene kroge od kmečkega in delavskega prebivalstva! Saj to sta dva svetova, ki se med sabo več ne poznata! Ljudstvo se vedno bolj kolje v dva sloja, ki si stojita sovražno nasproti: eden prezira in zaničuje, drugi sovraži in hlepi po maščevanju. Oh, ko bi se našel človek, velmož, ki bi združil obe skupini v eno samo, življenjsko celoto, v eno samo telo, ki bi iinelo isto voljo, po katerem bi piala enotna, vroča narodna kri. Nazaj k stvarnosti, nazaj k naravi, nazaj k resničnemu narodovemu življenju, So je klic, ki mora danes razgibati in razpihati gnilo ozračje med narodu odtujenim izobraženstvom.« V takih pogovorih sta prišla k obali jezera ter kmalu nato v hotel sv. Duha na vzhodni strani Bohinjskega jezera. Bilo je že pozno zvečer. V hotelu je bilo nekaj novih gostov, ki so po večini sedeli ob mizah na dvorišču. Zanimali so se vsi za izid reševalne odprave ter pomilovali nesrečnega mladeniča. »Skoraj bi pozabil, gospod doktor! čestitati ti moram!« pripomni neki znanec in proži roko Grašiču. »Čestitati? Čemu?« »Kaj še ne veš? Seveda, bil si tri dni na planinah. Torej ti naznanjam, da si postavljen na mesto banovinskega zdravnika v Rožnem dolu.« »Znano mi ni, preseneča me pa tudi ne, ker sem se za podobno službo že precej časa potegoval. Kje praviš je to?« »V Rožnem dolu. Lep kraj, na pol industrij' ski, na pol kmečki. Ljudje so razboriti, skladno s tvojo naravo, ki ljubi romantiko in zapletljaje.« »Ali si to bral že v časopisih?« »Prosim, izvoli!« pravi prijatelj ter mu p®-nudi »Slovenca«. Grašič je bral: »Na mesto banovinskega zdravnika je postavljen dr. Grašič France ...« (Nadaljevanje prihodnjič.) Čudežna svetilka Aladin je sam osta! v temi Tedaj ie ra-nel, da neznanec ni bil njegov stric. Bil je nreč hudoben afriški čatovnik, ki je izvedel čarovnih knjig skrivnost čudežne svetilke r je prišel na Kitajsko zato, da se je polti. Toda ni je mogel imeti, če je ne dobi koga drugega. Sklenil je zato, da jo bo ta način dobil od Aladina ter da bo nato ežal. Zdaj ko je njegov načrt šel po vodi, i je vrnil v Afriko ves razjarjen, in mnogo a ni biio več slišati o njem. Aladin pa je medtem tuhtal, kako bi se lil na zemljo. Ko je tako tuhtal, je začel eti prstan, ki mu ga je dal čarovnik. Takoj mu je prikazal duh velikan in ga vprašal: »Kaj hočeš? Jaz sem suženj prstana ter sram ubogati tistega, ki ta prstan nosi.« »Popelji me iz tega strašnega kraja 1« pravi iladin. Takoj nato se je znašel na zemlji ter ves isel odšel domov. Dan nato je rekel Aladin svoji materi: Prodal bom svetilko, ki sem jo prinesel čeraj domov ter nama kupil hrane.« »Svetilka je stara in vsa umazana, zato Jo bom prej očistMa,« je rekla mati. In začela jo je s peskom drgniti Takoj je prikazal strašen duh, ki je rekel: >Kaj hočeš? Jaz sem suženj svetilke in inoram ubogati tistepa, ki jo drgne.« Aladinova mati je bila tako zaprepaščena, da je spustila svetilko na tla. Aladin pa jo je Pograbil in za vpil: »Prinesi mi jesti, ker sem lačen.« Duh je izginil in se takoj vrni) s srebrno vazo, na kateri ie bilo dvanajst srebrnih krožnikov, polnih izbranih jedi. Aladin in njegova mati sta se najedla do sitega, in ostalo je še »nogo za naslednji dan. Ko sta pojedla vso hrano, je Aladin prodal •rebrno vazo in krožnike ter kupil zopet hra-ae. In tako udobno sta živela več let ter po-«Hcala sužnja svetilke, ko jima je zmanjkalo arane ter nato prodala srebrno posodo, ko sta Pojedla vse, kar jima je prinesel velikan. " ri Sel pa je dan, ko je postal Aladin nedovoljen s svojim nizkim življenjem. Slu-? j00 ,1® neke*a dne zagledal lepo princezinjo nadrulbudur. Zaljubil se je vanjo ter prosil : °{°y mater, naj gre k sultanu ter ga poprosi »a ncerko. Njegova mati se je začela smejati. I , »Ali se ti zdi verjetno,« mu pravi, »da bi aal sultan svojo hčerko za ženo sinu ubogega krojač? In dalje, on bi gotovo rad imel bogata darila. In ti, kaj mu moreš dati?« Tedaj je Aladin razodel svoji materi, da so sadeži, ki jih ie on smatral za okraske iz navadnega stekla, v resnici pristni dragulji. »Neei jih sultanu,« pravi mladenič, »mo- Sočer se mu bo dopadel i dar in ne bo odklonil tistega, ki mu pošilia.« Aladinova mati je . «j, res odnesla bisere sul- tanu. Povedala mu je željo svojega sina ter mu izročila dar. »Kako lepi dragulji! To je pa v resnici velika redkost!« ie vzklikni! sultan, ki ni še nikoli videl tako dragocenih kamnov. »Tvoj sin bo dobi! mojo hčerko. Toda še prej mi mora poslati štirideset zlatih posod, ki bodo polne takih biserov. Vsako posodo mora nositi črn suženj, in vsakega črnega sužnja mora voditi bel, mlid in lep suženj. Vsi pa morajo biti prekrasno oblečeni.