LETO—YEAR XXL Ooaa Hau m PROSVETA wÊ—mm—m ÜWÉIM ta 8. iawniala án Otts* of Pabttestloei S68T loath Uwndola Ave. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M. 101*, al «ha IU., sobota, 14. julija (July 14), 1918. HabacripUoa »4 M STEV.—NUMBER 164 Rudarski organizacija se pocepljaje zi vsiko ceno Rudarji at pogovarjajo a plen ju organised je v loči, v kateri ga vidijo. Pittsburgh, Pa. — Program Odbora za ohranitev unije (Save The Union Committee) je poetal za nič kar čez noč. Voditelji tega gibanja in aicer ne povedo, aji je nanje vplivala tako močno odpoved Brophyja, da ne mara nače-lovati temu gibanju, da ae ara-mujejo starega imena. Fakt o-stane ta, da so voditelji tega gibanja, ki je pod kontrolo komunistične stranke, aklenili, da ae ikliče konvencija "rudarjev" v mesecu septembru V Pittsburgh. Voditelji ao igrali velik oklic za "konvencijo," ju» katerem pravijo, da je "rudarska organizacija praktično uničena," Léwisu očitajo zvezo s podjetniki, da je odklonil organizirati neorganizirane, da jih je izdal v stavki, da je pocepil rudarje, da je priga-njaáki agent premogovniških podjetnikov, da je izdal brezposelne, odp/avil demokracijo v u-niji, da je uničil naprednost in bojeviti duh v orgsnlzsciji, či-tajo graft in druge reči. Pod tem oklicem za konvencijo so podpisani: Za dvaaajeti distrikt: George Voyzey, predsednik, Luke Coffey, podpredsednik, Dsn H. Slinger, finančni tajnik, John J. Watt, Joe Angel-lo, Tom Parry, Gerry Allard, m rs. Taylor, mother E. R. Bloor. Drugi distrikt: Charlea Killinger, Tom Rodgera, Michael J. Vasilaney, Steve Simon, Willi" am Pa red,* Peter Gueguen, T. B. MoCloakey, James J. Brawley, Joe Conrad, Howard Crum, George Pauly. Peil distrikt (Pennsylvania): Fred Siders, predsednik, Issac Mun-sey, podpredsednik, Thomas Meyerscough, finančni tsjnik, Anthony Cslamari, Pat Toohey, Anthony Minerich, Vincent Ke-menovich, Joe Tachinsky, mrs. Anna Mondale, mra. Jean Stre-har. Sedemnajsti distrikt (Zapad na Virginija) : Chas. S. Close, Adam Kapugi, mra. Laura Calegari. Štirinajsti distrikt (Kansas) : S. T. Wakefield, Jame« Hunter, Joe Studard, Dan Adamson, William H. Venpn, George Ekis. Peti poddtotrlkt «e- sar, ampak je samo lov na rudarske glasove za komuniatično stranko. Konvencija bo fia-sko, kot je bilo zborovanje Odbora za ohranitev unije, pa mi-gari če komuniati de enkrat toliko najamejo brezpoaelnih delavcev in jih pošljejo na zborovanje v Pittsburgh, kot ao jih najeli ob času zborovanja. Odbor za ohranitev unije, da tam paradi-rajo kot zaatopniki rudarjev iz Illinoiaa. Rudarji rea težko delajo, a za norca ae ne dajo vleči tudi od komuniatov, Foaterja in njegovega štaba. DiassMal joiomai hmxhu rogiiRi osiavoi vrtetjt-jo tararaarjtai z obrtstmi $traftae dneve vročine eo porabili sa počitnice na domu. Darham, N. C. — Trideset organiziranih pleteninarakih delavcev se je is Philsdelphije vrnilo domov ns počitnice. Pred nekaj leti ao bili ti delavci v Durhamu in okolici očrnoliatani TEKSTILU « NEW BEKOMME omerajo KU vera odmev Je asftel klic tekstUalk baronov. Siilisil S0 tudi sttpli ■a mjl koR¥—IJI Dušni pastir vrgel delegata is dvorane. Hooverje eo savrgtt In nominirall lastnegs kandidata. Eden je predlagal Srni-tha. .. _ Chicago.—Suhaška (prohibi-cioniatična) stranka je 12. t m. zaključila svojo konvencijo med rabuko in pretepom. Neki delegat je obdolžil drugega, ki je metodistovskl pridigar, da je pred štirimi leti volil Hardinga. Pridigar je stisnil pesti in skočil vanj, oni pa je naglo pobral pete iz dvorane in ni se več vrnil. Suhači so po štirih dneh prerekanja in natezanja sklenili, ds republikanski kandidat Hoover ni dovolj "suh," nakar so nomlr nirali avojega lastnega kandkia-ta zs predsednika. William F,, is Rorkville Center je. Y., je njihov kandidat, ki je bil izbran soglaano; Jamea A. Edgerton iz Waahingtona, D. C., je podpredsedniški kandidat. Bilo je v teku nominacije, ko je omenjeni pridigar—A. D. Lindsey, Brltton, Okla.