katedra
MARIBOR 10. OKT. 1961 LETNIK II. ŠTEVILKA 1
KATEDRO mariborskih Študentov izdaja Odbor mariborskih visokošolskih zavodov Zveze študentov Jugoslavije, Maribor / Urejuje uredniški odbor / Glavni in odgovorni urednik Vlado Golob / Izhaja mesečno / Uredništvo: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 / Tek. rač.: 604-702-L-167 (za Katedro) / Tiska Mariborska tiskarna Maribor / Založ-
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV £Гг=ВКЛ MARIBOR
OB NOVEM ŠOLSKEM LETU
Te dni so se že tretjič začela predavanja v predavalnicah novega slovenskega visokošolskega centra. Na najstarejšem zavodu — na Višji komercialni šoli — so najpridnejši že diplomirali. Na Višji tehniški bo prva generacija absolvirala pozimi, pomladi pa bomo najbrž lahko že predstavili prve diplomante s te šole. Se tri šole imajo za seboj že leto dni uspešnega delovanja, pred nekaj dnevi pa je stopila po njihovih sledovih še nova Pedagoška aka-
* Obljuba dela dolg, pravi lep slovenski pregovor. Tako tudi mi: kakor smo obljubili, začenjamo novo Šolsko leto s povečanim obsegom našega časopisa. (Da bi začeli izhajati dvakrat mesečno — kot smo tiho upali in želeli — zaradi objektivnih težav za sedaj ni mogoče.) Upamo, da bo KATEDRA tudi tako postala zanimivejša in bolj priljubljena: v povečanem obsegu bo namreč prostora tudi za malo daljša razmišljanja in za več zanimivih stvari (uspehov in neuspehov) kot doslej.
Tako smo s povečanim obsegom lahko namenili nekaj prostora tudi našim srednješolcem, da bi se tako lahko bolje seznanili z življenjem in delom svojih tovarišev z drugih šol in da bi kaj več vedeli o mariborskih višjih šolah, kakšni so pogoji štu-diranja v Mariboru, kaj in kako lahko študirajo.
Mnogo več pozornosti bomo posvetili tudi našim kolegom-Studentom, ki so v rednem delovnem razmerju. Predvsem pa bomo objavljali več objav šol, uprave šol nam bodo v tem verjetno bolj pomagale kakor v lanskem šolskem letu.
Najbolj pa je bilo neurejeno do sedaj pobiranje naročnine. Združenja Zveze študentov po posameznih šolah te svoje naloge namreč niso najbolje opravljala. Po sklepu odbora Zveze študentov mariborskih visokošolskih zavodov so organizacije na posameznih šolah dolžne pobirati in zbrati naročnino. Kako naj to opravijo, je bilo prepuščeno združenjem, priporočili smo jim pa, naj to opravijo ob vpisu.
Ob začetku šolskega leta pa ... vse najboljše.
demija. Število študentov pada in raste hkrati. Vse več nas je, ki študiramo v Mariboru, vpis v nove letnike pa se počasi bliža od prevelikih k normalnim številkam.
Na Višji komercialni šoli se je
vpisalo v prvi semester 1959/60 130 rednih in 671 izrednih študentov, naslednje leto 177 rednih in 504 izrednih, letos pa se je prijavilo 136 rednih in 289 izrednih ter 35 neopredeljenih slušateljev. Za kandidate brez potrebne predhodne izobrazbe je Delavska univerza organizirala sistematično pripravljanje na sprejemne izpite. V junijskem roku so kandidati, ki so padli iz enega predmeta, imeli pravico d6 popravnih izpitov v septembru. Tako je od 148 opravilo sprejemni izpit 37 kandidatov, četudi jih je 18 imelo popravne izpite — 9 iz matematike, 3 iz geografije, 3 iz slovenskega, 3 pa iz tujega jezika. Edino na tej šoli so imeli sprejemne izpite v dveh rokih — junija in septembra. Prav tako so razpisali tudi naknadni vpis.
Tudi na Višji pravni šoli so se kandidati lahko pripravljali na sprejemne izpite na seminarjih Delavske univerze. Lani so imeli 22 rednih študentov, izrednih 249, letos imajo nekaj več rednih — 24 — a samo okrog 90 izrednih, če upoštevamo samo prijave za vpis. Od teh je 28 kandidatov položilo sprejemne izpite, četudi se jih je prijavilo čez 100. Tudi v »lanski generaciji« je bilo 33 slušateljev, ki so opravili sprejemne izpite.
Na Višji tehnični šoli se je letos močno zmanjšalo število izrednih slušateljev. Vzrok bo verjetno v poostrenih pogojih za sprejem, saj letos ne sprejemajo več neposredno tistih, ki so končali mojstrsko šolo, ampak morajo tudi ti opraviti sprejemni izpit. Razen tega so sedaj že vsi, ki so menili, da bodo z lahkoto prišli do diplome, ugotovili, da zahteva ta šola izredno intenziven, resen študij. Močan faktor pomeni prav gotovo tudi to, da bodo morali letos izredni študenti sami nositi breme tistih stroškov, ki jih ima šola zaradi njih.
Tako se je pri prvem vpisovanju v letni semester 1959/60 vpisalo 166 rednih slušateljev, v zimski semester 1960/61 211 rednih in 745 izrednih, letos pa 161 rednih in 159 izrednih slušateljev. Pri tem imajo na tekstil-
nem oddelku samo 10 rednih in 8 izrednih, kljub temu da ima Maribor zelo močno tekstilno industrijo in da so letos diplomirali šele prvi tekstilni inženirji!
Maribor 15. IX. 1961 Prvi diplomanti
Prvih pet študentov na najstarejši mariborski višji šoli je uspešno diplomiralo — Večina absolventov bo dovršila študij
(Nadaljevanje na 3. strani")
Na Višji agronomski šoli je
sprejemne izpite opravilo od 36 kandidatov kar 23 študentov. Na izpite so se pripravljali sami, potem pa še enkrat predelali vso snov pod vodstvom profesorjev VAŠ. Lani so imeli 97 rednih in 147 izrednih študentov, letos pa bo novih rednih kakih 78, izrednih pa približno 105.
Višja stomatološka šola je edina, kjer je več rednih kot izrednih slušateljev. Tako so imeli lani 96 rednih in 74 izrednih, letos
Foto: Smiljan Pušenjak
pa 80 rednih in 35 izrednih. Sprejemni izpit je dovolil vpis samo 5 od 20 lanskih kandidatov, letos pa celo samo trem od 20 prijavljenih. Delavska univerza seminarja za pripravljanje na sprejemne izpite ni priredila, ker je bilo premalo kandidatov.
O Pedagoški akademiji bomo pisali posebej. Za zdaj še kratek pregled:
Leto VKS	VTS VPS	VAS VSS	PA
1959/60	801	166	—	—	—	_
1960/61	681	956	271	244	170	—
1961/62	460	320	114 ca. 183	115 ca. 400
Na svoji prvi seji je začasna uprava sveta izvolila za svojega začasnega predstojnika tov. Tineta Laha, za začasnega tajnika pa tov. Venturinija.
V svoje vrste je sprejelo Združenje tudi novo ustanovljeno Pedagoško akademijo. Izdelalo je tudi predlog finančnega načrta, razpisalo štiri službena mesta in Imenovalo komisijo za izdelavo predloga statuta Združenja, ki jo bo vodil direktor višje pravne šole tov. Venturini.
Zvone Tržan pred komisijo na zunanjetrgovinskem oddelku
Formiranje Združenja
28. avgusta 1961 so se zbrali direktorji mariborskih višjih šol na prvi sestanek začasne uprave Združenja mariborskih visokošolskih zavodov. Združenje se namreč še ne more dokončno formirati, ker še niso znani vsi člani sveta združenja. Svoje predstavnike mora še imenovati Izvršni svet LRS, prav tako
OLO Maribor. Tudi uprave in sveti šol imenujejo svoje predstavnike, študentje pa bodo izvolili svoje predstavnike na posebni konferenci, na kateri bo zastopalo vsako šolo po 5 delegatov, po delegatskem sistemu. Izvoljena trojica je lahko tudi iz vrst študentov, ki se ne udeležujejo te konference.
/
KATEDRA	K	dela	NAŠIH	ORGANIZACIJ
_j; MIŠ BI SLIŠAL . . .
... ali zakaj mariborski študentje nimamo študentske zadruge in še kaj drugega
Za tišino v Odboru ZŠJ mariborskih visokošolskih zavodov verjetno počitnice ne morejo biti edino opravičilo. Sicer je res: člani Odbora morajo tudi študirati — toda kaj je z ustanovitvijo študentske zadruge, organiziranjem in pripravo raznih predavanj, seminarjev, s pregledi in prošnjami za bivanje študentov v domovih, njihovo prehrano, z organiziranjem prireditev za kulturno izživljanje študentov, obdelovanjem materiala z dveh posvetovanj itd. Razen študentov, ki sodelujejo pri »Katedri«, je le redko kdo zašel v prostore Odbora in v tej zvezi karkoli naredil.
Tako pa razen udeležbe na prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah na avtomobilski cesti in udeležbe na treh mednarodnih seminarjih — nismo opazili ničesar.
Najbolje bi ponazorili tišino v odboru s primerom: dogovorjeno je bilo, da bo nekaj najboljših študentov-brigadirjev in drugih perspektivnih delavcev za delo v študentski organizaciji odšlo na seminar Zveze študentov, ki je vsako leto v Ankaranu.
Niti štab brigade niti Odbor nista storila kaj več, kot ostala pri dogovoru ...
V »eri« brigade bi težko kdo zvedel, »kdo pije, kdo plača«, kot pravi lep slovenski pregovor. Brigada naj bi bila le realiziran Odborov sklep in ji je odbor tudi namenil mnogo denarja. Ko pa je hotel eden od članov Odbora zvedeti za finančni položaj Odbora z ozirom na sredstva, ki so bila v brigadi, tega ni mogel doseči, ker komandanta in ostalih članov štaba že strašno dolgo, dolgo ni bilo v prostore Odbora.
Tako so bile te počitnice res počitnice.
Kandidata za »Razgovor ob dveh« sem tokrat čakal v restavraciji Soči. Nekaj minut čez dve je prišel Trnjanin Esad, star 24 let, doma iz Prijedora. V Ljubljani je obiskoval srednjo šolo papirne stroke, vendar je zaradi finančnih težav ni končal. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu se je vpisal na VTŠ — kemijski oddelek.
V.: Kako si izkoristil letošnje počitnice?
O.: Na VTS imamo obvezno dvomesečno prakso. Če ne opraviš prakse, ne moreš polagati diplome. Polovico prakse sem
Trnjanin Esad: »Stanujem v hotelu ...«
opravil v podjetju Keramika v Prijedoru, kjer sem tudi štipendist. Ostali čas sem izrabil za po-
Podobnih neizpolnjenih sklepov je bilo več.
Verjetno izpiti za te in podobne stvari ne bi smeli biti ovira, zlasti če postavimo, da bi bila za organiziranje skoraj vsega tega potrebna le ena ura na dan ...
Da bo torej Odbor izpolnil vse, kar je sklenil, bo potrebno zelo, zelo pridno delati...
V. G.
Uspešna brigada
Udarnistvo, specialna pohvala, Traik1 revolucije.
Ko smo se zanimali pri vodstvih Združenj študentov na šolah, kaj je Združenje delalo v času med izidom majske in okto-
Kaj je novega po svetu?
brske številke »Katedre«, ni nihče mogel kaj točnega odgovoriti. Vsakdo pa je omenil brigado. Seveda, brigada je izredno uspešno opravila svojo nalogo kljub temu, da naše brigade štab naselja ni več pričakoval in je zato ni dočakal pripravljen. Zaradi tega v prvi dekadi ni moglo prav zaživeti delo komisij, ker smo ves prosti čas morali nameniti urejanju svojih življenjskih pogojev.
Poročilo štaba brigade pravi, da so kljub temu:
0 imeli 21 političnih predavanj,
0 oktet, recitatorski in fotografski krožek,
0 priredili tri taborne ognje in 16 plesov,
0 sodelovali pri 10 literarnih večerih in 6 drugih kulturnih nastopih,
0 odigrali 8 nogometnih tekem,
0 petkrat nastopili v namiznem tenisu,
0 osemkrat nastopili v košarki,
2x POSVETOVANJE
Split
V Splitu so se 19. in 20. septembra zbrali predstavniki višjih šol ekonomskega značaja na svoje prvo posvetovanje. Udeležile so se ga vse šole s tega področja, četudi jih je v zadnjem času vedno več.
Direktor mariborske VKŠ prof. Tine Lah je v svojem govoru posredoval nekaj izkušenj iz dosedanjega dela mariborske VKŠ,
| pripovedoval je o njenem konceptu in o povezovanju teorije s prakso, kot si to zamišlja in uresničuje ta šola. Razprava je vzbudila toliko pozornosti, da bomo najbrž že v prihodnji številki lahko poročali o obiskih z drugih ekonomskih višjih šol mariborski VKŠ.
Ker nobena šola še nima posebnih tradicij (mariborska VKŠ je druga najstarejša taka šola) in |
Vizjak, absolvent mariborske Višje komercialne šole).
Udeležba ni bila najboljša; verjetno je bil kriv tega dokaj neugoden čas:	junijski izpitni
roki. Pri udeležbi bi omenili še to, da se tega posvetovanja niso udeležili niti vsi predstavniki mariborskih višjih šol.
Uvodno poročilo je imel Blaško Jovanovič, podpredsednik odbora Zveze študentov beograj-
čitnice pri raznih sorodnikih in seveda za — študij.
V.: Koliko izpitov si že opravil in koliko jih je še pred teboj?
O.: Do sedaj imam za seboj že matematiko I. in II., fiziko I. in II., tehniško risanje ter anorgansko kemijo I. Pripravljam se na anorgansko kemijo II, matematiko, kemijo in mogoče še kaj lažjega.
V.: Si zadovoljen z načinom
študija na VTŠ?
O.: Predavanja so dobra, le skript ne dobimo pravočasno. V drugem semestru smo imeli 43 ur tedensko predavanj in vaj. V šoli smo dopoldne in popoldne, tako da skoraj ni časa za reden študij.
V.: Imaš mogoče kakšne posebne probleme in težave v Mariboru?
O.: Stanovanje in hrana. Prejšnji stanodajalec je zahteval, naj plačam stanovanje tudi čez počitnice, čeprav sem bil ves čas odsoten. Ker na tak predlog nisem pristal, sem sedaj brez stanovanja. Zasilno prenočujem v hotelu, a tega ne bom zmogel dolgo, ker je prenočišče drago.
V.:	Kaj	pa	izvenštudijsko
udejstvovanje?
O.: Za to skoraj nimam prostega časa. Zanimam se za nogomet in sem zelo vesel, da je Maribor prišel v drugo zvezno ligo. Če ne bo vstopnina za študente tako visoka, bom na tekmah stalen gost. Največ prostega časa — kolikor ga imam — porabim za počitek, kar je ob slabi mariborski hrani najbolj koristno ...
Delegati na I. posvetovanju študentov višjih šol Jugoslavije
zaradi potrebe po izmenjavi izkušenj, je bila formirana Stalna konferenca višjih ekonomskih šol Jugoslavije pod predsedstvom direktorja VEKŠ iz Beograda prof. Raduloviča. Naslednje posvetovanje bo sklicano marca prihodnjega leta v Beogradu, kjer bodo obravnavali vprašanje učnih načrtov in pedagoških prijemov. Mariborska VKŠ mora pripraviti referat o povezovanju šolskega dela s prakso.
Maribor
24.	in 25. junija je bilo v Domu JLA v Mariboru I. posvetovanje študentov višjih šol Jugoslavije. Udeležilo se ga je okrog 40 predstavnikov jugoslovanskih višjih šol.
To posvetovanje novoustanovljenih višjih šol — skoraj vse so bile ustanovljene v letih 1959 ali 1960 — je organiziral odbor Zveze študentov v Mariboru. Izrečena misel vseh delegatov je bila, da je bilo:
0 posvetovanje nujno potrebno;
0 in izredno dobro organizirano (organizacijo je vodil Franjo
skih višjih šol (ta odbor je prav tako pomagal pri organizaciji). Poročilo je razdelil na šest poglavij:
1. vloga in pomen višjega šolstva v razvoju sodobnega gospodarstva ;
2. družbeno upravljanje na višjih šolah;
3. predavatelji in finansiranje šol;
4. problem nadaljnjega študija in status diplomantov;
5. materialna oskrba in zdravstvena zaščita študentov;
6. organizacijska vprašanja v Zvezi študentov glede na študente na višjih šolah.
Dvodnevna razprava je pokazala, da je problemov in težav v organizacijah šol in v Zvezi študentov zelo mnogo. Šole so rasle naglo kot gobe po dežju, tako da administrativna organizacija temu razvoju seveda ni mogla popolnoma slediti.
Vse predloge in sklepe tega posvetovanja bo organizator poslal vsem višjim šolam in zainteresiranim družbenim organom.
Udeleženci so med drugim predlagali, da bi organizirali šir-
0 sodelovali pri treh tekmovanjih v lahki atletiki,
0 šestkrat tekmovali v rokometu,
ф se trikrat pomerili v odbojki,
0 sodelovali na 5 šahovskih tekmovanjih in
0 trikrat so brigadirji tudi streljali.