« Aladinova mati se je vrnila domov zelo žalostna. Mislila je pač, da je bilo vse upanje njenega sina prazno. Toda Aladin ji je rekel: »Moj duh bo poskrbel za vse, kar je potrebno.« In začel je drgniti čudežno s,veti!ko. ir je u je ', ki Duh se je prikazal, takoj razumel, kar zahteval Aladin, in v naslednjem tre stalo pred njima štirideset črnih sužnjev, so nosili v zlatih posodah dragocene kamne. Spremljalo jih ie pa štirideset Delih sužnjev. Aladin si je tedaj ukazal lepega konja, štirideset sužnjev zase, šest sužnjev pa za spremstvo svoji materi. Vsi so bili sijajno oblečeni. Z veliko slovesnostjo so. odšli vsi v sultanovo palačo. M^j&Mk. Sultana je silno presenetil ves sijaj. Hotel je, da bi Aladin še tisti dan poročil kraljično. Toda Aladin je to odkloniL »Najprej hočem sezidati sijajno palačo, ki bo vredna sprejeti vašo hčerko.« Takoj je poklical duha svetilke, in v eni sami noči je bila zgrajena sijajna palača prav nasproti sultanove palače. Tedaj sta se Aladin in prince-zinja Badrulbudur poročila iu sta živela srečna mnogo let Tola tam daleč v Afriki je se vedno ži- Tola tam daleč v Afriki je še vedno zi- • vel hudobni čarovnik. Nekeea dne je s svojo I čarobno močjo odkril, da Aladin ni bil mrtev I Kobobol'lahko odstrani VERAMON* Veramon se nadalje nporabfta pr! glavobolu, po nreveč aavžitem alkoholu, pri bolečinah ran In bolestni menstruaciji. Zavitki i t tabletama in * »10 ter 2ft tabletami se dobe t -vjeh lekarnah. VERAMON Oclao. ns. »od Si Bi. I1SM ed t. XI MS pod zemljo, kakor jo on to misli, temveč jO živel bogat in srečen. »On je odkril skrivnost svetilke!« je rekel čarovnik. In šel je na pot na Kitajsko, Ko ie prišel do mesta, kjer je živel Aladin, je kupil svetilke iz bleščečega bakra, so preoblekel v trgovca, šel proti kraljevi palači ter vpil: »Nove svetilke v zameno za stare svetilke. Nove svetilke v zameno za stare svetilke.« Aladin je bil zunaj mesta na lovu, toda princezinja je slišala vpitje trgovca ter rekla enemu izmed svojih sužnjev: »Tam je stara svetilka. Poglej, če ta trgovec res govori res govori resnico in če ti bo dal za to staro svetilko novo.« Čarovnik je takoj zamenjal svetilko ter je s svojim plenom zbežal na samoten kraj. Tam je začel drgniti svetilko in takoj ae je prikazal duh. »Prenesi takoj Aladinovo palačo z njenimi prebivalci vred v Afriko!« je ukazal čarovnik. Ko se je sultan drugo jutro prebudil ter pogledal skozi okno, ni mogel verjeti svojim očem, ko je zapazil, da je Aladinova palača izginila. »Moja hčerka, moja hčerka!« je začel vpiti. In dal je povelje svojim stražam, naj uklenejo Aladina, ki se je vračal z lova. Sultan bi najrajši dal takoj odrezati glavo svojemu zetu. Toda bal se je upora, kajti ljudstvo je zelo rado imelo Aladina. Zato je moral pustiti Aladinu 40 dni časa, da bo našel izgubljeno kraljičino. Ubogi Aladin je bil obupan. Nič ni vedel, kja nSi bi prav za prav iskal svojo palačo ter svojo lepo princezinjo. (Nadaljevanje prihodnjič.) JABLIN • Jabolfnlk za izdelavo umetne domače pijače Vas stana sa 60 litrov zavitek din 8Q--, po pošti djn 42—, 2 zavitka po pošti din 78'—. 8 zavitki po pošti din 110.-. Prodaja Dragerija Bmena Ivan Kane - LjaMfaaa - NaMUatk St. VM pri Stični Tu )• umrl 10. junija upokojeni župnik in zlatomašnik Žnidariič Anton. Kojen je HI 12. januarja 1862 y Dobrepoljah. V mašni-ka je bil posvečen 19. julija 1890. Kotikaplan je bil nastavljen r Fan pri Kostelu. L. 18% j« W ;m?-novan za župnika v Osilnici. Od 1. 190B doIM t bil župnik vBeli cerkvi in od 1912 do 1936 župnik v Š tangi. L. 1936 i« bil upokojen in je bival nekaj čezeno leto v Žalni in čez tri leta v St. Vidu pn Stični Rajnki gospod je deloval povsod zelo vne-tot v »oli, v cerkvi, v spovednici. Povsod so ga spoštovali zaradi njegove gorečnosti in skromnosti. Bog mu obilno poplačajl Novo metto. Po izdelanih načrtih bodo obnovili ljudsko in meičansko šolo, ki sta biK na veliki petek zelo poškodovani od bomb. — Galica za škropljenje trt še ni prišla, se bojimo peronospore. — Ko se je igral ob kladi s sekiro, si )e odsekal dva prsta 4 letni Disov Stanko s Pristave. — S kolesa je padel pri vožnji na Lazah Sober Janez iz Urinih sel in si pri padcu hudo razbil koleno. — Te dni je bil neki tukajšnji trgovec zaradi navijanja cen kaznovan s tridnevno zatvoritvijo trgovine in z uvedbo sodnega postopka. — Novomeški okraj šteje sedaj okrog 90.000 prebivalcev. — Glede letine trdijo strokovnjaki, da bo v splošnem dobra. Žita, zlasti tista na sončnih legah, lepo kažejo, nekoliko slabše je z žitaricami v senčnih legah, kjer se bolj pozna vpliv spomladanskega deževja in mraza. Sadje obeta različno. Majski