—mahnil a pestjo po tovarišu in ga spodil iz dvorane. Komaj se je kra-val malo polegel, je delegat John B. Hammond, bivši policijski na-čelnlk v Des Molnesu, Iowa, stopil na oder ln zagnal strankin znak po tleh rekoč jezno: "Naši voditelji ao se prodali Hoover-jul To je gniloba prve vrste! Ne maram biti več v taki kom-panljir Ko je to rekel, je odšel Višek farse ps je Iz dvorane. ___ veorge Ekis. Peti poddiotrtkt še- M ko je delegat North «tega distrikta (Ohio)s Robert predUgal aj Smitha zs lff.*»s.i. *--u kftndldaU guhaike stranke. Vse je ostrmelo zs moment, nekdo ps je smeje dejsl: "Ssj ne mi- MatuSek, predsednik, Frank Se-Pich, podpredsednik, Andy Ple-chaty, finančni fönik, Dsn Mc-Kinney, Robert.Siyert, mother Janet Guynn. t^jnti distrikt (Indiana): Davy Jones, predsednik, Frank Thysen, podpredsednik, Chas. F. Pryor, finančni tajnik, in John Maderis. Prvi, Hedmi in enajsti dtotrikt (sntra-citno polje v Pennaylvanijl) : William J. Gaffey, Mike Dem-rhak in George Papcun. Eden In d^ajneti dlatrik* (Arkanaaa in Oklahoma): Jsmes McCollum. Hudandu unijs sa okraj Westmoreland : Milton W. Chicka, Predsednik, Frank Dominiano, podpredsednik, in Frank Pravic, finančni tajnik, pa Mena O'-^l'H-k (najbrž Oblak). Badaraka organizacija sa okraj Fayette la Grwn: Fred Bedar, predsednik, Wge Smith, podpredsednik, in 1-oui* Zites, finančni tajnik. Kentucky, William Stanley. Wll-^m Wiloox la J. Phttpot Ceéo-"»«lo: Jamea Allander ln John B"jinoff. Hudarjl, ki ao oetall lojalni rudarski organizaciji United Mine Workera se rascovsrjajo in ds-1-jo dovtipg ns oklic. Nekateri ipraftujejo, kdaj so pričele žen-delati v premogovnikih, da organizirajo v rudarski orga-ywwriji. Drugi pravijo, ras n! ^» i« dosti prida in je napravil ¡"»rMkatero pomoto in jo dostikrat ia vozil, ali najbolj so ga Vozili w ou Id-be-voditelj i rudar-ki pocepljajo rudarje. Kon-ru'ljs ? meeecu imI—lun W PittabvniH ne bo sU rasno." Delegst je pojssnil, ds je Smith pravtako dober kakor Hoover. New Bedford, Mass. — Ko je zora pričela na vshodu, je kak- —t :--------; """7------šnih Štiri sto policajev, deputi- k0t V?°f" jev, detektivov ln millčerekih niki, ki stavkajo in nagovarjajo konjenlkov ^^ tvoJa me8ttt pri vratih M tovaren v New Bedfordu, da pomagajo tovarnarjem pričeti a produkcijo v tovarnah, v katerih ae ni obračalo koleaje od dne H. aprila, ko ad tekatilni delavci eaatavkall ln izrekli, da ne delajo sa deaet odstotkov znižano mezdo. Tsko je ta oborožena sila Čakala naobo-roženlh delavoev In dogodkov, ki so ae imeli rasviti po policijski teoriji ia želji tovarnarjev, a teh pe al bilo. Ob osmih zjutraj ao bila vrata pri tovarnah saprta. Na to-varnaraki poslv ae je odzvslo v vsaki tovarni d? 86, kvečjemu 60 delavcev. To je bilo klavern odmev na klic tovarnarjev, ki je bil bombastično ra^lašen s pomočjo tiska ia drtlfih sredstev. Tekstilni delavci, katerim so ho-tsH od $1 tedenskega zaalužka vtrgati še deaet pdatotkov, ao prišli v bližino tevkren, s so šli daljs, kakor da Mso Čuli klica tovarnarjev. 1!. Podjetniki in delavci ao ama-trall otvorjenje tovarniških vrat ss najhujša ia najtežjo preizkušnjo, a kolih trpljenja je šel mimo delavcev. Tovsmari ao ra-__ „ čunili, da bodo ¿plevel v teku napočil^ m, lo. Tovarnarji so Imeli ves čsa na dslu detektive, kl so s trošenjem leži delali za povratek delavcev na delo po znižani mezdi. Delavci so pokazali, da so tovrstno disciplinirani in so trdno prepričani, da zmagajo, ako o-atanejo vztrajni in solidarni. 