Brigadna konferenca je zasedala štirikrat, brigada pa je imela pet sestankov. Četnih konferenc je bilo 12, enako je bilo tudi število štabnih sej. Člani ZK so se sestali štirikrat.
Razen tega moramo omeniti še to, da je 40 naših brigadirjev obiskovalo tečaj za vožnjo z mopedom (od katerih jih je položilo izpit 19); na tečaj za vožnjo s težjimi motorji se je prijavilo 30 brigadirjev, od katerih pa je le eden položil izpit.
Radioamaterski tečaj so obiskovali trije, fotoamaterskega pa 15 brigadirjev. Za vse, ki so želeli sodelovati pri gradbeno-maketarskem tečaju, pa ni bilo niti dovolj materiala in orodja!
Izdali smo tri številke stenskega časopisa »Mladost v brigadi« in kot edina brigada v našem naselju posebno številko naše »Katedre«! 25. julija je bila odprta likovna razstava, na kateri so razstavljali svoja dela samo naši brigadirji. Ta razstava bi morala kasneje biti tudi v Mariboru, vendar...
Brigade niso sestavljali samo študentje mariborskih višjih šol, temveč tudi 16 mariborskih mladincev iz srednjih in strokovnih šol. Prijav študentov je bilo sicer dovolj, vendar je nekaj kandidatov odpadlo pri zdravniškem pregledu, nekaj pa iz drugih vzrokov. Tako je od 76 prijavljenih z VKŠ odšlo vsega 43 brigadirjev (kar je še vedno daleč največ), od 27 prijavljenih »tehnikov« 21, od 33 prijavljenih »stomatologov« samo 15, od 17 »agronomov« 11. »pravnika«'pa sta bila dva (prijavljeni trije).
Za lepe uspehe naše brigade pri delu na trasi (povprečen odstotek izpolnjevanja norme — 160%) in pri dejavnosti v osta.-lem času (naš oktet je na primer osvojil prvo mesto na conskem tekmovanju, cela vrsta naših brigadirjev se je uvrstila v reprezentanco naselja itd.) je glavni štab podelil naši brigadi naslednja priznanja: brigada je bila proglašena za udarno, dobila je specialno pohvalo in je bila uspešna tudi v tekmovanju v čast 20. obletnice socialistične revolucije — osvojila je Trak revolucije. Število udarniških značk, ki jih sme podeliti štab brigade, ni bilo dovoljno, zato je brigadna konferenca imela zelo težko stališče, ko je morala zbrati imena udarnikov. Tudi število pohval glavnega štaba je bilo zelo malo in je zato štab brigade podeli) še 17 pohval štaba brigade. Udarniki so naslednji brigadirji:
ф iz VTŠ: Slavko Rot, Radovan Kovačevič, Bogdan Lulik in Irena Gerbič;
0 iz VKŠ: Jože Legat, Zinka Šušteršič, Janez Ciman, Janez Sodja, Štefan Škrilec, Ivan Živko in Tibor Sapač;
0 iz VAŠ: Darko Sedmak, Alojz Plantarič, Ratomir Boko-vič, Miroslav Bondič in Stevo Jovanovič;
0 iz VSŠ: Erika Breznik, Stanko Grasselli, Jože Ban in Maks Božnik.
Izmed srednješolcev pa je postal udarnik Marjan Špegelj, dijak Ekonomske srednje šole.
še posvetovanje s sodelovanjem zveznih, republiških in okrajnih organov za šolstvo in vsemi upravami šol. Posvetovanje bi naj bilo na željo vseh v Mariboru.
Ob seminarju VKŠ
NOVA OBLIKA DEJAVNOSTI
V skladu z ugotovitvijo, da imajo podjetja precej težav pri sestavljanju novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, je oddelek za gospodarsko svetovanje in izobraževanje kadrov na Višji komercialni šoli v Mariboru sklenil prirediti vrsto seminarjev o teh dveh temah.
Konec septembra smo obiskali tak seminar na Železničarskem domu na Pohorju. Zal smo prišli ob nepravem času — popoldne, ki je bilo namenjeno bolj individualnemu delu, medtem ko so predavanja vsak dan od 8. do
14.	ure. Predavala sta profesorja VKS Ciril Miki in dr. Janez Nemec.
Prof. dr. Nemec je takole zadostil naši radovednosti:
»Doslej smo imeli že 3 seminarje v Mariboru, enega v Novem mestu, enega v Ljubljani in zdaj tega na Pohorju. Razen tega smo pomagali pri izvedbi takega seminarja v Murski Soboti, s tem da smo tamkajšnjemu Zavodu za napredek produktivnosti del dali na razpolago skripta. Vsak udeleženec seminarja namreč dobi skripta, ki služijo kot temelj razprave.
Doslej je šlo skozi naše seminarje preko 600 ljudi iz več kot 400 podjetij. Seminar traja na vadno tri dni, prva dva dneva sta namenjena predavanju, tretji dan pa odgovarjava na vprašanja, da tako skupno rešujemo konkretne probleme v podjetjih. Bistvo naših predavanj je namreč praktičen prikaz različnih oblik pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Poskušava jim prikazati praktične rešitve, ki so, vsaj delno, že preizkušene.
Na koncu izvedemo vedno anketo, kjer poleg običajnih statističnih podatkov zahtevamo tudi konkretne odgovore o tem, koliko so pridobili, kakšna so skripta in koliko so razumeli.«
Pogledali smo nekaj anketnih listov. Odgovori so si presenetljivo podobni, po vsebini pa povsem enaki. Vsi udeleženci so izredno zadovoljni in si še želijo takšnih seminarjev.
»Največ problemov nam daje pisana struktura poslušalcev. Prihajajo namreč ljudje z naj-različnnejšo izobrazbo in z različnih delovnnih mest. Večino res predstavljajo računovodje, vendar sedijo z njimi skupaj tudi drugi — sekretarji podjetij, funkcionarji delavskih svetov itd. Poskušamo se jim prilagoditi, vendar je to precej težko. Zal jih ne moremo ločiti po skupinah ali prirejati seminarje posebej za računovodje, posebej za funkcionarje delavskih svetov ipd., ker bi jih bilo potem premalo. Ločimo jih edino v toliko, da posebej predavamo za industrijo, posebej za trgovino, posebej za gostinstvo, posebej za gradbeništvo in posebej za obrt,« je končal prof. dr. Nemec.	Mm
V SRBIJI:
Prvi študentski kreditni fond
1.	oktobra 1961 leta so uvedli na vseh fakultetah, visokih in višjih šolah v HR Srbiji študij na kredit. S tem bo leta 1953 osnovani posojilni fond študentov beograjske univerze prenehal delovati. V 8 letih svojega delovanja je fond posodil več kot
61.000	študentom 213,416.000 dinarjev, kar pomeni povprečno preko 20.000 din na študenta. Te vsote so študenti delno že vrnili, deloma jih še vračajo, deloma pa so jih — pozabili. Absolventi so se po diplomi zaposlili in — izginili, ne da bi se zmenili za opozorila posojilnega fonda. Tako so nastali večni dolžniki, ki pa jih v novem sistemu študentskih kreditov gotovo ne bo.
KDO BO LAHKO DOBIL POSOJILO?
Od oktobra bo na beograjski univerzi deloval Republiški posojilni fond. Kot pretekla leta je tudi sedaj priskrbel denar v znesku 150,000.000 dinarjev Izvršni svet LR Srbije. Za razliko od prejšnjega načina finansiranja bodo sedaj lahko dobili posojila študentje vseh fakultet, visokih in višjih šol na teritoriju LR Srbije. Takšna razdelitev fonda je nastala zaradi zelo razširjene mreže visokih šol v tej republiki.
Fond bo vodil upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih fakultet in višjih šol. V posameznih mestih izven Beograda bodo ustanovili posebne komisije. Študentje bodo prošnje skupaj s potrdilom o imovinskem stanju dostavljali upravnemu odboru, ki bo odločal o dodelitvi kredita v soglasju s komisijami za materialna vprašanja na posameznih fakultetah.
Izdelali so tudi poseben pravilnik o tem, kdo ima pravico do kredita:
# kredit lahko dobijo redni študentje vseh treh stopenj, če izpolnjujejo šolske pogoje;
# pogoji so: redni študentje prvega letnika morajo imeti redno vpisan prvi oziroma drugi semester;
# redni študentje ostalih letnikov morajo imeti opravljene vse izpite, določene s statutom;
# redni študentje, ki ponavljajo letnik, lahko dobijo kredit, če imajo opravljeni vsaj dve tretjini izpitov, s tem da ostale izpite opravijo najpozneje do meseca februarja;
ф absolventi lahko dobijo kredit, če imajo opravljeno vsaj polovico izpitov iz zadnjega letnika;
ф študentje tretje stopnje lahko dobijo kredit samo za čas, ki je predpisan za trajanje predavanj, in to če niso v delovnem razmerju, ali če njihov mesečni dohodek ne presega 25.000 dinarjev.
S takšnim kreditiranjem je omogočena pomoč res samo tistim študentom, ki zares delajo in že-
lijo, študij čimpreje dokončati ter postati dobri strokovnjaki. S tem da dobi kredit, študent pravzaprav živi na račun svojih bodočih dohodkov, od katerih bo odplačeval kredit v določenih rokih in v zneskih, ki bodo odvisni od vrste in višine posojila.
OD 10.000 DO 18.000 MESEČNO
Študentje bodo kredite dobivali v mesečnih zneskih, ali pa celotno vsoto hkrati. Povprečno mesečni znesek bo za redne študente 10.000 dinarjev, za absolvente pa 15.000 dinarjev. Izjemoma bodo dobili kredite tudi tisti, ki prejemajo štipendije, s tem da skupen znesek posojila in štipendije ne sme presegati
18.000	dinarjev.
Ce upoštevamo, da potrebuje beograjski študent povprečno 8100 dinarjev mesečno (v Mari-
slabšali niti v svojem zaključnem delu — pri odplačevanju kreditov.
Prejeto posojilo bo začel koristnik vračati leto dni potem, ko bo diplomiral. Odplačevanje v mesečnih obrokih mora biti končano najpozneje v roku 10 let. Enoodstotne obresti bodo začeli zaračunavati šele od dne, ko se odplačevanje dolga začne, to je leto dni po diplomi. V primeru, da študent svojega dolga ne bi v redu odplačeval, mu bodo zaračunali šestodstotne obresti, vendar samo od dneva zamude in samo za zaostalo vsoto. Tako bodo dosegli, da študent ne bo ostal »večni dolžnik«, da pa kljub temu ne bo drastično kaznovan za svojo nemarnost. ODPISOVANJE DOLGA
Širina takšne pomoči, ki jo
-УЗлХС
Г
OB KONCU MESECA
boru je ta vsota nekoliko višja!), vidimo da je mesečni kredit zadosten za ustvaritev povprečnega standarda. Tako si bo študent priskrbel ekonomsko neodvisnost za časa študija.
VRAČANJE POSOJIL, obresti Zelo ugodni pogoji novega sistema kreditiranja se niso po-
nudi študentom družba, dosega svoj višek v odredbi, po kateri je mogoče prejeto posojilo tudi odpisati:
ф študentom, ki končajo študij z odličnim ali prav dobrim uspehom, najpozneje do konca oktobra četrtega (za študente medicinske, stomatološke in veteri-
Prvi diplomanti
rala dva kandidata na oddelku za zunanjo trgovino: Jasna GR-BAC in Branko HORVAT. Horvat je prvi diplomant iz vrst izrednih študentov.
Prvi diplomski izpiti 15. in 16. septembra učinkujejo kot izpod-buda vsem absolventom VKŠ. Povprečno manjkajo vsakemu
vprečno za dobo enega semestra. Nastane vprašanje, ali je vzrok temu preobširen študijski program ali prekratka študijska doba, ki jo predvideva zakon. Prevladuje mnenje, da je sedanji študijski program v celoti potreben za usposobitev strokovnjaka, kot ga naše gospodarstvo za-
(Nadaljevanje s 1. strani)
na tej šoli decembra in januarja
— Na bančnem oddelku bo prvih deset diplomantov v novembru
— Preobsežen študijski program ali prekratka študijska doba?
2e uro pred diplomskim izpitom, ki se je začel ob devetih zjutraj 15. septembra, se je zbralo prvih šest kandidatov s svoji-nri kolegi v šolskem poslopju. Predizpitno razpoloženje je še pospeševalo izpodbujanje kolegov, razpravljanje o preštudirani snovi, prognoze o izidu izpitov in šale na račun kandidatov, ki jih je nadlegovala trema. Nemirni Zvone je dosledno zanikal tremo, medtem ko mu je levi brk
izdajalsko drgetal... Tone je imel na suknjiču pripeto značko športnega društva »Železničar«. Neki zlobni kolega ga je dobronamerno opozoril na drugačno športno pripadnost profesorjev in Tone je zatajil svoj klub, s tem da je s potno in tresočo roko spustil blestečo značko v diskretno globino svojega žepa ...
Šest kandidatov je opravljalo izpite dva dni. Prvega dne so diplomirali Tone TURK na oddelku za zunanjo trgovino, Zvone TRZAN na oddelku za zunanjo trgovino in Elvino KORELIČ na oddelku za blagovni promet. Na tem oddelku en kandidat ni uspel. Drugega dne sta diplomi-
Na VKS so se začela redna predavanja 26. oktobra leta 1959. Ustanovljena je bila VKS z namenom, da našemu gospodarstvu izšola strokovnjake, ki bi se takoj po končanem študiju aktivno vključili v prakso. Študij na tej šoli je z zakonom terminiran na dobo dveh let. Profesorjem in slušateljem je v začetnem stadiju povzročalo mnogo težav dejstvo, da se je na tej šoli začela prvič v Sloveniji uveljavljati reforma visokega šolstva, ki predvideva dvo- oziroma trostopenjski študij. Reforma se je razen tega najočitneje pokazala v obveznih seminarskih vajah, ki so jih obiskovali slušatelji v raznih mariborskih podjetjih, nadalje v počitniških praksah, ki so bile izvedene na popolnoma drugačni osnovi kakor doslej, v predavanjih po »case-metodi«, v samem načinu opravljanja izpitov in še v številnih drugih oblikah. Začetne težave je kmalu premagalo veliko prizadevanje in 15. septembra letos je šola začela našemu gospodarstvu dajati prve strokovnjake na tem področju.
absolventu dva ali trije izpiti do diplome. Zato je pri absolventih splošen pojav, da skušajo čim-prej opraviti še zadnje izpite in se nato končno intenzivno posvetiti študiju za diplomo. V mesecu novembru bo poskusila diplomirati skupina desetih slušateljev z bančnega oddelka. Glavnina bo predvidoma diplomirala decembra letošnjega ali januarja prihodnjega leta. Nehote torej opazimo, da slušatelji ne končujejo s študijem v predvidenem roku, to je takoj po štirih semestrih, marveč z diplomo zakasnijo po-
hteva. Ali je študijski čas torej vendarle prekratek? Zaradi navedenih argumentov je vprašanje vsekakor povsem umestno.
15.	september 1961 pomeni prelomnico v razvoju našega mesta in severovzhodne Slovenije sploh. Prve višješolske diplome so podeljene. Splošno upanje in splošna želja je, da ni več daleč dan, ko bodo diplomam tega dne sledile fakultetne diplome in ko se bo iz mesta ob Dravi razvilo novo univerzitetno središče.
Stanko Grasselli Marjan Regent
narske fakultete petega) leta, od dneva njihovega vpisa na fakulteto, bodo odpisali polovico prejetega kredita;
ф študentom, ki končajo študij z odličnim ali prav dobrim uspehom najpozneje do februarja prihodnjega leta, bodo odpisali 40 odstotkov celotnega zneska;
# študentom, ki končajo študij z dobrim uspehom do oktobra, bodo prav tako odpisali 40 odstotkov. _
Seveda bo to predstavljalo za študente zelo dobro stimulacijo, naj diplomirajo v najkrajšem možnem roku; razen tega jim bo diploma garantirala strokovnost, saj bodo lahko dobili kredit samo dobri dijaki, ki bodo tudi imeli možnost odpisa kredita. Tako bo popolnoma zanesljivo, da ne bo med tistimi, ki bodo končali študij na kredit, nobenega takega, ki bi diplomiral »na srečo«.
Zanimiv je tudi postopek pri sklepanju pogodb in izplačilu posojil. Podobno kot pri potrošniških kreditih, so tudi študentom potrebni »žiranti«. To so lahko starši študenta, ali pa katera druga pravno in materialno sposobna oseba. Prosilec mora predložiti seveda indeks in z njim dokazati, da je dober študent. Zato bi lahko rekli, da mu je prav tako indeks tudi — žirant.
Priredil b. v.
ZANIMIVA PREDAVANJA
REPUBLIŠKI SEMINAR OKRAJNIH CENTROV MŠ KLUBOV OZN V SEČI
Organizacija Združenih narodov v LRS je zajela precejšnje število mladih, resnih ljudi, ki z zanimanjem spremljajo notranjo in mednarodno politiko.