mraz, dež in cvetožer so močno škodovali zgodnjeevetočemu sadju, medtem ko je poznocvetoče sadno drevje kar dobro. Višnja gora. Nedavno je umrla ugledna gospodinja na VeUkih Vrheh dobra Štefanova mati. Nihče ni šel praznih rok od njene hiše, zato jo bodo zelo mnogi pogrešali. Naj počiva v mirul Preostale pa tolaži Bog! _ ., , Vrhnika. Ono nedeljo je bilo pri Sv. Trojici žegnanje. Že k jutranji službi boiji so prihajali domačini, kakor tudi okoličani iz Ligojne, z Verda, Stare Vrhnike in še od drugod. Sejem pri Sv. Trojici ni bil več tako razkošen kot je bil svoje dni, ko so hodili na žegnanje k Sv. Trojici tudi prodajalci c Gorenjskega, Notranjskega in celo z Goriškega. Vendar so prišli tako prodajalci sejmarske robe kakor tudi kupci tam po gostilnah na svoj račun. Ribnica. Da z oblastjo ni šale, je pred kratkim spoznal neki trgovec v našem trgu, ki je moko dražje prodajal, kakor je uradno določeno. Odvzeli so mu obrtne pravice ter zaprli trgovino za 8 dni. Pa. še s sodno oblastjo bo imel opravka. Kandija pri Novem mesta. Bivše kandijsko živinsko sejmišče preurejajo v športni prostor. Pri izkopavanju zet-lje so naleteli na starinske predmete. Našli so dve sulici, oklep, veliko brušeno vazo. Strokovnjaki trdijo, da so najdeni predmeti iz dobe pred Kristusovim rojstvom. Starinske reči so spravili v novomeški muzej. Semič v Beli KrajinL Da nesreča nikoli ne počiva, je bridko izkusil tudi 42 letni deiavec Jože Stukelj. V bližini Semiča je pred kratkim razstre-ljevai kamenje. Mina pa je prezgodni eksplodirala in Stuklju precej poškodovala obraz. Dobil pa je tudi hudo poškodbo na očesu. Fužine pri Dev. Mar ▼ Polja. Ljubljanska mestna občina je odkupita bivše Baumgartnarjevo posestvo na Fužinah. Bil je večinoma travniški svet. Zdaj je mestna občina dala preorati okrog 9 ha travnikov. Brezposelni delavci so na tem svetu posadili več kot en vagon krompirja', precej iižola in še drugih sadežev. Želimljc. Posestnikov sin France Mavec iz Že-limelj je našel na travniku vojaško patrono. Doma jo je vrgel v peč. Naboj ee je razletel in krogla je zadela Franceta v nogo ter je moral v bolnišnico. Male Lašče. Bratca in sestrica Levstik Anton, Alojzij in Albina iz Malih LaSč pri VeL Laščah, so se igrali na trati. Lovili so se. Pot jih je zanesla glej jo nesrečo v nedolžnem grmovju) Tam so tudi v bližnje grmovje, da bi se boljše skrili. A otroci našli odvrženo granato in jo začeli odpirati in po njej razbijati. Ni trajala dolgo nevarna igra. Granata je naenkrat eksplodirala. Učinek granate je bil prozen. Domači in sosedje, ki so prihiteli na kraj nesreče, so onemeli od groznega prizora. Na tleh bo se vsi krvavi valjali otroci. DoSli so reševalci in jih hitro naložili na avto in pohiteli v bolnišnico. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali Se vse tri žive, kmalu po prevozu pa sta oba bratca izdihnila. Antonu je bilo 12 let, Alojzij pa je bil star 7 let. Pri življenju pa Je ostala edinole Se sestrica Albina, ki pa ima močno poškodovano oko, da bo revica najbri nanj oslepela. - StarSi, učiteljstvo opozarjajte vsak dan ««enee in učenke uà velike nevarnosti, ki j.» P^VXo dovih in drugod, koder so Se vedno najde strelivo bivSe jugoslovanske vojske. , Metlika. Oddelek ljubljanske carinarnic« je odprl svojo pisarno na metliškem kolodvoru. laJto je postala Metlika obmejna postaja za izvozno carinjenje blaga. Pri potovanju na Hrvatsko (e dovoljeno nesti s seboj 2000 din po osebi ali 250 hr. Pri dohodu iz Hrvatske pa je dovoljeno Presti samo 250 lir, toda nobenih dinarjev. Poleg oddelka ljubljanska carinarnice v Metliki poslui« na glavnem mostu preko Kolpe pri Jurovskem brodu oddelek italijanske finuične straž«. — Te dni )e obiskal vse razrede metliške ljudske šole vojaški poveljnik črnomeljskega okraga i. Carpitella Giuseppe s »prešuštvom. Gospod polkovnik s« je v vseh razredih za uspeh* otrok živo zanimal. Med obiskom v šoli so pozdravili g. polkovnika tudi zastopniki krajevnih oblasti — Dne 8. jumja je bilo otvorjeno mestno kopališče ob Krki — Zadnje dni je bila ponovno ugotcvljena steklina na neki mački v Dobravicah pri Gradacu. Lastniki mačk, držite se točno kontumačnih predpisov I ■ Zalog pri Ljubljani Po zlomu bivše Jugoslavije se je tudi pri nas zelo razširilo pokončevaaj« rib. Ribariti so začeli razni ljudje vse vprek, ne da bi se zmenili za zakupoiike pravice. Neredko pokončavajo ribe tudi z razstrelivi in uničujejo tako tudi ribji zarod. Si Vid nad Ljubljano. Ono soboto se je znani vižmarski gostilničar Joie Matjaa odpeljal v okolico Brežic, kjer na nakupoval vino. Pri nakladanju sodov na avtomobil pa j« 67 letni Matjan padel z avtomobila in se smrtno poškodoval. Pokojnika so pokopali v St Vidu. Naj mu bo Gospod milostljiv >0Pa je zgledal kar dostojna S (im se peča?