0-koli dvajset tisoč dslavcsv se js zbralo bliso tovsren, okoli dvs tisoč piketov js obkrožsvslo to-vsrne in izvršeno nI bilo niti e-nega nasilnega dejsnjs. Delsvcl ss niso dali provociratl, dsalrav-no ao pri vratih stali oborožsnl atrsžsrji la čuvaji in mrko gledali stavkajočo delavca, kl so prlhsjsll ia odhajali z resnimi ln odločnimi obrazi. Vsllko nepristranskih opezo-vslcev meni, da so atavkujoči delavci veliko pripomogli s svojim zadržanjem, da zmagajo. Solnce je vzhajale Issa reke Aeushnet. Solnčnl žarki šo se kopali v šipah tiaoč In tisoč oken enoličnih poslopij, kl staje ob reki drugo za drugo. Bfla je ura pol šestih. Ob šestih js bilo čuti prve trde in odmevsjoče koraka dsUvcev. Slišal ae je tudi ameh delavk, ki «> se šalile med seboj. Delavci ip delsvks so prihajsll. Četrt ns sedem ao se odprle to verni šks vrsU. Strsžsrjem, čuvsjem In policajem so se pridružili preddelsvel la delovodje in so druge delavce k stavki. Dela nI bilo zanje v nobeni tovarni Severne Karoline. Tako ao bili delavci prisiljeni iti s trebuh sa kruhom. Sli so v Ph jo in tam dobili delo v unft&lh tovarnah. Zdaj so prišli domo kajti tovarne so prenehale s d lom, ker tovarne delalo.r in/favdutari [o ao se tl delavci vrnili domov, je bilo prvo, da ao evoj-oem, prijateljem ln znancem povedali razliko «med delavnimi razmerami in mezdo v tovarnah, v katerih delajo organizirani delavci, in tovarnami, v katerih delajo neorganizirani delavci. Večina teh delavcev ae je vrnilo v avtih in raslsgali so domačinom, da ssslušijo od $66 do |80 na teden. Delavci ao se tako prepričali, da niso pravljice, kar jim organizator Hoffman pove o razmerah la mezdah v organiziranih tovarnah, ampak da je vss gnla resnica. Beaede delavcev, ki so se vrnili is Philsdslphije domov v mesta, is katerih so bili pregnani, ker so tovsrnarji njih imena vpisali na črno listo, so vžigale med delavsko množico In ko Soviitski kdolomiltc mwwiMiw ■aZH aa-i.ii.^ — —ai i— rinil IvODIIOvO parTIJO Krasta" pobral drugo grupe s mel obdržavati piknik a aho-dom, se je rasvila silns msni-featacija v prilog strokovne organizacije tekstilnih delsvcev. Tsksga pohoda delavcev še ni bilo v Severni Karolini. Tekstilni delsvcl ln drugi so v dolgi po-vorki in kot ds jim je atrah zlo-zel ln prešel Iz kosti pred gospo-dsrji, korakali po mestnih ulicah ln mimo največjih tekatilnlh tovsren. Štirideset zaatav in praporjev js vihralo v povorki, vmes so pa bile štandarte z najrazličnejšimi napisi. "Pridruži se uniji in postani človek," se je glasil eden izmed napisov. Ns o-gromnem okinčanem svtu js bil nspis: "Vodovodni monterji so orgsnizirsnl, zakaj niso orgsni-zirsni pletenina rsk i delavci?" Končno je povorka, v kateri so bili okinčsni svtl različnih orga-nizacij, dospela na prostor, ns ksterem se je vršil piknik. Tu je bila velika kuhinja na prostem. Lonci, kl so držali po trideset galonov, so viseli nsd žare-(im ogljem, v njih so se pa kuhali meso, krompir, paradižniki in pekls teletnins in kokoši po starem južnem običsju, ko ss je moralo meso pražiti najmanj po petnajst ur, da ji Imelo pravi okus. Piknik in pohod sta bila silen uspeh. Dsslrsvno so bili delsv Fm-MiriH «Ha-H ImkuMala Norria noče biti njihov kandidat, izjavi pe Je, da je proti Hooverje la Smith u. Mladi U Follette je s njim. S m B . uspeh, uesiravno so Din ooinv-11»™»""^ » ■ 1 11 • à Waahlngton, D. C-Farmsr- d Vozfordu orgsnizirsnl še le gledali pričakujoča na deUvske ska-delavska stranka bo morals m€Me#m dni> jih j« prišlo množice, da delsvcl Izstopijo Iz Iskati druga dva kaadWfU» v - kot 4t,r, ato ^Uvci. —4 «- - « TnA* predsednikaj» Podpradsednito. J£nit{nni in n60rgsnl«lranl. Senator Norria je v četrtek po- ^ mmut o-vern* Caroline Runi radiU šeet Italija-I nov in Ceha. Sovjetski letalec Cuhnovakij eetal na leda. Rim, 18. jul—Nobilov basni parnik "CltU dl Milano" poroča Iz bližine Kingsbaya na Spic-bergih, da je aovjetaki ledolo-milnl parnik "Kraaln" včeraj popoldne rešil Nobllovo petorico, kl se je nahajala na ledeni ploči 44 dni. Včeraj sjutraj je sovjetsko moštvo rešilo dva Italija* na na drogi pločl, ki sts imela aeboj mrtvega švedakega meteorologa dr. Flnna Malmgrena in katere je prejšnji dan opasil sovjetski letalec Cuhriovsklj. Rusi so torej v enem dnevu rešili sedem moš: šeat Italijanov ln Čehoalovaškega meteorologa ln profeaorja F. Behouneka, kl Je bil član poaadke na poneare-čenem zrakoplovu "Italls." Poročilo ss dalje