Klubi OZN v Sloveniji bodo postali letos samostojne organizacije, kar bo tudi formalno potrdilo njihovo pomembnost. Na seminarju, ki je trajal od 17. do
25.	septembra, so se zvrstili pred mladimi poslušalci naši ugledni politični delavci in znanstveniki. 35 mladincev oziroma študentov iz vseh okrajnih centrov LRS in 5 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani, je spremljalo dnevni red seminarja, izpopolnjenega s predavanji iz najrazličnejših področij mednarodne politike. Med seminarjem se je predvideni program dela nekoliko menjal, ker so bili nekateri predavatelji zadržani.
Predavanja so bila res zanimiva; citiramo naj nekaj naslovov predavanj in imen predavateljev: dr. Jože Potrč — Etika, estetika in morala, Drago Košmrlj — Neangažirane države v OZN, Bogdan Capuder — Izvenblokov-ske dežele v sodobnem svetu, Jože Hartman — Trinajsti kongres ISMUN, ing. Čopič — Mednarodna atomska agencija, doktor Janez Peterlin — Mednarodno pravo in socializem in Erik Slatner — Mednarodna akcija proti gladu.
Iz mariborskega okraja je bilo na seminarju 6 predstavnikov, ki so se vrnili z nalogo, da bodo čim bolj poživili delo na tem zanimivem področju. Mladinski študentski klubi bodo izvolili dva predstavnika, ki bosta skrbela za povezovanje s pododborom kluba OZN v Mariboru. Mariborski študenti si bodo morali organizirati svojo študijsko grupo, ki bo pomagala pionirskim in mladinskim klubom pri njihovem delu s predavanji ali z materialno pomočjo, kolikor bodo imeli sredstev na razpolago.
Ivo Štrakl
Kako, o čem pišejo srednješolci?
Tokrat smo poizvedeli, kako je s srednješolskimi literarnimi glasili. Radovedni smo bili, kakšne tematike se lotevajo in kako rešujejo svojo željo po izražanju. Seveda nismo raziskovali teh glasil za nekaj let nazaj, temveč smo pregledali tista, ki so izšla v drugem semestru lanskega leta.
Najprej sem se podala na I. gimnazijo. Simpatična Simona Kovačec, ki se tudi sama uspešno ukvarja s pisanjem, mi je priskrbela lansko tretjo in četrto številko šolskega glasila »Mlada misel«. Naslovna stran, z izredno moderno, skoraj kubistično risbo, je takoj pritegnila mojo pozornost.
Tretja številka glasila je bila posvečena 20. obletnici vstaje — aktualno. Vsebina je raznovrstna in priča o tem, kje vse se udejstvujejo dijaki. Vrstijo se: najprej primeren uvod, nato poročilo o obisku dijakov 1. gimnazije vrstnikom na Ravnah, športno poročilo itd. Nato šele sledijo razni literarni prispevki v verzih in prozi. Obravnavajo predvsem ljubezenska čustva, svoje konflikte s soljudmi; zanimivo je tudi, kako rešujejo lastne življenjske probleme. Včasih je pripovedovanje precej nedoživeto, kar se vidi po tem, da avtor pripoveduje neprizadeto tam, kjer nas zanima predvsem njegovo reagiranje na določen dogodek (»Zakaj?«). — Zadnja številka v lanskem šolskem letu je predstavljala prijetno presenečenje in osvežitev. Razen običajnih sestavkov sem opazila še tri, ki so me presenetili. To sta bila prevoda dveh pesmi nemškega romantika H. Heinea in francoskega modernista P. Verlainea ter travestija na Aškerčevega Mejnika. Travestija je prav zanimiva zaradi domiselnosti, s katero je avtorica prenesla novo vsebino v stari okvir.
Dovolim si še kratko pripombo na koncu: ne bi bilo napačno, če bi imeli v glasilu še posebno šaljivo stran. Mogoče bi jo izpolnil i s kroniko ali pa kako drugače. In še nečesa sem pogrešala — ilustracije. List bi bil lahko mnogo bolj zanimiv, če bi v prihodnje to dvoje uvedli.
Na II. gimnaziji poskušajo s humorističnim listom. Imenuje se »МАХ1«. Njegova posebnost: objavljajo tudi karikature. V študijski knjižnici sem dobila 2. in 3. številko, prva letošnja pa je napovedana za 1. oktober.
»Maxi« izredno živahno opisuje življenje na šoli. Zdi se nam, da smo sami v vrvežu, sredi dogodkov. Je pravzaprav almanah lanskega 3. b, torej letošnjega
4.	b razreda. Predstavlja nam člane tega kolektiva kot dijake, športnike, kulturnike itd., ne zanemarja pa tudi ostalih dogodkov v šoli. Vsi sestavki so namerno napisani v šaljivem tonu, tudi
tisti, ki jim to ne bi bilo potrebno. Prav to malce utruja. Tudi niso humoristi še dovolj zreli, da bi lahko s humorjem napolnili vse glasilo — manjka torej nekaj resnega. Ni dvoma, saj je treba tudi takemu pisanju odmeriti kako stran. Od vseh sestavkov mi je najbolj ugajal fantazijski poblisk »Kreda«, ki je po moči izražanja in fini ironiji nad povprečjem ostalih člankov v listu.
Na ESŠ je izšla do sedaj vsega ena številka revije »SVET MLADI H«. Izdali so jo ob Prešernovem dnevu, 8. februarja letos, in sklenili, da bodo ob tem času izhajale tudi naslednje številke. Pobuda za delo je prišla, kot mi je povedala profesorica Černičeva, s strani profesorjev. Ti so namreč med svojimi učenci opazili več literarnih talentov, ki bi lahko prispevali svoja dela v literarno glasilo. Vsebinska razporeditev je tukaj spet drugačna kot v prej omenjenih glasilih: najprej literarni prispevki v verzih in prozi, nato še sestavki o delu na šoli, v klubu OZN, vtisi s počitniške prakse in delovnih akcij.
Značilno je za sestavke v tej reviji, da se avtorji izražajo realno in jasno, brez večje zasanjanosti, po čemer se razlikujejo od dijakov drugih šol. To bi lahko razumeli tako, da obiskujejo šolo mladi ljudje, ki se bodo kmalu vključili v življenje in
Že dolgo časa opažamo pri radijski postaji Maribor zelo pomanjkljivo programsko politiko. Vsak dan se vrstijo v istem času vedno iste oddaje, po istem vrstnem redu in po isti šabloni, od »Slovenskih solistov pred mikrofonom« do »Pisane palete«, da potem morda »zaide« v program kaka nova oddaj(ic)a. Tisti, ki le nekoliko bolj pozorno zasleduje program Radia Maribor, se ne
stopili na lastne noge. Zato že sedaj trezneje premišljujejo, kot njihovi vrstniki z drugih šol. Seveda pa v glasilu tudi ne manjka verzov takšnih avtorjev, ki jim misli neprestano uhajajo nekam višje.-
Revija je poleg lepe naslovne strani opremljena še s prikupnimi vinjetami in drugimi ilustracijami.
Obiskala sem tudi učiteljišče. Profesorica Čepičeva mi je povedala, da so se »učiteljiščni-ki« kampanjsko lotili dela na listu »KORAKI«, katerega dve številki sta izšli na začetku šolskega leta. Potem pa je vse utihnilo ...
Kakor na učiteljišču, predstavlja tudi na drugih šolah odhod zadnjih razredov, ki se po navadi največ udejstvujejo pri sestavljanju vsebine glasilaj vsakoletni problem. Kontinuiteta je prekinjena in treba je znova organizirati. Tu se nam nehote vsiljuje misel, da bi lahko vse mariborske srednje in tudi višje šole imele svoje literarno glasilo. Ni dvoma, da bi bila tako kvaliteta prispevkov in njihova raznovrstnost mnogo večja. Drugih prednosti niti ne bi naštevala — svetujem le, da o tej možnosti temeljito premislimo. Potrebno bi bilo le tesnejše sodelovanje med literarnimi skupinami na vseh šolah — v organizacijskem smislu.
alenka košak
more otresti občutka, da odgovorni za program ne kažejo ob tem niti dovolj zanimanja, še manj pa domiselnosti in originalnosti.
Res je, da večino dneva izpopolnjuje prenos sporeda ljubljanskega radia in da ostane mariborski radijski postaji le malo časa za samostojne oddaje. Toda žal je še tistih nekaj ur domačega programa tako slabo sestavljenih, da se poslušalcu nehote vsiljuje misel: Ali je samostojen program radijske postaje pri tej kvaliteti in kvantiteti sploh potreben? Skoraj neverjetno je, kako reven je program. V oddajah domače glasbe in v oddajah »Želeli ste — poslušajte«, poslušamo že precej časa vedno ene in iste »viže«. Ali naši ljudje res nimajo nobenih drugih želja? Ali pa mogoče radijska postaja v svojem arhivu nima večje izbire?
Maribor se vedno bolj razvija in postaja poleg industrijskega tudi študentsko središče. Mnenja smo, da je zadnji čas, ko bi moral imeti radijski program, ki bo malo bolj pester kot je sedaj. Seveda, priznati je treba, takšna radijska postaja bi naj le bila zvočni zapisovalec gospodarskega in predvsem kulturnega življenja v območju, katerega obsega. Kultura pa ...
-ic
Mnogi, ki pišejo o jazzu, poudarjajo njegovo enigmatsko naravo in izključujejo možnost vsakršne analize. Nekateri trdijo, da je v njegovi ritmični in harmonski strukturi nekaj, kar se z besedami enostavno ne da popisati.
Ena izmed definicij jazza bi lahko bila: »Jazz je oblika za-padne glasbe z dodatki evropske harmonske in ritmične tradicije.« Predvsem pa je jazz improvizirana glasba, to je glasba, ki nastaja med samim izvajanjem, bodisi v studiu ali na koncertnem odru.
Zakaj je jazz toliko različen od ostalih vrst glasbe? Predvsem zato, ker je improvizirana glasba, ker izraža pogosto trenutne občutke glasbenika med samim izvajanjem. Ce sodimo, da ima vsaka vrsta glasbe občasno namen da govori, pripoveduje, opisuje, potem je jazz včasih literaren, včasih slikarski.
V jazzu moramo poznati njegove zakonitosti in njegov razvoj, šele potem ga bomo lahko pravilno poslušali, razumeli in ocenili.
Največ jazza so v začetku izvajali na tako imenovanih »River boats«, ladjah, ki so plule po Mississippiju in ki so poleg igralnice imele na krovu obvezno tudi eden ali dva orkestra, ki sta zabavala goste. Na takšnih ladjah so začeli svojo pot tudi Louis Armstrong, Baby Dodds, Al-phonse Picou, Веппу Goodman in drugi.
V mestih se je jazz ustalil mnogo pozneje, ob prihodu »King« Oliverja v Chicago. Nastali so novi orkestri, najprej »črnski«, pozneje tudi »belski« (na primer »Original Dixielanders«),
Po prvi svetovni vojni se je v doslej neurejenem svetu jazza pojavil nekak red oziroma težnja po urejenosti. Glasbeniki, ki so izvajali to »novo« vrsto glasbe, so poznali drug drugega, se z velikim zanimanjem hodili poslušat in izmenjavali izkušnje, zavedajoč se bolj kot kdajkoli prej, da ustvarjajo nekaj novega.
Pri presojanju jazza moramo vedeti nekaj: pri vsakem ihstru-mentu jazza, pri vsakem stilu in pri vsaki izvedbi srečujemo nekaj elementov, ki jih lahko imenujemo konstantni. Ti elementi nam nudijo odlično začetno točko za kakršno koli presojanje jazza. Nekateri od teh elementov so skupni vsem vrstam glasbe: (na primer: izvajalca lahko presodimo po tehničnem ozadju nje-
govega igranja). Z lastnimi ušesi lahko presodimo izvajalčev tehnični in harmonski prijem. V vsakem izvajanju na posameznem instrumentu, v celi sekciji ali tudi v celem orkestru lahko zasledimo karakteristične ritmične poudarke, značilno barvo, re-zonanco itd. V jazzu imamo danes tradicijo razvoja, od prvih začetkov bluesa pri neworlean-skih »klasikih«, preko dobe dixi-landa, swinga, be-bopa, coola do najmodernejših oblik (komorni jazz, »muted« jazz itd.) V vsakem stilu jazza opazimo ritmične, melodične in harmonske figure, značilne prav za ta stil. Glavna značilnost jazza je razvoj. To je tudi danes velika želja vseh tistih, ki se z njim bavijo. Jazz je improvizirana glasba. S tega stališča ga moramo tudi presojati.
Svet jazza je majhen svet, toda za vse tiste, ki delajo in živijo v njem, je izmed vseh »svetov« umetnosti najbolj dovzeten, naj-popolnejši, najčudovitejši.
Jazz-glasbeniki so prizadevni. Večinoma so njegovi fanatični pristaši. Vendar ta fanatizem vsebuje nekaj, kar veliča njihovo divje navdušenje, ga vedno pravočasno ukroti. Njihova vne-
ma pozna določene meje. Jazz-glasbeniki so vedno trdo delali, da so se naučili igranja na svoje instrumente, jih vedno bolj in bolj spoznavali. Tako so z njimi kot ztasli. Toda to tesno poznavanje je rodilo spoštovanje do instrumentov in glasbe, ki so jo na njih igrali, čut za disciplino in pravila glasbene umetnosti, katere tako vitalen del je jazz.
Vse, kar vemo o začetku jazza, je splošno poznavanje kulturnega ozadja v času njegovega na-
■:
Соппу Cay, Modem Jazz Quartet
stanka. Njegova podlaga so: cerkvena glasba, glasba na poljih in v gledališčih, koračnice, ki so spremljale pokojne na pokopališča, glasba pastirjev v hribih in predvsem narodna glasba iz Anglije, Škotske, Irske, Nemčije in Francije, ki so jo s seboj prinesli naseljenci; čez vse to pa ritem, divji ritem, ki je (ali pa tudi mogoče ni?) prišel s suženjskimi ladjami iz Zapadne Afrike. Bilo bi napačno, če bi ne omenili delovnih pesmi, pravzaprav ritmične spremljave delavcev na velikih poljih in plantažah, kakor tudi pesmi delavcev, ki so gradili prve železnice preko kontinenta — imenovali so jih gandy dancers — gosji plesalci. Razvoj cerkvene glasbe, razvoj himne z ritmično spremljavo, razvoj spi-ritualov (nekaj jih je zelo blizu bluesom) — to je prvi del zgodovine jazza. Iz Evrope imamo več vplivov na razvoj jazza, medtem ko jih je iz Afrike manj. Narodne pesmi iz vse Evrope, celo z Balkana, so močneje vplivale na jazz, kot pa afriški ritem. Povezava nastanka jazza z Afriko je
zanimiva, privlačna, celo romantična. Karakteristični ritem Afrike pa ni nikoli prodrl v jazz. Le v najnovejši dobi se v jazzu pojavljajo ritmi, podobni tistim iz Afrike. Te pa izvajajo glasbeniki, ki izvirajo in ki so živeli v krajih, pogosto zelo oddaljenih od Afrike in katerih igranje nima skoraj nič skupnega z mnogoštevilnimi in pogosto neizvedljivimi ritmi afriških bobnarjev.
Vendar ni toliko važno, kateri vplivi so se združili in ustvarili pisano paleto jazza. Bolj važno je, da so se združili, in to tako zgodaj, da nimamo za tisti čas nobenih podatkov, posnetkov ali plošč. Ta glasba je bila dokaj nedoločena in je vsebovala le nekaj elementov, karakterističnih za današnji jazz. Nekaj vendarle vemo: okrog leta 1880 so v okolici New Orleansa in drugih krajih na ameriškem Jugu začeli igrati nekaj, kar danes imenujemo jazz. Izmed mnogih različnih vrst takratne glasbe, ima le-ta glasba značilnosti homogene oblike umetnosti. Jazz je izrasel iz svojega okolja, kot se vzdigne vsaka prvotna umetnost, ne da bi se kdo zavedal, da se je rodila nova vrsta umetnosti.
(Dalje prihodnjič)
KULTURNO-ZABAVNO ŽIVLJENJE V MARIBORU (Po ideji Ježa)
kinoT^^
DVOJE LJUBEZNI EDDIJA DUCHINA, znani igralci, lepi barvni in romantični posnetki, predvsem pa zaradi zelo prijetnih
in dobro izvajanih melodij....................7
VITEZ GRBONJA (zakaj ne slovenski »Grbavec«?): francoski »sabljaški« film v barvah, mnogo fizičnega napora igralcev,
statistov in učitelja sabljanja................6
SREČA PRIDE OB DEVETIH (ob osmih zvečer pa jugoslovanski film), zelo zanimiva Andersenova pravljica (po tej je namreč scenarij obdelan), zelo zanimivo tehnično neobdelan film, čeprav ob pomoči tujega (ne?)strokovnjaka, zato.7
ZLATA TROBENTA (prevod filma nemogoč in netočen), odlična filmska reportaža o Luisu Armstrongu in njegovem igranju,
nekaj o jazzu, toda ne vse....................9
LAHKO NOČ, DRŽAVLJAN je zelo slab (vsa sreča — dokaj kratek) jugoslovanski film, verjetno eden najslabših .... 2
Nekaj o naši radijski postaji. . .