« povprašuje Dorival. Grbčerj roka je smuknila mejiko in gla Iko ▼ žep Dorivalorega platèa in ko se spet pokaže, je držala šop ključev. Z dejanjem mu je poja-snil. « üio »e bradač bovi »Tak je njegov posel.« pravi Stari, častitljivi brada« je bil po tem taken žepar. »Maksa naznanite,« sili grbec. »Jaz sen priča.« »Bom ie premislil.« odgovori Dorival »Lahko noči« »Če ram ni nadležno, potem se sklonite do mene,« prosi »razodel bi vam rad tajno.« Vrtel je glavo na levo in desno, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne poslušaL Daleč naokrog ni bilo žive duše. Dorival je ustregel malemu, smešnemu revčka. Grbec je Dori vala prav na uho pritisnil usta. »Če kdaj rabite papirjev, s kolki in kar treba, vam noben človek n« svetu tega tako ne naredi kakor jaz.« mu šepeta. »Če bi me potrebovali vprašajte po meni pri Tajdnogi saj veste, r kavarni na Vrtači« »Dobra, dobro, bom mislil na vas,« se ga otresa Dorival, »za dane« naj bo dovolj. Srečno!« »Srečno, mladi gospod. Ne pozabite, kar ste rekli?« Deset minut pozneje je sedel Dorival v avtomobilu in se peljal urno domor. Sprevidel je, da mu je šla po zlu namera dobiti vlomilca v službo. Na Grajskem trgu je hotel pogledati na uro. Lepe, zlate ure ni bilo. še tega se manjkal Prav gotovo mu jo je ukral častiljivi sivi bradač, «h — grbec. Temu je sam dal prelepo priliko. da mu uro vzame, ko se je do njega sklonil. »Ne pozabite name!« je klical za njim. Ukradena ura bo že poskrbela, da bo mo/Jčkt ustreženo. Ves pobit je šel Dorival spat. 8. Drugo jutro, koj po zajtrkn. je sedel Izrival v udoben naslanjač, si prižgal cigareto ia delal načrte. »Kaj je gospod Adamek?« Zakotni bankir. S kakšnimi posli se bari zakotni bankir? Daje posojila na visoke obresti Posreduje za reči ki se zanje bankirji dobrega slovesa niti ne zmenijo. Kako bi prišel z njim v stik? Po časopisu, kako pa drugače. Dorival je sklenil, da poskusi z nekaj oglasi v najbolj branem dnevniku. Morda se gospod Adamek oglasi za posredovanje. Sel bi k njemu in ga spoznal. Napravil je osnutek, kjer trgovec na dobrem glasu išče 500.000 din v jvrho razširitve trgovine, ponuja dvojno varnost, obljublja šest odstotkov in se poleg tega zavezujem da mu vrne ne samo denar, temveč tudi dobiček 200.000 dinarjev. Za primer, da hi gospod Adamek ne šel n« to vabo, si je napravil drug oglas. Ta oglas j« domneval, da je gospod Adamek živel že dlje časa v Costalindi in je na tem, da vrže konzula te republika gospoda Rožiča. Po Adamkovem preračunnnju bi bilo treba konzulat zasesti t novim možem. Adamek, ki po bivanju v Costa-lindi prav gotovo pozna ljudi, ki so zdaj ns vladi si bo predvidoma domišljal da ima dovolj vpliva na te gospode, d« spelje imenovanje za novega konzula v svoje voda Oglas se gissi: Iščem kobilo pramo z zvezdo na Biavi — zadnje noge v vlnclju bole. vl». 147-176, stara 10 let, zadnje noge al ne puatt kovati -oddana S. IV. IS« v Skofjo Loko, najbrž brez številke aH pa 162. 100 din nagrade dam, kdor ml jo izsledi. Franc Kermavnar, Vnanje gorice El • p. Brezovica. V oskrbi imam 2 vola montafonske pasme, teža ca. 1100 kg, brez Siga na rogeh. Lastnik naj ae zglasl pri Jože Smrekar, pos., Meklne, p. Stična. 3000 din nagrade od vsakega vola dobi oni, ki mi zanesljivo sporoči, kje ae nahajata dva mlada vola po I leta stara, težka sso kg. Prvi je evetlo-slve barve, nad repom bela lisa, roge doli obrnjene, na rogu je Imel vžgano Številko 288, oddan v art. ka-earno v Ljubljani. — DrugI : rjavočrn, ima majhno gtavo, veliko, lepo zraSöene, pokončne roge. Imel je na boku zastrlženo It. 14 in zelo drobno gre. — Oddan k Sv. Trem Kraljem. Oba zelo lepega života ln podkovana. Nago d o Matija, Dolnji LogMeti rt. "«»i Isìem kotili svetlo pramo» ataro I let, z zvezdo na glavi, prednje koptto plttvov nosnici ima male bradavice, prijema za jasli (kerenpajser). Zig je bil «t. >715. Kdor sporoči, dot)l primerno nagrado. - Ivan Dovč, Sneberje Stev. 3, D. m. Polje. Iščem kobilo fukso z zvezdo na glavi, tri noge bele, stara t let. vis. 160-170, žig 2710. oddana na. Jožici. razpuSčena v fikocjanu, -Dam 1000 din nagrade. Peterael Frano • Sp. Zadobrova 17, p. Dev. Mar. Polj.e 1000 din nagrade dobi kdor ml sporoči, kje se nahaja konj pram, temno rdeč, star 8 let. visok 160 cm, z žigom St. 76. — Jože Gornik. Kot St. I, posta Ribnica, Dolenjsko. Vem za belega vola težak ca. 600 kg, Ima St. Vm. Dobi se prt: Oven Franc, Vel. Loka pri Zaini, VlSnja gora. Voz srednje velikosti imam. Zadnje levo kolo novo, zavora zadaj, žig na lojtn. Dobi se pri Jo*etu Puctharju, Gajnlčej J}-, ßniarje-Hap. Ittem majhno kobile temno rdcoo, brez t|Ka ln drugih znakov, vl-Slna 148, obseg II« cm, vzeta pred trgovino Cvetko v Rovtah na Vel. četrtek z vozom vred. Na Pijavl gorici jo je menda podporočnik Gruntner nekomu Izročil, naj Jo odda nazaj. Zraven je bil prlprežen konj fuks, vzet na cesti pri Vrhniki. Ce Je komu o tem kaj znano, naj sporoči proti pagradl na : KogovSek Janez, Rovte nad Logatcem 2 Lepo nagrade damo onemu, ki nam sporoči, kje Je konj, star nekaj nad S let. črn pram, s malo belo liso na čelu ln žigom 1136. Oddan je bil v sredi marca 1. bater. 