glasi, da Js moštvo "Kraslna" med sekanjem ledu do druge ploče zagledalo nekaj mož na bližnjem ledeniku, ki eo divje mahali s capami v rokah. Samolojevlč, vodja ledolomllca, Je dal signal, da pride po nje danes. Smatra ae, da js to grupe italijanskih alpln-cev pod vodstvom kapitana So-re, kl so prlžli Is Italijs reševat Noblla pa ao ee tsgublM pred par tedni. usbay, flpiebargi, 18. Jul. —Kapitan «Alberto Mariano in Filippo Zappi, pilot ln navigator ponesrečene "Italije," zdaj počivata na sovjstsksm ledolo-mikru "Kraainu." Na parnlku počiva tudi truplo švedskega meteorologa dr. Mal letnega moša, ki Je daroval svo-js življenje, ko se Je pridružil Nobilovi ekapsdlcljl na severni tečaj. Dr. Malmgren je umrl 16. Junije vslsd mraza ln isgube krvi ns zlomljeni nogi, Mariano in Zappi pa sts čuvsla njsgovo truplo aa ledu v nsdi, da pride rešitev in da isročita truplo njegovi ženi. Skoro mssee dni sts Italijana tvorila mrtvaško stražo na ploči. Prsd trinajstimi dnevi sta povžila zadaje drobtinice njune hrane ln bila sta že Uko alaba ln bolna, da eta ae komaj dvignila pokonci, ko ss Js pokszslo v zraku sovjstsko letalo ssdnjo aredo. Povedala sta, da Js osemkrat prsj šlo letalo nsd njims ln dajala sta slgnsl, a nleta bila opažena. Njuna po-veet o trpljenju, kl ata ga pre-stala skozi 48 dni kot jetnika na ledu, Je strašna. Klagsbey, Aplcbergi, 18. Jul. -Sovjetski pilot CuhaovekIJ, ki je v sredo prvi opasll dva lUli-Jana in truplo dr. Malmgrena na ledeni pločl, se je moral všsraj spustiti z letalom na led blizu Northeaatlanda. Seboj Ima štiri tovariše. Skupina Ima dovolj živil za dva tedna in upetl Je, da bo kmalu rešena. vrst In pobite v tovarno. Tods delsvcl so šli mimo. Vrste plke-iz~tueata meet Severne Csrollne'tov so se formirale hitro, kajti •o ss udeldMll pikaiks in zabsv |deUvci so koraksli po dvs in dvs. ns prostem. Tskl pikniki so ss f s vrste ao dovolile le avtom In uradnikom, da so šli skosi nje. Na tleots delavcev je stalo ns griču, ko se ee odprta vrata velike tovarne Wemaetta kom po- novno izjavil da Je danes pre-posno sa kako kandidaturo. Ob «nem Je odklonil farmer-laborit ski podpredsedniški kandidat W1H Vereen is Georgije. Ker eo delsgatjs farmaraka-deUvake stranke nekaj takegs pričakovali, so na konvenciji pooblaatili strankin odbor, da lahko imenuje drugega kandidata, če bo treba. Odbor bo moral to storiti In morda tndorsid» socialističnega kandidata Thomasa, kl je dobil sa Norrisom največ glasov na konvenciji. Norrts je tudi dejsl. ds ne bo podpiral Hoover J s in šs manj taitha. Obsodil je platformi obeh glavnih strank kot reekd- jnmifldin■eepneJemUM« Wlndier,Ontimt. or La Fottette je todi iz- Vradaoet rapMnjenih m! Jsvil ds je proti Hooverje. ceni ne pet mllijopov dolarjev, deslrsvao so unijski od^niai priredili tudi v Craednoru 1n drugih mestih in v masi so prišli tekstilni dele vel, da slišijo govornike. V južnih državah je I šele pričelo orgenlzirsnjs deUy- alje. In ke eo ee vrele zeprle po cev na široko. Dosedanje prire- vstopu preddelavcev In dekvo-ditve govl> čuku trage-I i je same, da konec ni mogel biti drugačen, kakeršen je bil. Radiči in njih prletaši so bili vzgojeni'in politično so zmagovali tudi le v znamenju, da so druge zmerjali 4 Imenoval Končno še enkrat uajoatudnejšimi Imeiu, katerih ne prenem» mirno nobentrdnim rojake v t'l>,t i lil n I.Hmiut. k.at človek, ki je krvav pod kožo in ee mu ne dovoli niti povedati to v obras onim, ki g« obkladajo z raznimi pnovkami, V ar smatra on, da psovkarji zaslužijo vudgovop, 1 ^^Tu^ut^ ki ne va in njegovih pristašev taktika je bila, da so vsakemu ,rcklican11 " govorniku s strašnim hrupom vpadali v besedo, ako je hotel govoriti in jih zavrniti. To vpadanje v besedo je bilo tako silno in hrupno, da govornik ni mogel govoriti in ni bilo slišati njegovih besed. Seveda nista tega izumila Radič in njegovi pristaši, ampak to je bila stara in železna nrajca opozicijonalnih strank in njih voditeljev od leta 