Piše: Boris Vidic
Nevtralnost in nevtralizem
Zveza avstrijskih socialističnih študentov je organizirala od 21. avgusta do 1. septembra letos mednarodni študentski seminar ob Rauschelesee v Avstriji, na katerega so povabili tudi predstavnika mariborskih študentov. Komisija za mednarodne stike pri Odboru visokošolskih zavodov v Mariboru me je izbrala za delegata na seminarju. Tega sem bil zelo vesel, vendar sem se takoj seznanil tudi s prvimi težavami, ki jih prinese tako potovanje. Nihče ni namreč točno vedel, kje leži Rauschelesee, tako da sem moral do Celovca le ugibati in upati. Po krajših poizvedbah in pešačenju sem končno le prispel do cilja.
V Rauschelesee sem našel zbrane predstavnike iz Gane, Nigerije, Severne Rodezije, Siera Leo-
ferenca v Beogradu, vendar so o njej veljala zelo različna mnenja in predstave, žal često napačne, tako da smo jih morali nenehoma opozarjati in popravljati. Pozdravno brzojavko, ki smo jo nameravali poslati konferenci, ni hotelo podpisati mnogo delegatov, pri čemer je zanimivo, da so bili med njimi celo nekateri predstavniki afriških držav in Indonezije. Politični del seminarja po mojem mnenju ni bil najbolje organiziran, kajti razprav nismo skoraj nikoli zaključili, razen tega pa so Avstrijci lahno forsirali svoja mnenja.
Mnogo boljši je bil turistični del, saj smo prepotovali z avtobusi skoraj celo Koroško, si ogledali nekaj gospodarskih objektov in obiskali Dunaj.
Posebno močan vtis je napravilo name potovanje po Koroški, kjer smo srečali mnogo Slovencev, ki so se trudili govoriti kar se da lepo slovenščino.
Svet v katerem živimo
Pod tem geslom je potekalo v Ljubljani od 30. junija do 11. julija VII. mednarodno študentsko srečanje, katerega se je udeležilo okrog 82 študentov iz 25 držav. Delovni del seminarja se je odvijal v prostorih Študentskega
»Privatno«, desno naš predstavnik Franci Vraber
ne, Sudana, Toga, Čada, Senegala, Maroka, Indonezije, Madagaskarja, Združene arabske republike, Koreje, Burme, Indije, Kube, Avstrije in Jugoslavije.
Delovni del seminarja je potekal pod geslom »Nevtralizem in nevtralnost«. Vodili so ga različni predavatelji, ki so nam skušali razložiti avstrijska stališča glede nevtralnosti v svetu, predvsem z ozirom na specifični politični in gospodarski položaj Avstrije. Med predavatelji so bili tudi Dr. Gratz, sekretar Avstrijske socialistične stranke, s temo »Zgodovina avstrijske nevtralnosti«, Dr. Wodak »O principih avstrijske nevtralnosti« in Dr. Zimmermann »Nacionalizirana industrija v Avstriji in njen vpliv na nevtralnost«.
Po vseh predavanjih so se razvijale zelo živahne razprave, kjer so se mnenja in stališča včasih močno križala, tako da smo sedeli često pozno v noč. Posebno sporno je bilo vprašanje »demokracije«, ki jo pojmujejo često zelo vulgarno: »Demokracija je, če smeš ziniti kar hočeš in blatiti kogar hočeš!« in podobno. Posebno mnogo so o demokraciji govorili avstrijski predstavniki. Kako pa je dejansko z demokracijo v Avstriji, so najbolje vedeli povedati študentje drugih držav, ki študirajo v Avstriji. Velike pozornosti je bila deležna tudi kon-
Najzanimivejše so bile debate v »ožjem krogu«, kjer smo mnogo hitreje našli skupni jezik o svetovnih problemih, predvsem pa smo si bili edini, da lahko edino mir omogoči obstoj in razvoj človeštva, zato je treba napeti vse sile za njegovo ohranitev in trajnost.
Frbnci Vrabl
Veselejši del seminarja
naselja v Ljubljani, kjer so delegati tudi stanovali in se hranili.
V desetdnevnem programu so se zvrstila predavanja o tehničnem in kulturnem razvoju družbe, s posebnim poudarkom na pomoči nerazvitim deželam. Tuji študenti so se spoznali tudi z nekaterimi značilnostmi našega gospodarskega sistema in razvoja naše družbe. Predavanja so bila informativnega značaja in so imela namen sprožiti razpravo, kar je v večini primerov tudi zelo dobro uspelo, tako da so se pogovori zavlekli včasih tudi rano v jutro. Zanimivo je, da so se naša stališča in mnenja razlikovala načeloma le v popolnoma teoretičnih vprašanjih, kot so ekonomski in politični sistem, demokracija, svoboda itd., glede praktičnih vprašanj pa smo bili popolnoma enotni, namreč, da je treba za vsako ceno preprečiti katastrofo človeštva in ohraniti mir. Tudi za pomoč nerazvitim deželam so se izrekli vsi, le da si nismo bili edini, ali naj za te dežele pri tem prevladujejo kapitalistična ali socialistična načela ekonomskega razvoja. Končno je dozorel sklep, naj si te dežele svobodno izbero sistem in pot, ki njihovim razmeram najbolje ustreza, ne da bi bile pri tem podvržene kakršnemu koli političnemu ali ekonomskemu pritisku. Vsi smo si bili enotni, da lahko takšno pomoč najbolje zagotovi Organizacija združenih
Britanski deseti brat
V preteklem letu ni uspelo nobenemu našemu združenju pridobiti članstvo v mednarodnih strokovnih združenjih študentov, ki skrbe za izmenjavo praktikantov, zato bo-bo to morali storiti letos. Združenja bodo morala poskrbeti za praktikantska mesta v naših podjetjih in sodelovati s starešinskimi strokovnimi društvi.
Sedel je na ogromnem nahrbtniku, obloženem z visokimi čevlji, ki so mu bingljali ob vratu. »To bo žrtev za preizkušnjo moje angleščine,« sem se potihoma iz-podbujal.
»How do you do?«
— Prisrčen, široko, neangleško nasmejan Otočan mi je ponudil roko. Predstavljanje, primerjave in kovanje mednarodnega »pouličnega prijateljstva«.
Pobaram ga: »Osebni vtisi iz Jugoslavije?«
»Lepa dežela, polna možnosti, led so večji del še neizkoriščene. Čeprav sem na potovanju šele osem dni, povsod naletim na topel in vljuden sprejem. Izmed vseh kopnih mest, ki sem jih obiskal, mi je skoro najbolj všeč Maribor. Arhitektura je tu zame-žala na obe očesi, vendar se mnogo gradi. Všeč so mi živahni in družabni prebivalci.« Povedal mi je, kako je začuden nad dejstvom, da pri nas ne najde študentskih gostišč — Students’Clubs — kot jih je srečaval v Norveški, Švedski, Danski, Franciji, Nemčiji. Otožno je bilo moje priznanje: Za študentsko življenje je bilo v Sloveniji storjenega bore malo!?
»Kako to, da pešačite, ali je to vaš hobby, šort?«
»Ne! Študiram botaniko. Če grem po svetu počasi, mnogo vidim in doživim, primerjam in zbiram. Londončani mnogo raje pešačimo, saj smo skorajda za-
strupljeni z vozili, bencinom in...«
Pošalil sem se: »In dekleta, Slovenke?«
»Mnogo pristopnejša in brez predsodkov so, kakor naša. Pri vas me preseneča množica turistov (tudi Škotov) in stanovanjske zgradbe zgrajene v sodobnih linijah. Pri nas gradimo še vedno po starih tradicijah. Študentje iz oxfordske in cambridgeške univerze zasmehujejo svoje sovrstnike z novejših univerz z vzdevki ,red bricks* — ,rdeče opeke1.« Ko sem mu povedal, da pri nas vse stroške šolanja nosi skupnost, mi skorajda ni hotel verjeti. Povabil sem ga na »ljuto« in pogovor je stekel sam od sebe.
»Now, I must go!« — Iti moram!« je rekel čez nekaj časa.
Stisk roke, dolg in prisrčen, posnetek za spomin ...
In ogromni nahrbtnik, izpod katerega sta drobili dve skorajda prešibki nožiči — se je premaknil. Kako redki so še, »zlati idealisti« v tem času brzine in hlastanj a, ki doživljajo pristno lepoto turista.	ci.
Z mladino mesta Greenwich se doslej zaradi objektivnih težav še nismo povezali, vendar upamo, da nam bo to kmalu uspelo.
narodov. Mnogo razpravljanja je bilo posvečenega tudi političnemu položaju v svetu, vendar to ni privedlo nikamor, saj so si bila mnenja posameznikov preveč različna.
Razen predavanjem in razpravam smo prisostvovali tudi dvema filmskima predstavama, se udeležili sprejema pri rektorju ljubljanske univerze; obiskali pa smo tudi Iskro v Kranju in Tomos v Kopru. Pri obiskih tem kolektivom smo se pogovarjali s predstavniki delavskih svetov o njihovem delu in problemih. Delo delavskih svetov je zelo zanimalo predvsem tuje študente, saj so o tem doslej le malo slišali.
Turistični program je obsegal izlet na Bled in v Ankaran z ogledom vseh turističnih znamenitosti. Srečanje smo zaključili s prijetnim družabnim večerom, kjer so se vsi udeleženci zahvalili prirediteljem in izrazili željo, da bi se še kdaj lahko srečali.
F. V.
»UNIVERZA DANES« DUBROVNIK 1961 Združenje jugoslovanskih univerz prireja v sodelovanju z
Zvezo študentov Jugoslavije in Nacionalno komisijo UNESCO že nekaj let mednarodni seminar pod naslovom »Univerza danes«, ki se je po vsem svetu že močno uveljavil. Na seminarju sodeluje iz leta v leto več znanstvenih in prosvetnih delavcev — predstavnikov univerz in visokih šol, predstavnikov Nacionalnih unij študentov in predstavnikov UNESCO. Letošnjega seminarja se je udeležilo okrog sto profesorjev in sto študentov iz približno 50 držav.
Temi letošnjega seminarja sta bili: »Vzgoja predavateljskih in znanstvenih kadrov na univerzah« in »Vloga študentskih organizacij in univerze v pripravljanju študentov za aktivno delo v družbi«. Obe temi sta bili obdelani v skrbno pripravljenih predavanjih, katerim so sledili številni koreferati in razprave.
Na seminarju so delegati izmenjali izkušnje in mišljenja, na koncu pa oblikovali nekaj priporočil, ki jih koristno že uporablja predvsem organizacija UNESCO.	F.	V.
Šest stoletij kolnske univerze
Komisija za mednarodne stike pri Odboru je v minulih mesecih navezala stike s študenti kolnske univerze. Da bi seznanili bralce s kolnsko univerzo, življenjem in študijem njenih študentov, objavljamo danes nekaj zanimivih podatkov.
Univerza in študentje
Kolnsko univerzo je ustanovil dne 21. maja 1388. leta papež Urban VI. Njeno večstoletno delovanje je prekinil Napoleon, ko je z dekretom leta 1798 prepovedal njeno nadaljnje delo. S predavanji so pričeli ponovno po padcu Napoleona leta 1814.
Danes ima univerza 6 fakultet, in sicer: ekonomsko, pravno, filozofsko, matematično-naravo-slovno, medicinsko in stomatološko. Študentje se lahko odločijo za 31 vrst študija. Na univerzi študira 13.888 študentov in sicer
11.050 študentov ter 1837 študentk.
Zanimivo je, da na univerzi zelo radi študirajo študentje iz inozemstva, predvsem študentje iz Bližnjega vzhoda. Najštevilnejši so študentje iz Irana — 200 po številu, iz Grčije 129, iz ZAR 127.
Študentje se najbolj zanimajo za komercialni študij na ekonomski fakulteti, saj jih študira na komerciali 3146, sledijo jim študentje prava, ki jih je 1831. Študentje se najbolj zanimajo za komercialni študij, študentke pa za študij medicine. Med študenti je najmanj zanimanja za študij orientalskih jezikov, ki jih študira samo 6 študentov, ter za etnologijo, ki jo študira 10 študentov.
Študentsko samoupravljanje
Najvišji študentski organ na
univerzi je študentski parlament, ki ga sestavlja 50 študentov in ga vodi predsednik, imenovan govornik. Študentski parlament ima na univerzi zelo velike pravice, saj je nekakšen zakonodajni organ. Vsi študentje se morajo držati njegovih pravil. Kontrolira tudi svoje izvršilne organe, ima izključne pravice pri imenovanjih in volitvah članov častnega sodišča in člana univerzitetne disciplinske komisije. Parlament se ukvarja tudi s problemi univerze in s študijsko reformo. Tudi na vsaki fakulteti imajo študentski parlament, ki pa nima tako velikih kompetenc, ker je neposredno podrejen centralnemu študentskemu parlamentu in je precej razpravljanja o njegovem nadaljnjem delovanju.
Štipendije in preživljanje
Za študenta je življenje v Kol-nu zelo drago. Z največjim varčevanjem in z minimalnimi zahtevami se lahko študent prebije s 150 markami mesečno. Povprečni stroški za mesec pa znašajo okoli 225 mark. V tem pa še niso všteti stroški za knjige, ki so na sploh zelo drage.
S prvim januarjem so uredili vprašanje štipendij. Sedaj se štipendije gibljejo od 150 mark, kar predstavlja najnižjo štipendijo, medtem ko znaša povprečna štipendija okoli 192 mark, nekateri študentje pa dobivajo štipendije celo v višini 230 do 250 mark, kar nekako zadostuje za normalno življenje.
Zaradi nizkih štipendij se mnogi študentje zaposlujejo preko študentskega urada za zaposle-vanje in mestnega urada za delo.
S.	G.
S palčko v roki (iz Vodiča 1961, Univerze v Kolnu)
Strokovno izobraževanje
Svet za strokovno izobraževanje LR Slovenije je razpravljal o dosedanjem in o bodočem izobraževanju strokovnih kadrov. Po lastnih analizah ter upoštevanju gradiva iz razprav v Ljudski skupščini LRS je Svet ugotovil naslednje:
Gospodarski in politični smotri, izraženi v perspektivnih planih, predvidevajo nadaljnji in še hitrejši razvoj proizvajalnih sil. Temelj pospešenega razvoja proizvajalnih sil je zlasti hitrejše naraščanje produktivnosti dela. Vedno bolj spoznavamo, da odloča predvsem kvaliteta delovnih sposobnosti proizvajalcev o uspehih proizvodnje in da so visoke delovne sposobnosti proizvajalcev predpogoj za največje možno izkoriščanje proizvajalnih sredstev. Brez velikih delovnih sposobnosti proizvajalcev tudi najmodernejši stroji mnogo ne koristijo. Zato je dviganje delovnih sposobnosti proizvajalcev osnovni pogoj za napredek gospodarstva. Nadaljnji razvoj proizvajalnih sil pa zahteva, naj razvijamo tudi nove družbene in proizvodne odnose, zaradi česar je nujno potrebno usposobiti slehernega proizvajalca tudi za upravljavca. Tem zahtevam moramo podrediti vsa prizadevanja in ukrepe tudi pri izobraževanju strokovnih kadrov.
Vse širše uveljavljanje načela dohodka in njegove delitve po delu stopnjuje interes za izobraževanje strokovnih kadrov v gospodarskih organizacijah, ki so spoznale, da so naložbe v oblikovanju strokovnih kadrov enakovredne naložbam v osnovna sredstva. Predvsem velja to za večja in nekatera srednja proizvodna podjetja. Tako so posamezne gospodarske organizacije že pričele organizirati in razvijati kadrovske službe, ki v skladu s sedanjim in deloma tudi že s perspektivnim razvojem ugotavljajo kvantitativne in kvalitativne potrebe kadrov. Na osnovi tega organizirajo lastne izobraževalne centre, ki usposabljajo proizvajalce na delovnih mestih, istočasno pa vedno bolj sodelujejo z drugimi ustreznimi ustanovami in vplivajo na vsebino njihovega dela. V nekaterih gospodarskih organizacijah dobro rešujejo kadrovske probleme z načrtnim štipendiranjem.
Strokovno izobraževanje kadrov
Razlikovanje med strokovno izobrazbo in strokovno usposobljenostjo povzroča nekaj nejasnosti. Posledica teh nejasnosti je, da mnoge gospodarske organizacije in javne službe prepogosto pričakujejo od vseh izobraževal-
nih ustanov dokončno usposobljene kadre, po drugi strani pa pretirano poenostavljajo vlogo izobraževanja s tem, da hočejo izoblikovati vse strokovne kadre zgolj glede na trenutne potrebe posameznih delovnih mest.
Dosedanja administrativno predpisana kvalifikacijska struktura deli najprej vse zaposlene delavce in uslužbence, potem pa še delavce na visoko kvalificirane, kvalificirane, polkvalifici-rane in nekvalificirane, uslužbence pa na uslužbence z visoko, višjo, srednjo, nižjo in nekvalificirane.