1«. art. puka v Ljubljani ln Je bil dalj časa pri bateriji v Sav-ljah. Svečama «Pax«, Ljubljana, Celovška e. St. 14. Konja fuksa > žigom 2074 iščem. » Obvestite proti nagradi 1000 din na: Kune Janez, 21berSe 63, p. Gor. Logatec. Manjio hišo 9 njivo — prodam na Dolenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 8063. litem vez lahek, aeleno barvan, zadnjo trakelne scela prerezane, na trakel-nlb Ima namesto rln-ke Ileo. Spredaj na osnlklh Ima po dve Sajbl. Na koncu Stange med tajaelnom Ima rezervo člen. — Kdor Ima voz ali za nJega kaj ve, naj sporoči proti nagradi 600 din. Kagode Matija, Dolnji Logatec St. 20. Iftem vola težak ca. 600 kg, star I leta, rdečkaste barve, velike navzdol In nekoliko naprej obrnjene roge, nos črnikast, po hrbtu bele liso, pod trebuhom bel, zadnje noge spodaj bele, je visokega, redkega živottL Sporočiti — proli primerni nagradi — na: Matevž Logar, HleviSe 8, poŠta Rovte. Lepe nagrado dobi kdor izsledi mojega konja »Liskota«, star II let žig St 42. glava lisasta s križem, barve kostanjeve, vae S noge nad kopitom bele, višina 117, obseg 17S cm, star 10 let. Zadnja desna noga nad btncljem malo debelejša. Sporočiti na naslov : Peter Jecelj, Hrovačo St 6, Ribnica, Dolenjsko. Išžen kobilo ▼ Začetku marca oddano v 16. art. polk v Ljubljani. Kobila je črna, močna, ■ veliko glavo, brez vsake lise, z žigom 2900, mogoče žo larasčen, vis. 162, obseg 186, stara okrog 8 let. Istotako iSčem todl srednje težak voz ter dva komata z številko 2990 In 2991, že precej rabljena. Sporočiti proti dobri nagradi na naslov : Anton ZnldarSlč, Fara », p. Nova vas pri Rakeku. 1000 din nagrade dam onemu, ki mi sporoči, kje se nahaja vol, rujav, z žigom St. 166, drugI vol siv, z žigom 866. Korenč Janez, 21berSe 86, posta Gornji Logatec. 1060 din nagrade dobi, kdor ml sporoči, kje se nahaja vol s Številko žiga 287, vol je rujave barve, z belo liso na glavi, roge Ima tanke ln Široko raztegnjen« glavo majhno ln po-dogovato, star 8 leta, težak ca. 600 kg. — In voz a isto Stev. 287. — Na zadnjih kolesih Ima navtjake. — Isto nagrado prejme tudi občin, uslužbenec, ako sporoči, kje se nahaja žival in voz. Osterman Franc, Dol. Logatec 21 2000 din nagrade dam, kdor sporoči, kje se nahaja konj fuks, brez Žiga, pri 12 letih, visok 164, obseg 179 cm. z dolgo liso na glavi precej nad levim oče>-Bom. Levi smrček bel. Spodnja ustna malo bela. Zadnji nogi beli, leva nad blncljem, desna na blnclju. Kopita visoka. Oddan v Sml-helu pri Novem mestu ln tam razpaftien. — PetkovSek Anton, Ra-skovec 16, p, Vrhnika. Dva konja v oskrbi t Prvi: konj srn, z žW gom St. 112, Ima belo liso na glavi, zadnje in desna prednja noga spodaj bela, srednje velik. • Druga: kobila fuksa, stara, a liso na glaVl, belogrlvka, Ima zadnje noge malo pokvarjene. Lastnik naj se takoj zglasl I Jože Osvald, Sojevec 1, poŠta Ribnica na Dolenj. Iščem dva vela prvi črne barve, težak 660 kg, žig St 631 — Drugi: pepelnate barve, težak 700 kg, žig 632, po životu Ima več znakov ran, je precej vampast Kdor kaj ve o teh volih, naj sporoči proti primerni nagradi na naslov: Andrej Trpin, ZtberSe 36, poŠta Rovte nad Logatcem. Kdo preskrbi ' . gospodu iz zelo ugledne in bogate družine naslov. Konzul ima prednost, nagrada do 100.000 din zajamčena. Ponudbe pod itd. Še tretji oglas si je napisal. V njem išče mlad človek primerne prilike, da naloži dobičkonosno 250.000 dinarjev, ki jih je podedoval. Še tisti dan je neeel Dorival vse tri oglase v tri različne oglasne pisarne. Drugi dan so izšli v lopah, debelih črkah, in dan pozneje je dobil Dorival sto in sto ponudb. Dozdevno najmanj zanimanja je vzbudil oglas, kjer ponuja 500.000 dinarjev na posodo. Oglasilo se je samo sedemnajst ponudnikov, Iri pa so bili vsi kaj nezaupljivi. Trideset posredovalcev je ponudilo svoje pisarne, da urede zadevo. Drugi ogla* je Imel že boljši uspeh. 