1897, odkar je bil avstrijski absolutisem odpravljen saj na papirju. Črna Gora ni imela parlamenta. Tam je bila ed nekdaj tradicija, da se neodpustljive žalitve izravnajo a silo, ako žaljivec ne poravna prostovoljno storjene krivice in tarim krivicam dodaja še nove. Dogodki v jugoslovanski skupščini niso bili v luči objektivne kritike nič drugega kot posledica razmer, tradicij, šeg in navad, ki so različne v Jugoslaviji in ki opominjajo merodajne faktorje, da je skrajni čas za odpravo takih običajev, razmer, tradicij, šeg in navad. To se pa ne zgqdi s pogrebnimi slavnostmi, ki podžigajo še k večjemu narodnemu sovraštvu troimenega naroda, ampak s treznim in pametnim podukom ljudstva. Jugoslavija potrebuje močno socialistično stranko, tri privede voditelje buržoaznih strank do spoznanja, da je še kaj drugega na svetu, zakar se je vredno bojevati in to je za politično in gospodarsko demokracijo, da ne bo en del troimenega naroda živel v uboštvu, drugi veHko manjši del pa v razkošju in sijaju. ______ TsflUva ■avla* Iz ialiv« ■aaiMiv wm aviw* ska SlsvoOUo delovnega noj obvestijo o nearačl. Mkhael I heligoy (Izvirno.) Za koncentracijo ljudetva proti Akcija za združitev delovnega ljudstva v Sloveniji Jako počasi napreduje, to pa zato, ker oe v delavskem gibanju Še vedno dobe Ijtidje, ki koncentracijo sicer na jeziku zagovarjajo, v praksi pa pokažejo, da so proti njej.— Ideja koncentracije v Sloveniji ni stara. Komaj dve leti in pol je od tega, ko so nekateri delavski voditelji prišli na to mi sel, ko so nekateri voditelji uvi videli, da je reelnejše, ako se forsira združitev — brez kakršnihkoli izrazitih in ostro o-predeljenih "ideologij" n. ali III. internacionale. Zaveden proletariat je hotel mir, je hotel socljaltktičnega razrednega boja in zato je misel koncentracijo poetala jačja, zato je mlse koncentracije vsej v kulturnem in strokovnem pogledu povsem zmagala. Povsem nesmiselno in politično nezrelo bi tudi bilo, ako b tako mala peščica delavskega razreda v Sloveniji stala v neštetih taborih in meeto, da bi enotno nastopila proti meščanstvu, da bi se klala med seboj za ideologije, o katerih so frazarili ti ali oni tudi politično nezreli — delavski voditelji. Kruta realnost je koncentraciji dala svojo bazo. Kajti delavstvo, kl je izgubljalo postojanko za postojanko v družbi, je instinktivno Čutilo, da tako ne sme Iti več naprej, da je pred vsem treba organizatoričnega in enotnega dela in šele potem notranjega razčiščevanja z ozi-rom na to ali ono Ideologijo. Koncentracija delavskega razreda po se še ni doeegla v političnem osiru. Vzi tinti, ki kon centracijo zagovarjajo, ki koncentracijo tudi lzvrše v — strokovnih in kulturnih delavskih aocijaliotičnih organizacijah, vsi tisti pa so izjavljajo proti enotnosti in koncentraciji delovnega ljudstva v eni delavski socijali-stični stranki Političen poloiaj delavskega razreda v Sloveniji je danes tak kakršen Je bil pred petimi leti Razcepljenost iata, (e še ne več ja. Le tolerantnost med i>osa merniki političnimi atrujaml, vsakovrstnimi ideologijami in izmi, je nekoliko večja in boljša Zato ae moro tudi reči, da kon oolidacija delovakega razreda t Sloveniji v političnem osiru ako-ro gotovo še ne bo tako kmalu nastopila, kajti vee delavako politično gibanje v Sloveniji ba sira na plačah poaameznih ta j aikov, poaameenih atrank. Ko muniati dobe podpore še vedno iz aovjetake Ruaije. ker z Stalinom preklinjajo Zinovjeva, ao-cijaliati imajo več avojih goepo-darakih organizacij ia tudi aktivno časopisje. Bernot v soci )alno>do vrgli v delavsko gibanje, Imeli mnogo dela, pravega pionirskega dela, da bodo zorali vedno bolj zarastle ledine politične miselnosti sedanjih socija-ističnih in komuniatičnih po-bornikov. Zedinjenje živilskih delavcev ae pripravlja. — V nedeljo, dne 10. junija se je v Zagrebu vršila seja akcijakega odbora živilskih delavcev Jugoslavije za zedinjenje živilskih delavcev v SHS. Zastopanih je bik) precejšnje število