V taki delitvi na delavce in uslužbence se kaže različno vrednotenje fizičnega in umskega dela. Dosedanji sistem družbenega priznavanja kvalifikacijskih stopenj za delavce pomeni v bistvu priznavanje stopenj strokovne izobrazbe, ne pa tudi stopenj strokovne usposobljenosti. Gospodarske organizacije in javne
službe so zaradi administrativno določenega plačnega sistema istovetile strokovno izobrazbo s strokovno usposobljenostjo. Uveljavljanje načela dohodka in njegove delitve po delu pa zahteva jasnejše razlikovanje med strokovno izobrazbo in strokovno usposobljenostjo. To terja, da strokovno usposobljenost priznavajo gospodarske organizacije in javne službe samo, družbeno priznavanje pa se lahko nanaša samo na stopnjo strokovne izobrazbe.
Med dosedanje slabosti strokovnega izobraževanja moramo predvsem prištevati slabo razvito kadrovsko službo, ki v večini primerov ni sposobna določiti obsega in vsebine znanj, ki so potrebna posameznim vrstam kadrov. Tudi nastopajo močna nesorazmerja med kadri, ki jih dajejo posamezne stopnje izobraževalnih ustanov, in pojavljajo se nerazčiščeni problemi, kako pri-
lagoditi šolanje in učne načrte glede na izbor kadrov.
Iz samih slabosti v izobraževanju strokovnih kadrov izhajajo naloge in smernice za izobraževanje v naslednjih letih. Kot glavno nalogo izobraževalnih služb naj omenimo splošno izobraževanje vseh kadrov ne glede na stopnjo izobrazbe za uspešno opravljanje dela na delovnih mestih. Izobraževalne službe v gospodarskih organizacijah morajo organizirati, spremljati in ocenjevati praktično delo slušateljev pri izobraževalnih ustanovah, ki imajo v svojem programu predvideno prakso v podjetjih.
Pred dvema letoma se je ustanovila prva višja šola v Mariboru, ki je pričela usposabljati prve kadre z višjo kvalifikacijo. Namen višjih šol nikakor ni, da bi bile nekakšne predhodnice druge stopnje višjega šolstva, temveč morajo dati zaključeno znanje, s katerim bodo lahko diplomanti na svojih bodočih službenih mestih tudi uspevali.
Stanko Gojčič
SPREJEMNI IZPITI NA MARIBORSKIH VIŠJIH ŠOLAH Sprejemni izpiti za vpis na mariborske višje šole so zaključeni. Kriterij je bil letos zelo strog. Tudi število kandidatov je v primeri z lanskim letom padlo. Sprejemne izpite opravljajo tisti, ki se želijo vpisati na višjo šolo brez ustrezne srednješolske izobrazbe.
Rezultati sprejemnih izpitov na posameznih šolah so nasled-nji;
na VTŠ je prišlo na sprejemni izpit 90 kandidatov, opravilo pa ga je samo 21,
na VPŠ je od 87 kandidatov bilo sprejetih 28.
Manj zanimanja je bilo na VAŠ, kjer je prišlo na izpit 35 kandidatov, opravilo pa ga je 20.
Na VSŠ so bili od 16 kandidatov sprejeti le 3.
Najstrožji kriterij je bil na VKŠ, kjer so imeli tudi največ prijav. Od 148 kandidatov so po opravljenih izpitih sprejeli le 37. Odklonjenih je bilo 111 kandidatov. Tisti, ki so opravljali sprejemni izpit junija, so imeli priložnost popravnega izpita v jeseni.
A. K.
rp6H%ete()anfe
Hkrati, ko so se posvetovali študentje o problemih višjih šol sploh, so se sestali profesorji šol za zunanjo trgovino na drugo posvetovanje o problematiki takih šol.
Če govorimo o potrebi po izobraževanju, se moramo malo ustaviti tudi pri samih oblikah šolanja kadrov. Glede tega so na posvetovanju prišli do zaključka, da bi prva stopnja morala dajati referente, samostojne referente, šefe poslovnic in vodje zunanje trgovinskih ipd. sektorjev. Ljudje, ki bodo končali tudi drugo stopnjo študija zunanje trgovine, bodo lahko zasedali vodilne položaje v tovrstnih podjetijh, lahko pa bodo tudi delegati ali pa bodo stopili v diplomatsko službo. Tretja stopnja je namenjena znanstvenemu delu tudi na področju zunanje trgovine — dajala naj bi torej učno osebje in zadovoljevala potrebe inštitutov itd.
Ko so se na posvetovanju zunanje trgovinskih šol v Zagrebu ukvarjali z vprašanjem učnih načrtov, so se postavili na stališče, da ni nikakšne potrebe po uniformiranju in da sedanje razlike, ki so jih zasledili v učnih programih zagrebške in mariborske šole, ne pomenijo nobenega zla, saj so tudi v pogojih dela posameznih šol občutne razlike. Mariborska šola je n. pr. v prvem letniku usmerjena povsem v splošno ekonomsko znanje, Zagrebčani pa se že v prvem letniku ozko specializirajo.
Glede metod pouka imata obe šoli, zagrebška in mariborska, precej enake koncepcije. Predvsem je treba odpraviti razlike med rednimi in zaposlenimi (»izrednimi«) študenti in omejiti klasično metodo golega predavanja in dati več poudarka praktičpim uram. Treba je težiti za modernejšimi metodami poučevanja tujih jezikov. Za študente zunaj sedežev šol je treba organizirati učne centre (pomagajo naj zbornice, podjetja, društva ekonomistov, delavska univerza), na šolo je treba klicati strokovnjake za specialne teme in pri skoraj vseh predmetih uvesti »case-metodo«.
Zelo zanimivo je bilo postaviti vprašanje učbenikov in skript, pri čemer se je pokazalo, da današnje razmerje med rednimi in izrednimi — zaposlenimi — študenti zahteva, da vsi predavatelji izdajajo skripta oziroma zapiske predavanj, saj redno zaposlen človek ne sme biti prisiljen, še preden začne študirati, si iskati literaturo, saj je vendar poleg študija redno še zaposlen. V tem je naša šola napravila mnogo več kot katera koli druga, saj imamo zapiske predavanj že za vse predmete, medtem ko so v
Zagrebu izdali šele dvoje ali troje skript.
Vse šole za zunanjo trgovino so mlade šole, z mladimi ljudmi in novimi pogledi — zato bi bilo zelo koristno stalno izmenjavanje izkušenj. Za to bo skrbel novo ustanovljen koordinacijski odbor štirih šol — mariborske, zagrebške, beograjske in kuma-novske. Organizirati bo moral najrazličnejše oblike sodelovanja — izmenjavo skript, predavateljev, skupno proučevanje učnih programov itd.
Ugotovili so, da je v reševanju teh vprašanj gotovo največ dosegla mariborska Višja komercialna šola. Edino tukaj so že sestavili predlog statuta, ki se v osnovnih potezah naslanja na republiški zakon o visokem šolstvu. Hrvatska in makedonska skupščina bosta namreč šele te dni razpravljali o takih zakonih, v Srbiji pa še niti tako daleč niso prišli.
Zato so na posvetovanju sklenili, da pri koordinacijskem odboru formirajo posebno komisijo za pomoč pri sestavljanju statutov pod vodstvom mariborskega profesorja dr. Janeza Nemca.
Da je temeljno načelo, ko go-
skupinah, prirejanje predavanj in seminarjev, obisk profesorjev in pogovori s člani sekcij, urejanje notranje strukture sekcij na načelih samoupravljanja in sa-mofinansiranja in uvajanje novih nalog sekcij. — Vsega tega in še nekaterih drugih stvari se je dotaknil uvodni referat izrednega študenta mariborske VKŠ Francija Novaka. Predvsem bi morali poudariti še nove naloge sekcij v zvezi s prenosom določenih upravnih funkcij šole na sekcije — tu mislimo predvsem na vprašanje vpisovanja semestrov na sedežu sekcije namesto na sami šoli, na propagiranje vpisa itd.
Tudi pri pregledu dosedanje dejavnosti na področju izdajanja učne literature moramo dati prvenstvo Mariborčanom. Na posvetovanju so še posebej poudarili, koliko lažji je položaj študenta in koliko boljši učni uspehi so možni, če so na razpolago primerna skripta, zapiski predavanj in druga učna pomagala. Mariborska VKŠ je ob tej priložnosti priredila tudi razstavo do sedaj izdanih zapiskov predavanj in revije Naše gospodarstvo.
TELEFON 20-47
Uvodne formalnosti:
»Prosim, tovariš Polanec, bi nam lahko povedali katero višjo šolo obiskujete?«
»Letos sem končal prvi letnik Višje komercialne šole, in sicer finančno računovodski oddelek.«
»Kako je šlo z izpiti?«
»V soboto sem se vpisal v tretji semester, torej vidite, da je šlo. Do sedaj sem naredil šest izpitov, tako da sem se lahko redno vpisal. Za prve štiri izpite sem se lahko dobro pripravil, za ostala dva, to je finance in ekonomiko FLRJ, pa tega ne bi mogel reči, a sem kljub temu le naredil.«
»Zakaj ste se za omenjena predmeta bolj slabo pripravili?«
»Pred nedavnim sem se vrnil z dopusta in sem sedaj v podjetju zelo zaposlen. Sestavljamo namreč pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in še razne druge pravilnike, vmes pa moram še kam na službeno potovanje in tako porabim skoraj ves prosti čas, v katerem bi lahko nemoteno študiral.«
»Kaj menite o izrednem študiju?«
»Mislim, da je že bilo o tem vprašanju marsikaj napisanega; dodal bi lahko le to, da bo izreden študij mnogo doprinesel k rešitvi kadrovskih problemov v industrijskih, kakor tudi v ostalih podjetjih, ki bi bil v nasprotnem primeru skoraj za vsa podjetja zelo resna ovira in prav v tem je glavna pozitivna stran izrednega študija.«
»Kako poteka delo z izrednimi študenti na šoli?«
»V glavnem je kontakt med izrednimi študenti in šolo dober, seveda se pa vsepovsod dogajajo nepravilnosti. Predvsem je zelo pomanjkljivo obveščanje izrednih študentov o dogodkih na šoli, kot so izpitni roki in pa vpis. Za vpis sem zvedel zadnji trenutek, in še to preko znanca — izrednega študenta. Gola objava na šolski oglasni deski je po mojem mnenju vsekakor premalo. Obveščanje določenih študentov, ki bi naj prenesli vest, je sigurno pomanjkljivo in bomo morali najti boljšo pot. Zal mi je, da me niste osebno obiskali, lahko bi sc še o marsičem pomenila, predvsem o raznih zanimivih dogodkih v podjetju, ogledali si bi lahko tudi sam proizvodni proces. Mislim, da je na sploh zelo slaba povezava med rednimi študenti in gospodarskimi organizacijami.«
Sta G.
Mnogo truda, volje in poleta je treba žrtvovati, da študent uspešno diplomira v prvem septembru po predavanjih. Zlasti še, če je slušatelj v rednem delovnem razmerju! Branko Horvat, prvi diplomant iz vrst izrednih slušateljev je to dosegel...
DRAGE BRALKE!
Kakor ste že opazile srno dali »Katedri« novo obliko in povečali število strani z namenom, da bi seznanjali mladino ne le z dogodki iz mariborskega dijaškega in študentskega življenja, temveč tudi z dogajanji po naši domovini in po svetu.
Tako smo tudi za vas, drage bralke, uvedli novo rubriko pod naslovom »ZA VAS, DEKLETA!!!«, kjer boste lahko našle vse, kar vas bo zanimalo. Ker pa je to šele začetek rubrike, nam oprostite, če ne boste vedno zadovoljne z vsebino! Da bi se temu že na začetku izognili, vas prosimo za pomoč: pišite nam kaj želite brati v tem kotičku, po možnosti bomo tudi odgovarjali na vprašanja, ki nam jih boste poslale. Veselilo nas bo, če boste pošiljale tudi sestavke za našo rubriko (ki jih bomo seveda primerno honorirali). Pišite nam na naslov: Uredništvo »KATEDRE«, za rubriko »ZA VAS, DEKLETA!!!«.
Z željo, da se boste kaj kmalu oglasile in v upanju, da vam bo današnja vsebina všeč, vas pozdravljam!
Urednica Boča bomo pomagali z nekaterimi na-
vbrimo o izrednem študiju, odpravljanje razlik med rednimi in izrednimi, zaposlenimi študenti, menda ni treba posebej poudarjati. Tu naj pomaga organiziranje tako imenovanih sekcij izrednih slušateljev v vseh krajih, kjer je dovolj študentov, pripravljanje študija v študijskih
Lepota privlači poglede in prijetno je biti lep. Vendar je nekaj dragocenejšega od lepote. To je gracioznost. Nežnemu spolu je sicer običajno prirojena, vendar je mnoge žene sploh nimajo, ali pa so jo, ker je niso negovale, popolnoma izgubile.
To seveda ni tragedija, saj lahko živimo in delamo tudi brez gracioznosti in ljubkosti. Toda čemu ne bi ustvarjali okoli sebe prijetnega vzdušja? Zakaj ne bi vsi videli v vas nekoga, ki zna »upravljati« s svojim obnašanjem in gibi, če je vse to odvisno le od naše dobre volje. Da bi lahko vskladili svoje obnašanje z okoljem v katerem živite, vam
sveti.
Najprej nekaj o splošni zunanjosti:
Teža. Da bi pustila vaša pojava prijetnejši vtis, da bi jo ljudje občudovali, je treba najprej težo vašega telesa vskladiti z vašo telesno višino. Teža naj bo nekako med številom centimetrov, ki so nad enim metrom vaše telesne višine (n. pr.: višina 1,65 — teža 65 kg) oziroma do 10 kg manj (na primer: višina 1,65 — teža 55 kg).
Drža. Potrebno je, da se držite ravno, z malce privzdignjeno glavo in z ležerno spuščenimi rameni, tako da kažete vtis človeka z nenarejenim obnašanjem.
SREDNJEŠOLCI
KATEDRA
Obisk na učiteljišču
Mariborsko učiteljišče ima letos 472 dijakov in 13 oddelkov. Šolanje traja pet let. Studijska doba petih let je na videz dolga, toda zato nujno potrebna.
Na šoli smo poiskali predsednika šolske skupnosti Vlada Cvahteja in predsednika aktiva LMS Edija Lorberja. V krajšem razgovoru sta nam povedala:
Odbor šolske skupnosti sestavljajo predstavnik razredne skupnosti, predsednik mladinske organizacije, sekretar aktiva Z K. Predsedstvo šolske skupnosti sestavljajo predstavnik mladinske organizacije, sekretar aktiva Z K in član šolskega odbora. Odbor dela v treh komisijah. V učno-vzgojni, socialno-ekonomski in komisiji za prireditve in zabave. Šolska skupnost razpolaga s svojo blagajno, ki krije stroške raz-
nih Časopisov za klubsko sobo in dijaško samopomoč.
Mladinska organizacija na šoli je zelo agilna. Organizacija dela v devetih sekcijah. Najuspešnejši sta bili avto-moto sekcija in dramska skupina, ki jo poznamo pod imenom MKUD »Jože Kerenčič«. Avto-moto sekcija je dobila lani od Avto-moto Center že drugo nagrado za svoje delo. Prvič so dobili moped, sedaj pa motor. Komite LMS na učiteljišču pripravlja letos posvetovanje učiteljiščnikov Jugoslavije. To bo vsekakor velik uspeh in seveda tudi dokaz, da so dijaki mariborskega učiteljišča zelo agilni. Dijaki sami rešujejo razredne probleme kot na primer izostanek pri pouku na čisto svoje-
vrsten način. Dijaki skupaj s profesorjem ocenijo izostanek dijaka kot opravičljiv oziroma neopravičljiv.
Tovariš Cvahte in Lorber sta govorila tudi o organizaciji ZK na šoli: treba bo vsekakor pritegniti v delo te organizacije več dijakov kot doslej. Biti prosvetni delavec je odgovorno delo. Letos, ko so zapustili šolo peti letniki, četrti pa so bolj malo na šoli, je ostalo v aktivu ZK le 9 članov. Po mnenju obeh predstavnikov šole se bo letos dvignilo število članov na 20.
Pogovor smo morali končati, kajti zvonec je klical dijake v razrede.
Ivo Štrakl
Iz poročila	E
srednje
ljudsko tehniko. Za vsako dejavnost je bila določena komisija z referentom, ki je skrbel za pravilen potek dela.
V zvezi z ideološko-politično vzgojo mladine smo imeli politične preglede dogajanj v svetu in o stališču naše domovine; sledila so predavanja: Boj za premoč med ZDA in SZ; Vloga neorganiziranih držav; Nerazvite dežele na poti gospodarskega in političnega razvoja; Sodobna Jugoslavija. Ker je bilo med mladino veliko zanimanja za klub OZN, smo ga ustanovili v mesecu decembru. Vsakdo, kd je član tega kluba, zastopa eno izmed držav članic OZN, in to v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. Klub OZN je obdelal dežele: Nigerijo, Gvinejo, Francijo, Jugoslavijo, Indonezijo, Brazilijo. Zelo se je uveljavil marksistični krožek, ki je zajel razen mladih komunistov še precej ostalih dijakov. S predavanji so nam pomagali tov. profesorji; predelale pa so se sledeče teme: Versko vprašanje, Socialistična morala, Nastanek sveta, Razvoj živih bitij, Izvor in razvoj človeka, Položaj Slovencev v Trstu, Nastanek in razvoj družine. Zelo uspešna so bila predavanja »Šole za življenje«, ki je nanovo ustanovljena, vendar je mladina zanjo pokazala velik interes.