'Mlademu, častilakomnemu človeka, ki je pripravljen dati sto tisoč dinarjev za naslov, je stegovalo roke v pomoč »to devet in osemdeset poštenjakov, ki da imajo najbližje zveze. Eden mu je hotel preskrbeti naslov grofa, drugi ko-mornika, mnogo mu jih je ponujalo naslov ko-meroielnega svetnika, tudi njegovo srčno željo» da bi postal konzul, mu jih je dosti jamčilo. Velikansko pozornost je vzbudil tretji oglas. Približno štiri sto dobrih ljudi, ki so Se posebej zagotavljali, da so vsi podatki po resnici in pravici, ga je hotelo v najkrajšem času pririniti do večkratnega milijonarja, če zaupa dediščino njihovim rokam. Gospod Fric Adamek »e je oglasil kar . na. vse tri ogla««. Vm tri potindbe »o imele enak« besedilo: »Spoštovani gospodi Vaši oglaai t današnjem časopisu so zbudili moje zanima- nje. Takoj Vam lahko postrežem, česar želite, in prosim, da me obratno obiščete. ~ j S spoštovanjem *l Fric Adamek.« 1 Prvi korak se je posrečil , Dorival je naročil Galdtnn, da uniči vsa pisma razen treh gospoda Adamka. pa še od teh je žrtvoval dva in oi wir ž al le pismo s skrivno označko, kjer je iskal naslov konzula. Dorival se je hotel kot častila komen mladenič s sto-tisoč dinarji postaviti pred zakotnim bankirjem —. Poslovni prostori banke Frica Adamka so bili na Poljski cesti. V starejši hiSi. Vsak se je moral spodtakniti ob tri stopnice, preden je stal pred vratmi, za katerimi se je potil in trudil mnogostranski mož. Dorival je preučil, preden je pritisnil na kljuko, Številne odredbe, naslikane na belo lepenko in določene za obiskovalce. Ena izmed odredb se je glasila: »Poslovni čae od 10—3. Odprto tudi med borzo.« Druga: »Razgovori z ravnateljem samo po navprejšnji prijavi.« Tretja tablica je imela poziv: »Kar naprej, nič trkati.c Dorival se je pozivu odzval. Stopil je v majhno »obieo, ki je bila po ozki plačilni mizi razdeljena na dva dela. Zunaj je stalo nekaj stolov za goste. Ta čas so bili vsi stoli prazni, ramo na enem je slonel ženski dežnik. Na drugi strani plačilne mize je stal pisalni pult, pred katerli? je sedela na vrtljivem stola postarna gospodična. Ob steni je stala polica, do vrha polna »piaov. Viseče oznake »pisov »o bile v raznih barvali, nekatere rumene, druge rdeče, »pet druge modre. Prav pisan pogled na! spise gospoda Adamka. Tej steni nasproti je stala odprta pisarniška omara. V njej so stale v lepi vrsti steklenice, posode, predali in predalčki, vsi s številkami. Kaj pomeni zbirka, je pojasnil lepak obiskovalcu, ki je bil pritrjen na odprtih vratih «mare. Dorival je bral: »82 po firjni Fric Adamek vnovčenih patentov.« Poleg omare so bila vrata, ki so vodila v drugo sobo. Ker so bila vrata samo priprta, je Dorival lahko slišal, da se dva pogovarjata, kako bi se v denar, spravilo posojilo. Dorival je spoznal po glaso( da je za vratmi ženska, ki je hotela imeti posojilo, in je bil tudi bržčas dežnik njem. Ko je Dorival vstopil, ga je gospodična pri pisalni mizi hitro premerila in vprašala: »Želite?« Ko je Dorival uradnici povedal, da želi go« voriti z gospodom Adamkom, ga je povabila« naj sede na stol, ker je gospod ravnatelj zaposlen. Dorival je imel časa dovolj, da se je raz« gledal. Za ta obisk se je dobro pripravil. Slugi je povedal, da gre za nekaj dni zdoma. Tudi z ročno torbo se je peljal na Severni kolodvori kupil listek do Rume, stopil na brzovlak, Galdino mu je prtljago pospravil v kupe. Na Južnem kolodvoru je izstopil in se peljal s prtljago vred ▼ avtomobilu v hotel na Petelinovem trgn. Tam si je najel dve sobi v drugem nadstropja in se v tujsko knjigo1 vpisal kot fahrikant Henrik 2agar iz Pudoba. Tudi posetnice * tem imenom je nosil pri sebi. Spremenil je zunanje lice« ker si je kupil izgotovljeuo obleko, k ki je bila po barvi in kroju močno drugačna, kakršno je aicer nosil. (Nadaljevanje prih.) Bedimo vai traini in hrsdajmo svej jasi*' 2' Mali SC din nagrade dobi, kdor mi sporoči, kje Je konj fuks »LIsko«. vse Stiri noge bele, Ima težko hojo, star 1» let, viSlna 161. obseg 173 cm. žlff St 63. oddan na Viču pri Ljubljani. Posimi Je bil ostrižen. — Aloj«l Kos, Gorenj» vaa 17, poŠta Ribnica na Dol. Iščem vola ilg St. 300. bel. težak ca 660 kg — proti nagradi 1600 din. Marija Mlhevc, Martin hrib *t II. posta Dol. Logatec. Vem za kobilo pramo visoka, lahka. Bre« znakov. 2Ig Sli. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 8754. SN din nagrade dan onemu, kdor ml sporo« kje J« moj vos ■ lestvami, oje gibljivo, novo, na koncu ojesa verige ne prikovane, prednji konec voza nI barvan, zadnja kolesa zeleno barvana. Sine 70 milimetrov Stroke, prednja os močnejša kot zadnja. — Vos je bre* žiga. Suhadolntk Jože, Oor. Brezovica, p. Preserje. Konja z žigom 538, pram, s tanko belo liso na glavi, na desnem kolku eaceljeno rano, črno grivo ln močan, črn rep, 8tkr i let — ISčem proti dobri nagradi. Potokar Janez, Luč« St. 1, obč. Slivnica, žalna. 