delegatov iz obeh strani. Za zedinjenje eo ee izjavili i socijahstični i komunistično opredeljeni sodrugi, tako, da je pričakovati, da bo koncentracija živilskih delavcev v Jugoslaviji kmalu izvršena. Strokovno gibanje živilcev ni močno, kakor ni močno sploh delavako gibanje. Koncentra cija te živilske strokovne zveze pa bo brezdvoma vplivala na vso tiste aedaj še Indiferentne delavce in nameščence, da se bo strokovno gibanje te panoge delavstva tako poživilo in ojačilo, da bodo ti delavci tvorili v delavskem strokovnem gibanju močno fronto v borbi proti kapitalu in proti buržoaziji za svoje delavske interne. Pričakovati pa je, da se hode na pobudo živilskih delavcev pričela združevati tudi ostale strokovne organizacije socialistov in komunistov v pokrajinah Jugoslavije. Strokovno gibanje je namreč enotno samo v Sloveniji. Povsod drugod pa je prav tako razcepljeno, kakor politično. Zato je upati, da bo ideja koncentracije zmagala, temi pa bi bila konsolidacija delavskega gibanja vsaj na strokovnem polju zasigurana. značaj njegove pšaave. 4. Kronične (trajne) fizijolo-gične ovira. Takšne ovire nastanejo n, pr., če izgubi oseba ud ali Čut, ki je sodeloval pri pisanju in tudi to daje pisavi po- no, da se naš osrednji živčni ai- # Pisava Is njeni zakoni V začetku pret. meseca je zboroval v Parizu II. mednarodn OPAZOVANJA Dejstva, dejstva, dejstva. .. Pred par meseci je bilo v Chi-cagu precej hrupa; Ves mora l ični Izrael je bil pokonci. Neki dr. Rongetti je bil obsojen na smrt, ker je povzročil smrt nek- taklnim novim razmeram. d<*,ice' tateri je 3. Hitrostna stopnja pri pisa- nja. Ta čiiueniea Je ja»na aa prvi pogled. Z neštevtahni eksperimenti so določili grafologi tabelarično vrsto zrtzkov, ki kažejo naglico, s katero je kakšen Hovek pisal. 6. Značaj pisave, ki so jo učiti v šoli: n. pr. pokončna, ležeča, okrogla itd. 7. Narodnost piačeva. Razni narodi pišejo isto Črko v različni obliki, priseljenci se med novim narodom sčaeomh naučijo njegovih obHk, kakor da so jhn prirojene. S. Osebna stopnja vizualne (gledne) občutljivosti. Pisave vojnih slepcev so n. pr. nekoliko drugačne nego njih pisave, ko še niso bili slepi. 9. Grafična izrazij ivost. Tu je upoštevati v prvi vrsti osebno estetsko kuRiviraneet pieoa. 10. Stopnja nečimernosti, poze in posnemanja po eni strani, stopnja naravnosti po drugi. Pi savi se prav dobro pesna, če se je hotel človek Ž njo "postavljati" in če se sploh ^sd "postav tja" ali ne. 11. Stopnja olike, poznanje tujih jezikov,-pianih elogov itd. 12. Položaj črke v besedi ali stavku. Podoba črke je dosti odvisna od tega, če stoji sama zase, na začetku, v sredi Sli na koncu besede. Zakoni piaalnlh gibov S pomočjo kinematografije so odkrili znanstveniki celo vrsto zakonov, po katerih se vrši pi sanje in ki so veljavni za vze Teh zakonov je 11, 4 nadaljnje pa so ugotovili z drugačnim ekeperimentalnimi načini. 1. Nihče ne more napisati o-glate oblike, ne da bi se pred prehodom iz ene smeri pisanja v drugo ustavil za odlomek sekunde. 2. Z rastočo naglico pisanja se komrres grafoloirov na katerem pigÄVa nagne približno 10 I Kongres graioiogov, na Katerem 3 Vgak ¿]ovek piše tak0f da so podali razni udeleženci s svojimi poročili izčrpen pregled če/ stremljenja in izkustva svojega zanimivega znanstvenega področja. Dočim smatra širša javnost in del znanstvenega sveta grafologijo (pisavoznanstvo) Šr vedno za ilekakšnp okultistlčno zadevo, ki ji z naravnimi zakon in s treznim proučevanjem ne moreš do živega, a jo mnogi sodijo celo kot domeno bedako" in puatolovcev, je pokazal pari ški kongres, da jo jemljo resn učenjaki popolnoma drugače, do jo bazirajo na ugotovitvah,' k niso nič manj trdne in preizku šene nego ugotovitve vsake dru ge realne vede. Znani raziskovalec dr. Robert Saudek je v kratkih potezah navedel člnjenice ln zakone, ki določajo tako osebni kakor splošni značaj vsake pisave in ki so plod dolgotrajnega proučeVanja po laboratorijih vsega