Vredno posnemanja!
Dijaška zadruga deluje na šoli že 10. leto. Ustanovljena je bila z namenom, da omogoči dijakom cenejšo nabavo skript in drugih šolskih potrebščin ter da jim iz trenutne stiske pomaga s posojili. Predvsem pa je namen zadruge, da se dijaki v njenem okviru usposobijo za organizacijsko delo v družbenih organizacijah. Dijaki praktično vodijo nabavni in prodajni oddelek, blagajno, tajniške posle in knjigovodstvo ter tako v praksi utrjujejo v šoli pridobljeno znanje. Člani zadruge so vsi dijaki, članski delež znaša 100 din.
V 10 letih obstoja je zadruga pridobila že bogate praktične izkušnje, iz leta v leto pa se tudi finančno krepi. V letošnjem šolskem letu beleži 614.589 din prometa, od tega odpade pretežni del na prodajo skript.
Vrednost izdanih skript je 623.750 din. Povprečna cena za en izvod je 260 din. Razmeroma nizko ceno je omogočil OLO Maribor s tem, da je plačal avtorske honorarje iz sklada Ustanove Borisa Kidriča. Blagovni promet je v primerjavi z lanskim letom narastel in znaša doseženi dohodek 138.435 din. Promet s posojili je bil zelo živahen. V tem šolskem letu je bilo 125 dijakom posojeno skupaj 95.524 din.
Kamera je zabeležila ...
Delo v šolskem letu 1960/61 se je razvijalo v zelo težkih pogojih. Šola je imela na razpolago samo 12 učilnic, v katerih je bilo 24 oddelkov. Torej so bile vse učilnice dnevno dvakrat zasedene in nismo mogli organizirati seminarskih vaj ali pa se resneje poglabljati v interesnih krožkih. Profesorski zbor je bil zlasti po smrti tov. prof. Ladislava Mlakarja preobremenjen. Kljub objektivnim težavam je zbor uspel v tem letu, da je dosegel lepše in bolj poglobljene učne uspehe, da je pomagal mladini pri njenih organizacijah in razvil vzgojno sodelovanje med dijaki, profesorji in starši. Mnenja sem, da bomo v bodoče dosegli prav v sodelovanju teh treh faktorjev strokovni in vzgojni nivo, ki je potreben naši družbi.
Izredno pomemben vzgojni či-nitelj je vsekakor organizacija LMS, ki je v tem letu zaživela v vsej širini. Štirinajst različnih oblik mladinskega dela dokazuje, da je mladina našla sama sebe, da ima široko perspektivo in da aktivno posega v svojo lastno vzgojo. Na tem področju je bilo sodelovanje najlepše in da so se tu pokazali naj lepši odnosi med profesorji in dijaki. Prepričan sem, da se lahko pravilni medsebojni odnosi ustvarjajo le v skupnem delu, v skupnih naporih in v skupnih uspehih. Sigurno je, da se bodo ti pristni odnosi prenašali tudi v razred in v delo na strokovnem področju.
Demokratizacija našega življenja in decentralizacija uprave zahtevata visoko osebno zrelost in močno razvit čut odgovornosti. Zato moramo v nas samih graditi človeka, ki bo poznal razvoj naše demokracije in ki bo znal prevzemati moralne in naturalne odgovornosti. Pri tem moramo vzgojiti človeka, ki bo imel čut do ožje in širše skupnosti.
Vse težje probleme šole sta reševala šolski odbor in profesorski zbor. Tu sem zapazil že globoko zakoreninjen čut odgovornosti posameznika, kakor tudi vsega kolektiva. Dijaki so reševali svoje probleme v razrednih in šolskih skupnostih. Tu se poraja nov dijak, ki pozna poleg svojega uspeha še uspeh razrednega kolektiva in šole v celoti. Nesebična pomoč slabšim dijakom je odraz visoke zavesti in človečnosti, ki jo hočemo dati mladi generaciji.
Delo mladinske organizacije na naši šoli je bilo v tem šolskem letu vsestransko in razgibano. Razvijalo se je .po programu, ki je bil razdeljen na ideološko-politično, kulturno-prosvetno in športno dejavnost, sektor za delovne akcije, mladinski tisk in
Šolska vrata I. gimnazije še vedno zaprta? Ne, gimnazijci imajo športni dan
... dijake Srednje šole za telesno vzgojo smo zalotili pri malici. Nismo jih motili, zaželeli smo jim le dober tek ...
... naš sprehod po srednjih šolah smo zaključili na učiteljišču. Dekleta četrtega letnika vadijo odbojko. 2oga pri servisu se največkrat znajde namesto na igrišču v bližnjem grmovju ...
Na I. gimnaziji nič novega
... medtem ko nekateri tekajo po igrišču, drugi sedijo v šolskih klopeh in sledijo predavanju profesorja...
Kako naj sedimo? Ce pri sedenju prekrižate noge, prenesite vso težo telesa na nogo, ki je na tleh. Ozko krilo se vam kadar se vsedete, nujno dvigne. Ce nato kolena še nevede razstavite, bo prizor dokaj neugoden. Vendar ni potrebno, da zato vedno noge prekrižate. Držite jih rahlo drugo ob drugi, kar deluje tudi bolj skromno, neupadljivo. Ce imate široko krilo, ga nikar ne privzdigujte previsoko če sedete. Nasprotno, sedite kolikor mogoče ležerno, spodnji del krila pa narahlo pritisnite k nogam. Tako lahko noge brez premislekov tudi prekrižate.
... in še roke! Nikar jih ne puščajte v žepih. Držite jih sproščene ob telesu. Mnogokrat vas prevzame bojazljivost, ker morate nenadoma misliti na roke in so vam v napoto. V takih in podobnih trenutkih postopajte takole: Ena roka naj bo malce za hrbtom, drugo pomaknite nekoliko naprej, malo obrnjeno navzven, kar je tudi najbolje, če hočemo poudariti njeno lepoto.
Ce pa že dajete roke slučajno v žepe, jih nikar ne tiščite vanje s stisnjenimi pestmi, temveč jih ležerno vtaknite v žepe tako, da ostanejo palci zunaj.
Na mariborski I. gimnaziji sem zaprosil ravnatelja tov. Ivana Rudolfa za kratek razgovor. Med tem, ko sem ga čakal v tajništvu, sem dobil v roke »Mlado misel« in »Glasilo maturantov 4. a«, dve publikaciji, ki sta izšli v preteklem letu. Pri eni in drugi sem opazil izredno literarno prizadevnost. Nehote sem se spomnil »Katedrine« ankete, ki smo jo izvedli med študenti višjih šol in razliko med razredom I. gimnazije, ter nepričakovanega uspeha gimnazijcev. Dobil sem občutek, da sem prišel v šolo, ki razpolaga s prav dobrim profesorskim kadrom. Med samim pogovorom sem izvedel od tovariša ravnatelja sledeče:
Glavni problem gimnazije je pomanjkanje prostora. Šola ima 600 dijakov, ki so razvrščeni v 18 oddelkih, pouk pa teče v dveh izmenah. V isti stavbi imajo pouk še mojstri in večerna gimnazija. Pomanjkanje prostora so čutili najbolj ob sprejemu dijakov na gimnazijo. Kriterij sprejema je bil namreč zelo oster, tako da mnogo dijakov z dobrim uspehom niso sprejeli, čeprav po mnenju tovariša ravnatelja to ni najbolj pravično.
Pogovor je nanesel tudi na zaključni izpit — nekdanjo maturo. Ravnateljevo osebno mnenje je, da je tak način polaganja zaključnega izpita gotovo boljši kakor prejšnja matura. Dijakom nudi mnogo več možnosti, da se odločijo za nadaljnjo pot in jih že v srednji šoli pripravlja na njihov bodoči študij in kasnejši poklic. Pomanjkljivost novega načina pa je v tem — vsaj pri nas v Sloveniji — da še ni prišlo do zamišljene reforme šolstva. Tovariš Rudolf je zato končal: »Upam, da bomo nov način dela dokončno izpopolnili in ga uveljavili ter da bomo lahko že v bližnji bodočnosti nudili našim dijakom še popolnejšo specializacijo.
... na sprehajališču pred šolo so jih zamenjali mlajši tovariši iz osemletke. Nekateri resni, a drugim mladostna razposajenost še ni dala miru ...
Ce nimate take drže, ki je prvi Pogoj gracioznosti, popravite to s sledečo vajo, ki pa jo delajte redno vsak dan: stopite ob zid z bosimi nogami in se do kraja zravnajte. S petami, bedri, rameni in glavo se dotikajte zidu, vendar brez prevelikega napora. Roke naj vam vise ob telesu. Sprostite se. Nato se ponovno naslonite na zid, kakor prej. Ostanite v tem položaju dve do tri minute. Ta vaja vam bo sčasoma pomagala, da se boste tudi ves dan držali vzravnano, in to brez vsakega napora.
Kaj pa stopala, noge, hoja?! S
popravljanjem podrobnosti v svojem obnašanju boste uspeli vskladiti vse gibe. Nikar ne recite: »Ne vem, kaj naj storim z nogami!« Ce stojite, ne stojte kot Pri telovadbi, v »razkoračeni stoji«, ne prestopajte se z noge na nogo. Nikar ne dopustite, da bi vas prevzelo tisto značilno drhtenje, ker boste tako vsem pokazali, da trpite zaradi »kompleksa«. Spomnite se, da bi bilo treba pete sestaviti in konce Prstov nekoliko razstaviti, ker je to eden tistih položajev, ki vas najmanj utrujajo.
Iz obvestila Višje pravne šole
V naslednjem dajemo študentom šole nekatera napotila in informacije, ki so jim potrebne v zvezi z njihovim vpisom in študijem na šoli.
Redni študij na šoli traja dve leti (štiri semestre). Pouk na šoli je organiziran tako, da daje zaključno prvo stopnjo visokošolske pravne izobrazbe študentom, ki uspešno končajo štiri semestre in opravijo predpisane izpite.
Študijsko leto začne 1. oktobra in konča 30. septembra naslednjega leta.
Vpisovanje je v začetku študijskega leta za celo leto. Redni vpis je od 20. do 30. septembra, ravnatelj šole pa lahko iz opravičenih razlogov dovoli naknadni vpis, vendar najdalj e do 31. oktobra.
Študijsko leto se deli v zimski in poletni semester. Zimski semester traja od 1. oktobra do 15. februarja naslednjega leta, letni semester pa od 16. februarja do 30. septembra.
Delo na šoli poteka v zimskem in poletnem semestru naslednje:
— od 1. oktobra do 15. januarja predavanja v zimskem semestru;
— od 16. januarja do 15. februarja redni zimski izpitni rok;
— od 16. februarja do 31. maja predavanja v poletnem semestru;
— od 1. junija do 30. junija redni poletni izpitni roki;
— od 1. julija do 31. avgusta poletne počitnice;
— od 1. do 30. septembra redni jesenski izpitni roki.
Izpiti iz predmetov po učnem načrtu se opravljajo takole:
Predmeti I. letnika:
— izpit iz Politične ekonomije po II. semestru do konca III. semestra kot posamični izpit, po
III.	semestru pa kot skupinski izpit skupno z Ekonomsko politiko FLRJ in Javnimi financami s tem, da izpit iz tega predmeta ni pogoj za vpis v III. semester;
— izpit iz Uvoda v pravoznan-stvo in Sociologije kot skupinski izpit, ki se lahko opravlja že po prvem semestru in je pogoj za vpis v III. semester;
— izpit iz Družbene politične ureditve FLRJ in razvoja ljudske oblasti, Javne uprave I. in Organizacije pravosodja kot skupinski izpit, ki se lahko opravlja po drugem semestru, ter je pogoj za vpis v III. semester;
— izpit iz Organizacije in upravljanja gospodarskih organizacij ter iz Osebnega in rodbinskega prava kot skupinski izpit, ki se lahko opravlja po drugem semestru in je pogoj za vpis v III. semester;
— izpit iz Osnov računovodstva kot posamični izpit, ki se lahko opravlja po drugem semestru, ki pa ni pogoj za vpis v III. semester;
— izpit iz Predvojaške vzgoje kot posamični izpit, ki se opravlja po drugem semestru in je pogoj za vpis v III. semester.
Predmeti II. letnika:
— izpit iz Osnov civilnega prava, Osnov kazenskega prava s procesom, Orisa civilnega procesnega prava in iz Pogodb blagovnega prometa ter vrednostnih papirjev kot skupinski izpit, ki se opravlja po IV. semestru;
— izpit iz Javne uprave II., Upravnih postopkov in upravnih sporov ter iz Temeljev delovnega prava in socialnega zavarovanja kot skupinski izpit, ki se lahko opravlja po IV. semestru;
— izpit iz Ekonomske politike FLRJ in iz Javnih financ kot skupinski izpit, ki se lahko opravlja po III. semestru;
— izpit iz Evidence pravnih razmerij kot posamični izpit, ki se lahko opravlja po IV. semestru;
— izpit iz Predvojaške vzgoje kot posamični izpit, ki se opravlja po IV. semestru.
Študent se lahko vpiše v II. letnik, če je opravil vse tiste izpite in druge učne obveznosti, za ka-
tere je določeno, da so pogoj za vpis v II. letnik.
Izredni študent se lahko vpiše v II. letnik, če je uspešno opravil skupinski izpit iz Uvoda v pravoznanstvo in iz Sociologije ter skupinski izpit iz Družbeno politične ureditve FLRJ in razvoja ljudske oblasti, Javne uprave I. in Organizacije pravosodja. V takšnem primeru lahko opravi izredni študent preostali skupinski izpit iz predmetov
I. letnika, ki je sicer pogoj za vpis v II. letnik, med študijem v višjem letniku. (Za vpis v II. letnik šolskega leta 1961/62 velja še sklep šolskega sveta, o katerem smo študente obvestili z našo okrožnico z dne 24. aprila 1961). Ta izjema velja samo za izrednega študenta, uprava šole pa lahko dovoli tudi rednemu študentu iz utemeljenih razlogov, da dela izpit, ki je pogoj za vpis v II. letnik, šele med študijem v
II. letniku.
Po tem, ko opravi študent uspešno vse izpite po učnem načrtu, mu izda šola diplomo, s katero mu prizna prvo stopnjo visokošolske izobrazbe za pravno stroko ter pravice, ki izvirajo iz tega po zakonu.
Izpitni roki so redni in izredni. Redni izpitni roki so od 16. januarja do 15. februarja, v juniju in septembru.
Poleg tega lahko opravljajo študenti izpit, razen v poletnih počitnicah, v zadnji dekadi posameznega meseca.
K izpitom se prijavijo kandidati pismeno najpozneje do zadnjega dne v prejšnjem mesecu.
O času in kraju izpita obvesti tajništvo posameznega kandidata, razpored izpitov pa objavi tudi na oglasni deski.
Kandidat se lahko odjavi 3 dni pred izpitom. Kandidat, ki brez opravičenih razlogov ni opravljal izpita na zanj določen dan, sme opravljati izpit šele v naslednjem izpitnem roku.
Na prošnjo kandidata, ki iz opravičenih razlogov ne more opravljati izpita na določen dan, se določi drugi dan v istem izpitnem roku.
Če je kandidat odstopil med opravljanjem izpita, se šteje, kakor da izpita ni opravil.
Kandidat lahko opravlja izpit trikrat. Uprava lahko kandidatu dovoli, da opravlja izpit še četrtič.
Pri izpitih iz skupin, ki ju tvorita dva predmeta, kandidat ni opravil izpita, če je bil negativno ocenjen že iz enega predmeta. Pri izpitih iz skupin, ki jih tvorijo trije ali več predmetov, ponavlja kandidat, če ni opravil izpita samo iz enega predmeta, izpit samo iz tega predmeta.
Izpraševalec oziroma izpitna komisija določi kandidatu za ponovitev izpita rok, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od treh mesecev.
Za izredne študente, ki zaradi oddaljenosti ne morejo obiskovati rednega pouka v šoli, bo uprava šole s sodelovanjem ljudskih (delavskih) univerz in društev pravnikov v večjih centrih organizirala seminarje oziroma tečaje, kolikor bodo študenti za to pokazali potrebno zanimanje oziroma kolikor bo za to zadostno število interesentov.
Za I. letnik je šola izdala skripta za vse predmete razen za sociologijo in rodbinsko pravo. Kompletna skripta za I. letnik stanejo 4625 din in jih študentje lahko kupijo v pisarni šole oziroma jih lahko naročijo. V tem primeru pošlje šola skripta po povzetju.
Za sociologijo priporočamo študentom, da si nabavijo knjigo dr. Jožeta Goričarja »Sociologija«. Knjiga je pred kratkim izšla v drugi izdaji. (Knjigo dobijo študentje tudi v srbohrvatskem prevodu.)
Kot dopolnilno literaturo priporočamo za ta predmet še knjigo Olega Mandiča »Uvod u opču sociologiju«, Zagreb 1959.