10H0 din nagrade dobi za vsako kobilo, kdor sporoči, kje se nahajata. Prva kobila »Luca«, mokra fuksa, žig 011, stara 7 let, vis. 160, obseg 170, na glavi mala bela zvezda, zadnje noge čez vln-celj bele, oddana je bila ▼ protlavlonskl vod na Grad, bila Je v hlevu prt Rostohar-ju n* KarlovSkt cesti. Druga kobila »Linda« tudi bolj mokra fuksa, brez žiga, stara 10 let, vi*. 166, obseg 174, Je lepega, povitega života, glavo nosi pokon-cu, zelo dobra za vožnjo, silno dobro teče, biča se zelo boji, rep Ima bolj slab, grivo redko, oddana Je bila v Log prl Vrhniki v mttraljeskl vod kot Jahalna. - Kdor bi kaj vedel o njih ali bi Jih Imel, naj sporoči na naslov : Kveder Lov ro. Poljanska cesta 61, Ljubljana. 2000 din nagrade dam kdor ml javt ali pripelje konja fuksa s dolgo belo liso zadaj, 6 lot star, žig St. 279 In komat. RazpuSčen Je bil od Rašice do Blok. Kebe Franc, Dol. Jezero 2». p. Cerknica. Iščem vola pSenlčnega. 660 kg, lepo rožan. žig 236. in voz * žigom 336 In loj-traml. Pam 600 din nagrade kdor ml sporoči na naslov Baraga Jane*. Sv. Duh 4, p. Nova vas, Rakek. 1000 dinarjev nagrade dobi, kdor ml sporoči kje se nahaja konj, grosast zelenko, žig 1466, vis. 160-174. — Levstek Franc, Gorlča vas, Ribnica, Dol. 25N din nagrade dan onemu, kdor ml sporoči, kje se nahaja moj konj temen pram. 2lg it. 637. Vis. 15». obseg 181 cm, star S let Oddan 14. marca 4. bat., vod za vezo v Oor. Zadobrovo nad Ljubljano S prednjima nogama stoji po medvedje, zadnja leva noga do binclja * kopitom bela. Po križu Ima črno liso, močna pi m, glavo bolj dolgo. na glavi majhno belo svecdico, nosi se pokonci. život bolj dclg, korak velik. — Posten oskrbovalec ali kdo drug naj se zgla-•1 na naslov : Oražem Jože, Rakitntca it. 13, posta Dolenja vas prl Ribnici, Dolenjsko. Vem za konje Kobila, slrasta simla, na čelu bela dolga lisa, prednja noga ob kopitu malo rapava In it. 64. - Konj pram, srednje velikosti, bre* znakov, nosi se pokonci, žig 104 Ima na prednji levi nogi. — Aloj* Podržaj, Vrblč-je 14, p. Grosuplje. Iščem kobilo pramo na glavi mala lisa, zadnje noge do btcljev bele, levo malo višje, stara 6 let, vis. 159, obseg 170 cm, na grivi privezana tablica s St. 34 — verjetno se je zgubila. In dober komat ln lahki samski vos * zavoro na lestvah, ne barvan. — Prvo levo kolo noter zvrnjeno. - Kdor tma, naj sporoči nà moj naslov : Jože Legan, Ajdovec stev. S, posta Dvor prl Žužemberku, Dolenjsko,- Iščem konja fuksa * veliko liso na glavi, zadnji nogi beli, žig 1823. Sporočila prott nagradi 200» din na JerneJ Cuntar, Hote-derStca 33. Imam črno kobilo srednje težko, stara 8 let. Od zadaj je pusta za kovanje. Na zadnjem stegnu tma 10 cm dolgo prasko. • Poizve se: PlaninSek, Vel. Loka, Dolenjsko. ION din nagrade dam za konja prama, tet-koga In visokega, glavo drži vedno pokon-cu, na eno oko slep, zadnje noge visoko bele, žig Stev. 8» ali bres. PlaninSek, Vel. Loka, Dolenjsko. Iščem konja fuksa * žigom 1067 ako se posna. star 6 let. Zadnja desna noga odrg-njena nad kopitom, • Nagrado din 1000 kdor ml sporoči na naalov: Truden Frano, Start trg 46 prt Rakeku. SN din dam tistemu, kt ml sporoči, kje se nahaja kobila fuksa, lisičje barve, stara 17 let, na glavi zvezdo, zadnje nogé podane, Širokega križa ln celo rada se pase. Radar se krmi, Skrta t zobmi ln tolče s prednjo nogo, je bolj lena tn rada ležt tudi podnevi. Vis. 161-177. • 21 K, ako nI Izbrisan, 146», oddana 16. art. puk, dne 4. aprila 1941 v Šmartno ob Savi. -Sporočiti na naslov : Mate Jože, Gorlča vas 33, p. Ribnica na Dol. Iščem konja prama znak na Nldervaru • tma majhno grivo, -malo podan na prednje noge, zadnja leva noga ima majhno liso okrog kopita, na desni nogi žig 2541, oddan v Dravi Je 1. bat. - 16. art. puk, dne 14. marca 1»41. star 6 let. • Kdor kaj ve, naj sporoči po dopisnici na naslov : Ivan Sega — Segavas St. 16, LoSkl potok — proti dobri nagradi. 