sveta z eksaktnimi znanstvenimi metodami. Največjo uk>go med temi metodami igra kinematografsko snemanje. Cinjenice, kl določajo oeebno piaavo. Pisava vsakega človeka zavisi po Saudekovih izvajanjih od 12 okoliščin, a iz tega, kako neke okoliščine prevladajo druge in jih izločajo, se poraja njena končna podoba. Te okoliščine so sledeče: 1. Mehanične (pero, Črnilo, papir itd.) Znano je, da ni n. pr. vaako pero za vaakega človeka "dobro" in kako se pisava spreminja, Če pišeš z dvema različnima peresoma. Notranjo mehanično strukturo (zloženost, aestavo) piaave raziskujejo po-največ z drobnogledom. 2. Zakoni pisne zrelosti. Popolnoma dozorela je pisava tedaj, če naa pri pisanju ne motijo dvomi n. pr .o obliki črk in o pra-vopiaju kakšne besede. V tem zmielu dozorel pisec se lahko postavi s nerazvitim piaanjem, nerazvit pisec pa samovoljno nikoli a polno pisno zrelostjo. 3. Okultno (trenutno) flzljo-loško atanje pisca med piaanjem Ce primerjamo pisavo istega človeka is različnih Čaeov, opazimo na prvi pogled, kako vpliva napravi preprosto ravno Črto različnimi hitrostnimi stopnjami. Hitrost najprvo narašča, doseže neki višek in se pepti koncu Črte spet zmanjša. 4. Mehanične ovire (n. pr. košček papirja v peresu) zmanjšu jejo hitrost pisanja samo zaradi vizualnega (glednega) dražljaja Pisav slepcev takšnih ovir ne pozna. 5. Močnejši pritisk zmanjša hitrost pisanja, a ne zaradi trenja, temveč ker se prsti prila-godevajo temu pritisku. 6. Vsak Človek piše daljše poteze hitreje nego manjše. 7. Vsaka sprememba pisalne smeri povzroča zmanjšanje hi-troati. 8. Oblika prejšnje ali naslednje črke ali obeh skupaj povzroča zmanjšanje hitrosti pri prehodu iz ene smeri v drugo. 9. Vsak nov nastavek peresa povzroči najprvo kratek premor, preden začne sploh pisati. Zalo se pri hitrem pisanju prekinje-vanja po možnosti izogibamo. 10. Pisanje pik je daljše nego pisanje kratke črte, n. pr. vejice U. Črte, ki pokrivajo poteze zmanjšujejo hitrost pisanja, ker ustavljajo smer pisanja proti desni. 12. Pisanje pisave v ostrem kotu je lažje in hitrejše nego pisanje v topem kotu: . 13. Podaljški črk navzdol gredo lažje od rok nego podaljški navzgor. 14. Ritmična izmenjave razli čic med tenkimi in debelimi črtami je posledica fizijologično neoviranega pisanje. 15. Vsak človek s polno pisno zrelostjo kaže neki pisni pritisk, ki mu je popolnoma izviren in kl se spreminja v krogu njegovih oeebnih možnosti s stopnjo piaalne hitrosti. iz telesa. Otroka je sežgal v ječi in dekle je umrlo za zastru^ Ijenjem krvi, ker je bila operacija slaba. Takrat so ropotali oblastveni organi, ropotali, kakor da «e j«,. 4ira svet, kako da bodo očistili mesto takih lopovov kot je omenjeni zdravnik. Ves moralični Izrael je grmel ogorčenja — in grmenje se je sukalo samo okoli zdravnikov, kakor da so oni vsega. Malo globlje v plast razmer ni pogledal nibče. Grmenje je trajalo teden ali dva dni potem je bilo tiho. Z bliskom in treskom n&poveda-očiščenja ni bilo, ker ga fte more biti. Pred par dnevi je spet zagr-melet Aretiran je bil drugi zdravnik, kl se peča z aborcija-md, to je z odpravljanjem ploda. Obtožen je, da je redno — najbrž dnevno izvrševal nepo-atavne operacije in deteta, ki so bika že živa, je utopil v čebru vode in jih sežgal v peči centralno kurjave v bolnišnici. Očiščenje I Javna tajnost je, da je v Chicagu na stotine zdrav-nikov, ki izvrše letno po 50,000 aborcij! — Kdo jih sili k temu? Ljudje sami, ženske, poročene neporočene, ki nočejo otrok. AK so vsi ti ljudje, vse te ženske moralne propalice, zastrupljene z boljševizmom in brezver-stvom? Bank! Dr. Rongettijeva žrtev je bila zaročenka medicinskega dijaka s katoliške univerze Loyola, ki je priznal pred sodiščem, da je on sam peljal svojo ljubico k zdravniku in zahteval splod iz razloga, ker mora še dve leti študirati in nima denarja za zakonsko življenje! To so vzroki! To so dejstva! Včasi, ko še ni bilo blažene krščanske civilizacije, so metali bolehne