Za predmet osebno in rodbinsko pravo je izdala šola samo skripta za osebno pravo. Za rodbinsko pravo priporočamo študentom knjigo A. Finžgarja »Rodbinsko pravo«, Ljubljana 1957.
Za II. letnik pripravlja šola skripta za vse predmete, razen za ekonomsko politiko FLRJ. Za ta predmet priporočamo slušateljem knjigo dr. Franceta Černeta »Ekonomska politika FLRJ« v izdaji Uradnega lista LRS, Ljubljana 1960. Kot pripomoček pa priporočamo še poleg ostale literature knjigo dr. Stjepana Lo-vrenoviča »Ekonomska politika Jugoslavije« v izdaji založbe Ve-selin Masleša, Sarajevo 1960. Skripta za ostale predmete bo izdala šola postopoma in jih bomo pošiljali študentom, ki jih v naprej izrecno naročijo, postopoma po povzetju.
Zveza študentov Jugoslavije, odbor višjih šol v Mariboru izdaja svoj mesečnik »Katedra«. List prejemajo vsi redni in izredni študenti mariborskih višjih šol, torej tudi VPS. Študente vabimo, da glasilo mariborskih študentov stalno spremljajo, ker bomo objavljali vsa obvestila študentom v »Katedri«. Obveščanje študentov z okrožnico bomo uporabljali le v najnujnejših primerih.
Uprava VPŠ
Izpiti na Višji komercialni šoli bodo v šolskem letu 1961/62 vsak mesec, vendar ne več po posameznih predmetih temveč po profesorjih. Vsak profesor bo imel določen dan, ko bo izpraševal, in sicer iz vseh predmetov, ki jih predava na šoli.
Razpored izpitov bo objavljen pozneje.
Uredništvo bralcem fotoamaterjem!
Uredništvo »Katedre« mariborskih študentov bo organiziralo razstavo fotografij študen-tov-fotoamaterjev. Najboljše fotografije bodo nagrajene in objavljene v časopisu.
Pogoji za sodelovanje so naslednji:
— najmanjši format slike naj bo 18 X 24 cm;
— na hrbtni strani slike naj bo napisan naslov slike, ime in naslov avtorja, naziv šole, katero šolo obiskuje ter semester, v katerem je vpisan;
— avtor naj navede pogoje, pod katerimi je napravljena slika.
Pozivamo vse študente-foto-amaterje, ki so za to zainteresirani, da svoja dela pošljejo na naslov: Uredništvo »Katedre«, Maribor, Gregorčičeva 30 (za foto natečaj).
Zadnji rok za pošiljanje fotografij je 1. december 1961.
Uredništvo
V SPLITU VSŠ
Komisija za fakultete in višje šole Sveta za prosveto LO okraja Split je na osnovi iniciative Sveta za ljudsko zdravje NR Hrvat-ske razmotrila vprašanje potreb stomatoloških kadrov za posamezna mesta Dalmacije.
Po tej odločitvi bo študij na Višji stomatološki šoli trajal dve leti in bo predstavljal prvo stopnjo stomatološke izobrazbe. Ta višja šola bo po odloku LO okraja skoraj začela z delom. Šola bo v zgradbi Zavoda za zaščito zdravja. Osnovana je že tudi komisija za izbiro predavateljev in sodelavcev te visokošolske institucije.
TOVARNA
ZLATOROG
MARIBOR, KLAVNIŠKA 23
telefon 20-47, 20-48
priporoča potrošnikom svoje kvalitetne proizvode
— detergente za belo in pisano perilo OSKAR RIO
— detergent za fino perilo PERILO
— tekoči detergent CET
— VAN KAIT krema za zobe
— SOLEA krema
— FOX krema za čevlje in FOX parketna posta
— SCHWARZKOPF proizvodi za nego las GLEMO FIT SEBORIN
Obveščamo študente Višje komercialne šole, da lahko dobijo osa skripta
in ostale učne pripomočke o poslovalnici založbe v Gosposki ulici!
Tam lahko dobijo tudi oso ostalo strokovno literaturo.
MARIBOR
N
>
O
N<
ta
>
O
N
O
C-H
>
VAŽNO OPOZORILO!
OBVEŠČAMO VSE ŠTUDENTE V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU (IZREDNE), DA, KOLIKOR ŠE NISO PORAVNALI NAROČNINE PRI VPISU, DA NAROČNINO TAKOJ PORAVNAJO NA NAŠ TEKOČI RAČUN: 604-702-1-167 (ZA KATEDRO).
TISTI, KI SO PREJEMALI KATEDRO 2E LANI, NAJ NAKAŽEJO 450 DINARJEV; OSTALI LETNO NAROČNINO (1961/62) 300 DINARJEV.
PROSIMO VAS, NAKAŽITE DENAR NAJKASNEJE DO 28. OKTOBRA.
UREDNIŠTVO
ŠPORT
KATEDRA
ŠTUDENTSKI KLUB V MARIBORU - DA ALI NE?
ŠPORTNEGA UDEJSTVOVANJA MARIBORSKIH ŠTUDENTOV DOSLEJ PRAKTIČNO NI BILO. OMEJENO JE BILO IZKLJUČNO NA POSAMEZNE KAMPANJSKE PRIREDITVE ALI PA NA UDEJSTVOVANJE NADARJENIH POSAMEZNIKOV V ŽE OBSTOJEČIH MARIBORSKIH OSREDNJIH DRUŠTVIH. ZARADI VEDNO VEČJE POTREBE, PA TUDI ZELJE SAMIH ŠTUDENTOV PO ŠIRŠEM IN SISTEMATIČNEM ŠPORTNEM UDEJSTVOVANJU, SMO SKLENILI LETOŠNJO PRVO ŠPORTNO STRAN POSVETITI PROBLEMU RAZMAHNITVE ŠTUDENTSKEGA ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V NAŠEM MESTU.
Iz prakse prvih let obstoja višjih šol v Mariboru lahko najbolje ocenimo dosedanjo situacijo. Študent, ki se je vpisal na višjo šolo in bil morda celo voljan, da se športno udejstvuje, je to svojo namero kaj težko realiziral. Res je, da obstoja in dela v Mariboru cela vrsta športnih in telovadnih društev. Vendar je v teh društvih težko najti prostora za 18- do 20-letnega mladinca ali mladinko, ki si želi šport le kot rekreacijo. Usmerjenost športnih društev je pač še vedno dokaj tekmovalna (da ne rečemo rekorderska) in človek, ki vstopa na višjo šolo, za takšen šport gotovo nima dovolj časa.
Te vrstice naj ne bodo kritika dela športnih društev. Dobro vemo, da so finančne težave, pomanjkanje primernih prostorov za vadbo, pomanjkanje strokovnih voditeljev in včasih tudi individualno gledanje na šport opravičilo za opisani pojav, ne moremo pa mimo tega, da ga konstatiramo. Da je res tako, govori tudi dejstvo, da se kljub dvoletnemu obstoju višjih šol v Mariboru študentje — razen posameznih tekmovalcev — nikakor niso uspeli bolj množično vključiti v športno življenje. Zato izkoriščanje prostega časa pogosto izpade tako, kot si ne želimo niti študentje sami niti kdo drug. Edini pa smo si gotovo v tem, da tudi najmarljivejši študent ne more ves dan presedeti pri knjigah in da ima pravico do svojega prostega časa. Zal pa ravno takrat svoje odvečne sile prepogosto usmerja ne najbolje!
Kaj torej storiti?
Ena možnost bi bila nedvomno ta, da bi pri že obstoječih osrednjih mariborskih društvih skušali doseči, da nam le-ti omogočijo množično vstopanje in gojitev športa v njihovi sredini tako, kot si ga mi želimo — kot rekreacijo po napornem duševnem delu. Druga možnost bi bila ta, da v Mariboru ustanovimo študentsko športno društvo, kakršna imajo že v drugih jugoslovanskih mestih (Oiympija v Ljubljani, Mladost v Zagrebu, Crvena zvezda v Beogradu, Mlada Bosna v Sarajevu). Pri tem Pa ne moremo mimo enoglasne ugotovitve, da posnemanje dela teh društev v Mariboru ne bi rodilo zaželenih rezultatov. Vedeti namreč moramo, da pri omenjenih društvih gre v glavnem za visoko kvalitetne — vrhunske klube, v katerih prav gotovo ni mesta za široko rekreacijsko udejstvovanje.
Prepričani smo, da bi bilo ob danih pogojih in razmerah — če se seveda odločimo za ustanovitev kluba — mnogo primernejše društvo z najširšo bazo, v katerem bi lahko vsi ali vsaj večina mariborskih študentov v svojem Prostem času našla tisto športno Panogo, ki jim je najbolj pri srcu. Takšno delo v širino bi sčasoma zanesljivo izdvojilo nekaj nadarjenih posameznikov, ki bi Potem lahko prestopili v enega že obstoječih osrednjih kvalitetnih mariborskih klubov. Kolikor Pa bi bilo v eni panogi več nadarjenih in tekmovanju naklonjenih Posameznikov, bi le-ti lahko ustanovili ekipo in tekmovali v odgovarjajočem tekmovanju.
Anketa Katedre
To je bilo nekaj osnovnih misli in razglabljanj, porojenih v vročih poletnih mesecih. Ob vstopu v novo študijsko leto pa je več kot potrebno, da ta več ali manj imaginarna razglabljanja skuša mo realizirati. Vedno in povsod moramo namreč izhajati iz dejstva, da je študentov, ki so se voljni športno udejstvovati vedno več, da pa se vse do danes niso udejstvovali.
Uredništvo športne rubrike »Katedre« je zato v preteklih dneh zaprosilo nekaj naših profesorjev in vidnih športnih delavcev v Mariboru za njihovo mnenje o bodoči urediti športnega življenja med študenti. Anketiranci so si edini v tem, da je športno udejstvovanje študentu potrebno. O načinu, kako naj bi se to udejstvovanje oblikovalo, pa so mnenja več ali manj deljena.
Trije glavni problemi
Predsednik MSD Branik magister DUŠAN VODEB nam je odgovoril takole:
»Kolikor bi bodoči študentski klub rešil tri glavne probleme (finančna sredstva, strokovni kadri in vadbeni prostori), bi bila njegova ustanovitev sila koristna. V Mariboru je dovolj mladine, ki je navdušena za šport, tako da že obstoječa centralna mariborska društva z ustanovitvijo novega ne bi v ničemer trpela. Naša tendenca je, da se v čim večjem številu društev udejstvuje kar največ mladine, talentirani pa se nato zberejo v enem izmed centralnih društev, ne oziraje se na to ali so študentje ali delavci. Proti minimalni odškodnini je MŠD Branik pripravljeno novemu študentskemu društvu — kolikor bo prišlo do njegove ustanovitve — nuditi vsa razpoložljiva igrišča in športne naprave.«
Pomoč profesorjev
Kratko in jedrnato nam je odgovoril predavatelj na VKŠ FRANJO STEFANEC.
»Kot laik v športu lahko povem, da bi bil študentski klub v Mariboru potreben predvsem za rekreacijo in še to samo v pri-
Profesor Franjo Stefanec
meru popolne množičnosti. Prepričan sem, da bodo vsi profesorji radi sodelovali v organizacijskih zadevah, saj je med nami mnogo
športnih strokovnjakov, pa tudi ,kibicev‘ ne manjka ...«
Najprej množičnost, zatem kvaliteta
DRAGO ŠUMAK, predsednik Okrajne zveze za telesno vzgojo v Mariboru, nam je v zvezi z ustanovitvijo študentskega športnega društva v Mariboru povedal naslednje:
»Ustanovitev društva bi bila koristna, rekel bi celo nujna, saj i se Maribor razvija vedno bolj v visokošolski center. V društvu se ne bi združevali samo študentje iz Maribora, temveč iz vse Jugoslavije, tako da bi v njem krepilo prijateljstvo in bratstvo naših narodov. Ker bi društvo delovalo na osnovi najširše množičnosti, bi se izvenšolska dejavnost naših študentov avtomatično usmerjala k telesni vzgoji. Društvo bi predstavljalo zalogo talentov, ki bi sčasoma prišli do površja in se potem preusmerili na specialno delo v centralnih društvih, kjer bi imeli več pogojev in sredstev za individualni napredek in razvoj. V začetku bi društvo seveda moralo bazirati izključno na množičnosti, sčasoma pa bi tudi sama po sebi prišla nujna kvaliteta. Ker s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo višje šole za telesno kulturo, društvo ne bi moglo izhajati, bi veljalo črpati potrebna finančna sredstva od občinskih zvez za telesno vzgojo, te pa bi zopet dobile denar preko občin. Danes, ko je vsakemu mlademu človeku omogočen visokošolski študij, bi se v tem društvu zbirali sinovi in hčerke delavcev, nameščencev in intelektualcev. Navdušen sem za vašo iniciativo!«
Borili bi se s srcem ...
Dolgoletni igralec in trener državne odbojkarske reprezentance dr. DANILO POŽAR, sedaj predavatelj na VKŠ, nam je povedal, da bi bila ustanovitev študentskega športnega društva v Mariboru zelo koristna.
»Prepričan sem, da bi študent-je-športniki v novem društvu dosegli dobre uspehe, kajti prav gotovo bi se borili z vsem srcem. Potrebno množičnost bi ustvarili s tem, da bi jedro društva pred- j stavljali redni študenti, v njem pa bi se mimo njih lahko udejstvovali tudi oni, ki so z rednim študijem že končali. Upam, da bodo v novem društvu ponovno oživili nekateri športi, ki danes v Mariboru nažalost nimajo več mnogo simpatizerjev!«
Finančna sredstva tudi drugod
Pohiteli smo tudi na Višjo stomatološko šolo in se za trenutek I ustavili pri ravnatelju dr. ALE-I KSANDRU STERGERJU.
»Z zdravniškega stališča vam povem že vse z znanim izrekom: ,Men sana in corpore sano!* In prav pri telesni vzgoji se telo najbolj krepi. Vse višje šole sicer razpolagajo z določenim fondom, ki bi ga lahko v novem društvu izkoristili, vendar so ta sredstva mnogo premajhna, tako da bi morali tudi drugje dobiti kakšno finančno podporo.«
Preti ustanovitvi
Nekaj tehtnih razlogov proti ustanovitvi študentskega društva nam je v krajšem razgovoru zaupal dolgoletni predsednik ZŠD »Maribor« SLAVKO KOBAL.
»Ustanovitev študentskega društva v Mariboru ne bi bila koristna, ker je osnovni namen že obstoječih športnih društev zbližati študenta in delavca. Ustanovitev takšnega društva bi potem nekateri lahko razumeli kot separatistično težnjo izolacije študentov do delavske mladine. Mimo tega pa ne velja po-
zabiti, da bi se že tako in tako minimalna finančna sredstva, ki so v Mariboru na voljo športu, še nadalje cepila. Mislim pa, da bi morali študenti imeti svoj odbor, ki naj bi prirejal vsakoletna študentska tekmovanja.«
Množičnost na prvem mestu
Priljubljeni predavatelj na VKŠ in znani mariborski »al-round« športnik dr. JANEZ NEMEC med drugim pravi:
Profesor dr. Janez Nemec
»V prvi vrsti bi morali v bodočem društvu poskrbeti za množičnost, pri tem pa seveda ne zanemarjati kvalitete. Večina tekmovanj naj bi se odvijala v lokalnem merilu, vendar bi moralo društvo imeti vsaj en klub v republiškem ali celo zveznem merilu. Kolikor bi v Mariboru obstojal enotni elitni klub, bi seveda najboljše posameznike odvajali v njega!«
Pomagali vam bomo
je med drugim dejal predsednik »Partizana« Maribor VEKOSLAV PRIMC in nadaljeval:
»Bodoče študentsko društvo naj bi bilo povsem samostojno. Imeti bi moralo lastne odbornike, saj bi tako prišli najbolj do izraza interesi študentov samih. Naše društvo bi vam z veseljem nudilo vso pomoč: uporabljali bi lahko naše igrišče in naprave ter prirejali na njem vsa mogoča tekmovanja. Vedeti je namreč treba, da je tudi v našem interesu širiti množičnost v telesni vzgoji in s tem ustvariti popolni lik socialističnega človeka!«
Idealno sodelovanje
O študentskem športnem društvu kot torišču za športno-tre-nersko prakso svojih gojencev, nam je govoril direktor Srednje šole za telesno vzgojo v Mariboru in znani atletski strokovnjak MILAN KABAJ.
»V bodočem študentskem društvu bi s pridom sodelovali tudi gojenci naše šole, saj jim je mimo teoretičnega pouka v šoli potrebna tudi praksa, katero bi si pridobili z delom v takšnem društvu. Mislim, da bi v društvu sča-
Mens sana in corpore sano!
S starorimskim izrekom pričenjamo novo študijsko leto. Maribor postaja iz leta v leto vse bolj visokošolsko mesto. Preko 2000 redno vpisanih študentov daje našim ulicam pestro in živahno, povsem novo podobo. Vendar to ni le 2000 mladih ljudi, ki so prišli v naše mesto z edino željo, v novoustanovljenih šolah pridobiti čim več znanja in izkušenj za bodoče življenje. To je prav toliko mladih fantov in deklet, ki si poleg študija želijo še kaj več. In prav v izoblikovanju izven-šolskega prostega časa naj bi telesna kultura odigrala pomembno vlogo. Prepričani smo, da bodo naši družbi, gospodarskim organizacijam in ustanovam mnogo bolj korir stili mladi strokovnjaki, ki bodo tudi telesno krepki in zdravi in ki bodo vedno in povsod vzporedno z razvojem svojega strokovnega znanja razvijali tudi svoje telo.