15G0 din nagrade dobi kdor ml omogoči, da dobim kobilo fukao, * liso na glavi, visoka 168 cm, po vrhu života neenakomerno izpadlo dlako, žig >8 ln komat z Istim žigom. Sporočiti na: Trojar Frano, Prevalje, posta Preserje. Vem za sledeče konje Pram, 10 let star, žig 4160 - kobila fuksa, cvt, brez žiga - konj sire, 11 let - kobila, rdeča, žig 199 - konj. žig 1060, pram, na čelu mala bela lisa, vis. 150-170 - kobila prama - konj rujave barve, na čefu bela lisa, na očeh bele obrvi -kobila fuksa, na čelu bela lisa, žig 415 • konj fuks, pramast, na hrbtu 1 malt Usi. griva tn rep črna • konj, žig 1701, na čelu bela lisa • konj pram. visok, na čelu bela lisa - konj bele barve - kobila slrasta - konj črne barve, vis. 164-1*1 • konj, strast, majhen - konj, žig 10. črne barve - konj črne barve, na čelu bela lisa - kobila fuksa. male postav» - konj, temnorjave barve ter majhen - konj pram. rde« • konj pram, tutu, na čelu mala lisa. — Za odgovor priložita znamke t — Naslov v upravi »Domoljuba« -pod it. 8895. INO din nagrad« dobi kdor sporoči, kje se nahaja konj tuks it. $046, rep Ima pristrižen nad kolenom, na 4»Iu Ima dolgo liso, na levi prednji nogi Ima obras, vse 4 noge Ima nekoliko bele, zadnje noge Ima item-plrane. Sporočiti na: Sublc Jakob, St Jost 11, p. Vrhnika. ličen lojterski voz prednji konec zeleno pleskan — * savoro spredaj. Kolesa so S cm Stroka in spredaj tri vage vse skupaj ter se ne morejo razstaviti. Zadaj Je bila tablica z mojim imenom, I* trdega papirja. Sporočiti proti nagradi 600 din na Podržaj Alojzij, Vrblčje 14, p. Grosuplje. Vem za konja fuksa St. baje 13, na glavi bela lisa, vse Stiri noge bele do kolena • srednje težak. Ponudbe na upr. »Domolj.« pod Slfro »Nagrada« St. 8827. Iščem dve kobili pramt, ena * malo liso na glavi, vis. 168, stara 11 let, * žigom' 652, ako ni popravljen alt Izbrisan ; - Druga prama bre« Siga tn brez lise, vis. 166 cm, stara » let. Nagrada za vsako 1000 d'n. — «abjek Aloj«, Hruitca 1», Dobrunje. Kosilnica dobro ohranjeno, srednje velikosti, kupim. Meze Edvard - Ljubljana. Črna vas 165. 1000 din nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje se nahaja konj -črne barve, 10—11 let star. na 'g>vl malo zvezdo, žig 1471. Sporočiti na naslov: Lovšin Janez, Gorlča vas 62, p. Ribnica na Dol. Iščem konja fuksa ■ žigom 1727, star 6 let. na glavi Ima dolgo liso, zadnje nog» visoko bel« In ena prednja. Na sadnjl levi nogi Ima grampavo kopito. Na prsih Ima bradavico. RazpuSčen Je bil prl St. Jerneju. Sporočiti proti nagradi 1000 din na: Skot Anton, P od smreka 11, p. Dobrova prl Ljubljani. Dva konja prana ličem. »Cvetko«, a tigoni »6. vis. 164-1S«. kadar teče. hlapi j» a zadnjima ob«. prednje podkve ; »Publ« Ima nekaj belih dlak «a ušesom. žig »4, visok 147-161. — Sporočiti proti nagradi na Kek Jane*, Luta 6, p. Do-brnlče. litem kobilo železno slmlo, -staro T let, žig 86. Z «adulimi nogami hodi «elo ilroko. Dobro nagrado dobi, kdor aU sporoči, kje se nahaja, Poga-čar Franc, Hruitca 18 prl LJubljani. Dan lep» nagrado kdor ml sposoč!, kje se nahaja moja kobila »Sargo«, temna fuksa a malo liso na glavi, vts. 162-181, stara ca. 10 let. Rep precej ko-iatast. Javiti : Trček Franc, pos., Smrečje St. », p. Sv. Joit nad Vrhniko. Iščem vola rujavega, starega iest let, lep, rožan, bolj slabo rejen, brez lise In brez žiga. Težak 650 kg, ter voz * ioj-traml, prvi konec kolesa bre« pui, zadnji konec lesen podras • prl vozu zavora. Lepo nagrado dobi, kdor sporoči, kje se nahaja. Franc Svtgelj, Zavrh 1, p, Borovnica. Sprejmem pastirja od 13 let dalje v službo. Helena Bahoveo, VnanJe gorice SS, p. Brezovloa. ION din plačam onemu, ki ml sporoči, kje se nahajata vola, prvi stvobel, 700 kg težak, zelo velik, močnih kosti, shujšan, a zadnjimi nogami opleta, « velikimi pokončnimi, nazaj upognjenimi rogovi: drugI je montafonec, bledočrne barve, težak 560 kg. Roge Ima debele, vodoravne, malo navzgor upognjene. - Oba sta Imela na rogovih • svinčnikom zapisano St. 16. Blzjak Karel, Padež 1, p. Borovnica. Iščen konja fuksa tlg 411, vis. 146-163, star » let, prl napajanju hoče biti hud, prl votnjl ae rad naslanja a glavo na drugega konja. Kdor kaj ve ln ml to sporoči, dobi 600 din nagrade. Maka Anžur, vas Roje, p. Velika Loka • Dolenjsko. ličen konja »Publ« * malo liso na glavi, «rno grivo in črnim repom. Zig St. 461». Sporočila proti nagradi 1000 din na: JerneJ Cunta, Hote-deritca »1. Dan lepo nagrad« kdor ml najde aH jpa sporoči, kje se nahaja moj konj fuks a malo belo liso na glavi, visok 161-186, tlg 66, star S let. Na levem •tegnu približno «a I cm bolj temne dlake. Javiti : Sublc Jakob, posestnik, St. Jost 11. p. Vrhnika. Iščem Mil« a številko 1697. Luca, vis. 164, prsa 184, ru-Javo-bela Usa na glavi. Kdor ml sporoči, kje se nahajaj dobi nagrado 1000 dtn. — Türk Alojzij. Llvold 41, po Kočevje. ličen kobilo pramo staro S let žig 1. vis. 165-1S0, oddana v Blt-njah prl Skofji Loki v 6. vod. Kdor kaj ve, kje se nahaja, prosim, da sporoči proti nagradi 1000 din na naslov: Fister Martin -Brest it. S, p. Ig pri Ljubljani. "iščem konja fuksa povite postavo. I61" 167, na desnem stegnu ob repu tma brazgotino, žig it. »11. Dam 700 dtn nagrade tistemu, kt ml pripomore do konja. Krant Tinca, Graben, Novo meato.