Športno življenje mariborskih študentov je bilo doslej dokaj zanemarjeno. V želji, da šport tudi na mariborskih višjih šolah najde svoje pravo mesto, je uredništvo »Katedre« sklenilo, dosedanji skromni obseg športne rubrike razširiti na celotno stran. Na njej naj odslej naši študentje pod geslom naslova sami povedo, kaj mislijo o svojem športnem udejstvovanju, hkrati pa naj tudi že poročajo o uspehih tega udejstvovanja. Nova športna stran naj tako postane zrcalo naših želja in uspehov na športnem polju!
soma dosegali tudi vrhunske rezultate, seveda le, če bi gojili le tistih nekaj panog, za katere je dovolj zanimanja in dovolj fi-
Profesor Milan Kabaj
nančnih sredstev. Pri vsem tem namreč ne smemo pozabiti, da drugod po svetu prihajajo najboljši športniki prav iz študentskih društev in klubov.«
Anlketo sestavila: P. Kancler S. Geržina
TOKRAT SMO OBJAVILI NEKAJ OSNOVNIH MISLI IN ODGOVOROV V ZVEZI Z VPRAŠANJEM: ŠTUDENTSKO
Športno društvo v mariboru — da ali ne? v vsakem IZMED NJIH BOMO GOTOVO NAŠLI NEKAJ KORISTNEGA, KAR NAM BO PRI ORGANIZACIJI BODOČEGA
Športnega dela v pomoC. prav gotovo ti odgovori NE BODO OSTALI OSAMLJENI. PREPRIČANI SMO, DA BO SE MARSIKDO 2ELEL POVEDATI SVOJE MNENJE K AKTUALNI TEMI. KOLIKOR BO RAZVOJU ŠTUDENTSKEGA Športnega Življenja koristilo, ga bomo
Z VESELJEM OBJAVILI. TAKO BOMO ZBRALI KAR NAJ-
SirSo MOŽNO izbiro mnenj in iz teh potem ne bo
TEŽKO IZLUŠČITI ONO, KAR BO ZA NAS — MARIBORSKE Študente — najprimernejše in kar nam bo omogočilo, da bomo v naših šolah mimo »mens
SANA« PRIDOBILI TUDI »CORPORE SANO«.
Križanka
	e	i		5-	6	U	'	•	4	JO	H	71' '	
						,s	□						
r				O	*			□					
r			P	M				M	□				
		C							26				c
p		28			20						30		31
IZ				M		3H				35			
r							38						
k								4					
toda ne nagradna
TODORAVNO: 1. visoko- ali višješolsko izobraževanje; 7. največja želja študenta pred izpitom; 14. Športnik, ki se ukvarja s skakanjem iz letal (tudi »udomačen« naziv za študenta, ki dobi le petico); 18. skrajšan naziv za moderno vozilo za prevoz potnikov v mestnem prometu; 17. drugo ime za Perzijo; 18. šop (las); 20. ženska oblačila; 21. rimski filozof (Tit Lukrecij); 22. enota za jakost električnega toka; 24. velik ogenj, grmada; 25. ošpice; 27. omlačen snop; 29. britansko jezero v pokrajini Ulster; 30. naplačila; 32. stari očka; 34. števnik; 35. rimsko ime za francosko reko Saone; 36. otok ob zapadni francoski obali; 38. sladokusci; 40. francoski biolog, največji evolucionist pred Darwlnom; 41. nemška pesnica balad in novelistka (Annette von).
NAVPIČNO: 1. gorski vrh; 2. Juž-noitalijanskl ples; 3. udarec; 4. časovna enota; 5. italijanski spolnik; 6. žitarica; 8. latinski veznik; 9. požirek; 10. bitja iz slovenskega bajeslovja; 11. praprebivalec naših krajev; 12. opravljavec slovesnega obreda; 13. grški Junak pred Trojo; 15. francoski pesnik in pisatelj iz šole »parnasovcev«; 19. otok ob zapadni obali Malake (glavno mesto George-town); 22. visoka Igralna karta; 23. francoski slikar, odličen portretist (Hyacinthe); 25. glasbena drama; 26. avtomobilski znak za Švico; 27. vrsta zobne paste; 28. bolezensko nabiranje tekočine v tkivu; 30. mejna reka med ZSSR in Iranom; 31. kanadsko Jezero; 33. pevski zbor; 35. ljubim (lat.); 37. dva soglasnika; 39. znamka naših radioaparatov.
ДОЗ
M ПГШ
»Radi bi našega štipendiste *e-varovali od Beograda*
(Iz Jela)
PLINSKA
Luka, brigadirski pavliha, M je ravno odpravljal tja, »kamor hodi tudi cesar pel*. Prav tedaj ga je povprašala radovedna brigadirka: »Kam pa se spet odpravljaš?* Luka se je takoj znašel in odgovoril: »Grem v plinsko celico.*
Šahovska
Na conskem tekmovanju naselij v Trepetljiki je bil komandant neke makedonske brigade v stiski, ker mu je manjkal en igralec v šahovski ekipi. Tedaj se nenadoma prijavi postaven brigadir. Komandant ga vpraša, katero kategorijo ima. Igranja željni brigadir se izprsi in ponosno rele: »Težko.*
Na povratku iz Trepetljike v Bujanovac je neki brigadir iz mariborske brigade nekoliko zaostal. Zato je zaklical za tovariši: »Fantje, počakajte malo!* Zdaj ga nagovori makedonski brigadir: »Kolega, kaži mi molim, zašto se svaki drugi Slove-nac zove ,Fantje'?!*
m
ul
TREZIK1NA
Verjetno je Trezika, doma iz Ljutomera, najbolj popularno dekle v taboru. Ne le zaradi svoje manekenske postave, temveč tudi zaradi svojega zabavnega besednega zaklada. Tako se pri njej skoraj vedno ponavlja refren, ki ga uporablja vsak zaveden brigadir: »Jaz se ne bi tak’ vun silil.* Nekega večera smo se pogovarjali, ali bi se zjutraj zbrali k odhodu na delo ob petih ali ob šestih. In Treza ga zopet »ureže* s svojim jezikom: »Vete kaj, jaz se že ne bi za tisto eno uro tak’ min silila.*
ZINKINA
Pri Zinki je brigadni doktor ugotovil, da imo kilo. Dekle je pričelo jokati in tarnati. Po intervenciji našega komandanta Aca so Zinko ponovno pregledali, nakar so ugotovili, da je dekle čilo in zdravo. Vendar ji je naziv »kila« le ostal. Nekega večera so bile brigadirke neverjetno dobre volje (za to je poskrbela Trezika). Smeh je bučno odmeval po baraki. Naenkrat se oglasi tenak Zink in glasek: »Dekleta, lepo vas prosim, nikar se ne smejte, kajti od tega se dobi kila in poslali vas bodo domov.* Takrat šele ni bilo smeha ne konca ne kraja ...
»Danes te bi rad razvadil, draga. I »LahJco je listu padati, ko »e mu Pridi... vstopi, za tebe mi ni nič	ne	beleži	o	indeks*
predrago ...*	i	(Iz	Ježeve	študentske	»trstni)
Razjasnjen nastanek
in razvoj brucov
Brez besed (Študentski zbor, Skopje)
NESLAVNI PREDNIKI: Zelo dolgo sem se ukvarjal z vprašanjem, od kod izvirajo bruci in kdo so njihovi predniki. Danes mi je ta uganka popolnoma jasna. Ko sem primerjal način življenja današnjih gimnazijskih ne-vednežev in zelenih brucov, sem našel med tema dvema vrstama marsikaj skupnega. Za obe vrsti je značilno, da sta zeleni, strahotno neumni, domišljavi in nemogoči. Gimnazijska zelenila obiskujejo štiri leta gimnazijo, kjer jim profesorji iz dneva v dan vtepajo v glavo vse mogoče in nemogoče, sila učene stvari. Zelenila se morajo zaradi nizke stopnje razvoja vse to učiti na pamet. Veliko vprašanje je, če se učijo, še večje, če se kaj naučijo, ko jih že preseneti matura. Ne moremo razumeti profesorjev, da zahtevajo od dozorelih nevedne-žev, naj napišejo znanstvene razprave. Kako so mogli pozabiti, da so ti nevedneži prešpricali polovico pouka, prepisali osem devetin vseh domačih nalog, da jim je bila učilnica mučilnica in učenje mučenje?!
VMESNA STOPNJA RAZVOJA: Po maturi se prične gimnazijski nevednež nekako čudaško
obnašati. Njegova glava se po' veča (ugotovil sem, da od zraka in domišljavosti). Se bolj čudno je, da se gimnazijsko zelenilo začne zanimati za študij na vi' soki šoli. Dognano je, da takšen gimnazijski nevednež ni dovolj razvit, da bi se v dobi treh mesecev preobrazil v bruca in ravno tu je vzrok, da so bruci na tako nizki razvojni stopnji.
MAJHEN NAPREDEK V RAZVOJE. Čudovito okolje, v katerem se je znašel bruc, ko se je vpisal na visoko šolo, okolje modrih starih bajt, zelenemu brucu absolutno nič ne koristi, saj ni dovolj razvit, da bi dojel modrost starih bajt. To je ponoven dokaz, da je mnenje vseh znanstvenikov, ki menijo, da je bruc sposoben za samostojno študiranje in življenje, zgrešeno. Vsak bruc bi moral zato nekaj let stari bajti pomagati in jo opazovati (seveda proti poštenemu plačilu!), da bi bil eventualno kdaj kasneje sposoben za samO' stojen študij in življenje...
Pepe St. bajta
JANEZ	JUVAN:
Sodobni
»Tako, Janezek, to je tvoj novi inštruktor,* je dejal gospod Kvas, ko me je predstavil svojemu nadebudnemu sinu. »Morda se čudite, ko sem dejal novi,« je nadaljeval gospod Kvas ...
»Toda s prejšnjim nismo bili zadovoljni. Otroka je treba znati pritegniti k učenju in ne siliti, ali ne, papa?« je še dodala gospa Kvas.
Janezek se je glasno zahihital. Bil je majhen, črnolas in imel je lepe črne oči. Oba sva se gledala radovedno in tudi nezaupno. Po vsej verjetnosti je imel Janezek žalostne izkušnje z inštruktorji. To sem lahko razbral iz njegovih zvedavih oči. Tudi jaz sem imel dokaj žalostne izkušnje z raznimi maminimi ljubljenčki.
»Torej, Janezek, daj mi roko,« sem avtoritativno pozval dečka. Kajti nastop, prvi nastop je važen, sem si mislil. Fantek je ubogal, zraven pa je naredil tak obraz, kakor bi se čudil izpolnitvi take malenkosti. Njegove zaničljivo mežikajoče oči pa so govorile: »Kaj brez tega res ne moreš? Da se ti le ljubi igrati takšno komedijo.«
»Fant je čisto po meni,« je nadaljeval gospod Kvas.
Ko se je gospa Kvas podala v kuhinjo, pa je še dodal: »Ima dobro glavo. Toda po materi je melanholičen. Ne smete biti prestrogi z njim. Prepričan sem, da se pri otrocih več opravi s humorjem, kakor pa z okornim modrovanjem.*
Prisrčno sem se nasmehnil. »Saj se bova tudi midva včasih smejala, kaj ne Janezek?* Janezek mi očitno ni posebno zaupal in je le globoko vzdihnil. »Ce je treba, je tudi kazen upravičena,* je strogo dodal gospod Kvas in pri tem strogo pogledal Janezka. »Toda upam, da kaj takega ne bo potrebno, kajti naš Janezek je priden in pameten fant!*
Pri pouku se je pokazalo, da je Janezek bistra in odprta glava. Cital je precej dobro, v računstvu pa se je nagibal k Einsteinovi teoriji o relativnosti. Kajti zmeraj je še dopustil drugo možnost in ni vztrajal le pri tem, kar se je zdelo njemu pravilno. Dve in dve je bilo pri njem štiri ali pet; osem in oserp štirinajst, v določenih slučajih tudi šestnajst. Pri odštevanju ni hotel razume ti starega pravila: »Če nimamo, si moramo izposoditi.* Ko sem ga opozoril, naj si desetico izposodi, če ne gre drugače pri odštevanju šest od pet, se je Janezek odrezal:	»S	kakšnimi	obrestmi?*
»Posodi brez obresti,* sem trdil. »Nemogoče,* je zatrjeval Janezek in neverno majal z glavo.
Ko je minila ura, sem se spomnil želje gospoda Kvasa, kar se tiče zabave, humorja in veselja.
»No Janezek, za danes bo do volj. In kaj naj ti zdaj veselega povem?* sem ga vljudno vprašal. Toda dečko je potegnil hlače ma lo više in dejal: »Rajši vam jaz kaj povem. Bo večji hec. Katero od naših dam si izberete?«
»Kaj govoriš, Janezek!?*
»To je namreč takole: Pri nas je navada, da se vsak novi inštruktor s kakšno žensko, ki je pri nas, sestaja v vrtu in jo poljublja .. .*
Poskočil sem od začudenja. Kaj takega nisem pričakoval. Marsikaj sem že doživel, ko sem poučeval take mulce. Toda to se mi je zdelo že preveč.
»To ni nič čudnega! To je naravno in temu se ne izognete. Vsi si menda mislite, da imate moralne principe. Tudi takega smo že imeli pri nas. Bil je iz vasi, nenavadno moralen. Izbrala si ga je sobarica Liza. Spomladi ni mogoče odgnati ženske od moške mladeži. To je vse skupaj nekaj močnejšega, kakor pa družbeni oziri in principi razumov —«
»Zaboga Janezek, saj to ni tvoje! Nekdo te je naučil. Govoriš, kakor da bi bral knjigo,« sem zmedeno dejal. Janezek je potegnil hlače zopet navzgor in nadaljeval: »Prav nič nisem presenečen. Običajno se je vsak, ki me je do sedaj poučeval, čudil, ko sem mu govoril te stvari. Temu pravimo,« in fant je vzdignil prst, »razlika generacije. V vaših časih otroci še niso bili tako razviti in razgledani. Če vam lahko priporočam, bi vam svetoval svojo sestrično, očetovo nečakinjo. Ljubi vespe, glasbo in se zanima za slikarstvo oziroma fotografiranje. Ni je sam materializem ...«
Presenečeno sem odprl usta in izustil: »To je strašno!« Ti sodobni otroci, sem pomislil, kakšna pokvarjenost!
»Ni tako strašno, kot mislite vi,« je nasprotoval Janezek. »Sobarica Liza je telesno močnejša, toda z njo ne morete govoriti nič plemenitega. In ljubezen brez navdušenja ni dostojna za mislečega moža...«
»Nesrečni otrok, saj niti ne veš kam gaziš ...«
»Govoriva konkretno! Le nikar fraz! Stvar je taka: Poženi naravo skozi vrata, pa se vrne skozi okno, pravi neki filozof!«
Jezno sem pogledal Janezka in močno udaril po mizi, da so knjige kar poskočile. Janezek se je vljudno poslovil in odšel na vrt k igračam. Presenečen sem obstal sredi sobe in nisem vedel, kaj naj storim. Bil sem popolnoma zmeden. Stekel sem v kuhinjo v upanju, da bom tam našel očeta ali mater tega nesrečnega otroka in da se bom z njimi pomenil oziroma jih prosil za pomoč. Toda naključje je hotelo, da nisem našel nikogar. Vrnil sem se v otroško sobo. Iz sprejemnice sem zaslišal glasbo. Stekel sem tja in sunkovito odprl vrata. Na kavču je ležalo vitko dekle s sijočimi očmi in zaverovano poslušalo gramofonske plošče.
»Ali se je kaj zgodilo? Gotovo ste prišli, da se pritožite zaradi Janezka. Upam, da vas ni razjezil. Ta otrok nam povzroča silne skrbi.* Povabila me je v sobo in mi ponudila žganje. Ko sem se nekoliko umiril, sva se pričela pogovarjati. Priznati moram, da je bila zelo privlačna, lahko rečem lepa. Pogovarjala sva se o otroški duši in seveda v neposredni zvezi o ženski duši. Kako težko je vse to razumeti in tako dalje. Od tod sva prišla na vzgojo, na učne predmete in ostala sva pri glasbi.
Zamenjala je ploščo. Občudoval sem njeno postavo, sijoče oči in sploh se mi je zdelo, da se mi nekakšna nevarna toplota sprehaja po udih in mi kali jasno glavo. Zaplesala sva. Sam nisem vedel, kdaj sem jo tesno privil k sebi, začutil njene lase na svojem licu in takoj nato so se moje ustnice približale njenim ... Ko sem jo poljubil, se je pojavila pri oknu Janezkova resna glavica. Fant je vzdignil prst v zrak in dejal:
»Narava, gospod inštruktor, narava — proti njej ni pomoči! Verjemite mi!«
»Nočem se z njim več učiti... On se res samo uči!.. .*
(Iz Ježeve študentske strani)