in abnormalne otroke zverem; stari Grki v Sparti so jih metali v prepad; Kitajci so pometali deklice v vodo. Danes, ko ni več takih barbarov na svetu — gredo žene k zdravniku, da jim umori otroka s strupom v telesu! In če pride dete živo na svet — v sedmem mesecu nosečnosti — ga vtaknejo v vodo in sežgejo v peči. V bodoči civilizaciji, ki ne bo več krščanska, ne kapitalistična, niti nobenemu narodu lastna, ne bodo delali tega. Ženska, ki ne bo hotela otrok, se jih bo znana očuvati pred spočetjem. Ne bo treba barbarskih aborcij z običajnimi mukami in smrtno nevarnostjo. Naj skoro pride ta dan! Verniki se ne razumejo. Benton Harbor, Mich., 13. jul —Odkar je umrl "kralj" Benja min, poglavšT verske sekte "Hiše DavidovS," ni več sloge med verniki. SoVraštvo med dvema grupama, ki si lastiti vrhovno oblast, se Je pokazalo včeraj, ko Je nastal med njima resen pretep na zemljišču kolonije. Poklicana je bila policija, da je raz grajače pomirila ki aretirala p«r najbojevitejših. Nesoglasje v koloniji obstoj-v tem, ker ena frakcija vernikov žeH, da načeljuje kultu "kraljica" Mary Purnell, Benjaminova vdova, druga se pa ogreva za nekega W. H. Dewhirsta. Strata ubila dva dijaka. Woffboro, N, H., 13. Jul.— Harold Hamrn, star 20 let. In Aaron Friedman, lft let, sta bila včeraj ubita, ko sta vedrOa pod nekim drevesom, v katerega Je udarila strela, v bližini tega mesta. Obe sta bila dijaka v Dartmouth kolegiju. bogatlnkf. New York, N. Y.—Florenco Vollbracht, soproga bogatega u-pravitelja avtomobilske druibe. se Je v četrtek zastrupila v svo-Jem stanovanju. Zdravnik, k' Je bil pozvan, da jo reši, je spel, ko Je bila že mrtva.-^1' bracht Je izvršila samomor k< r Ji je mož prejšnji dan .zu z razporoko in ji očital razmeri z nekim drugim moškim. Otnka I New AK>any. Ind., 13. juli£ —Eleanor Reingard. «Ura ^ let, Je včeraj na sodišču pn*"* la, da je zadavila svojo tri n»^ aece staro hčerko. PrtJ trdila, da se Je dete samo rado-šilo, ko Je pilo mleko U sta** niče. -t. -fry r -» x PKOBVETA Vesti iz Jugoslavije —mi—m-m i __ KKVAVE DEMONSTRACIJ E KADI dogodkov v na rodni skupščini. (Izvirno iz Zagreba.) Dne 21. junija 1928. — Kakor hitro*ae je v Zagrebu zaznalo, da ao počili v narodni skupščini - v Beogradu usodni streli, in da fsfar postala poslanca HS6 (hrvatske sel jaške stranke) Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček žrtvi, ter, da je v smrtni nevarnosti poleg dr. Pernarja tudi sam vodja hrvaškega kmetskega pokreta, Stipica Radič, je v Zagrebu nastalo silno razburjenje med prebivalstvom. Razvile so se nagle demonstracije in vse je razburjeno povpraševalo, kaj s« je zgodilo. Po ulicah so nastale velike gnječe. Razpoloženje Hrvatov je bilo tako, da bi se maščevali nad komurkoli si že bodi, samo, da bi se znesli nad radikali, ki so po splošnem mnenju zakrivili krvave dogodke v Beogradu. • Proti demonstrantom je takoj nastopila zagrebška ^gicija in orožništvo. Daairavno so demonstranti v glavnem le vzkliknili "Slava Radiču» Živel Radič, Živela hrvatska !.samostojnost, Doli s srbsko nadvlado," je policija napadla demonstrirajočo množico. Zaradi krvavih demonstracij je zagrebška uprava mesta in policije odredila atroge odredbe glede prekršenja javnega miru. Vsako zbiranje po ulicah je bilo prepovedano.' Vsi lokali ae zapro že ob sedmi uri zvečer. — Policija je izdala uradni komunike, v katerem pravi, da je bilo pri demonstraciji ranjenih 35 policistov, 10 orožnikov ter 3 policijski častniki. Ranjeni so bili od' kamenja, katerega je metala razburjena množica, od revolverskih strelov ter od nož. V komunikeju trdi policija, da je bil napad na stražnike organiziran. To dokazuje dejstvo, da je nad 80% od aretiranih demonstrantov niziranih komunistov. Ubitih je bilo 5 oseb, ranjenih 200 a aretiranih nad 120. __ Po izjavah komandirja policije in po izjavah orožniškega poveljnika ni od policije, kakor tudi od žandarmerije nihče streljal na demonstrante. Da je toliko orožnikov in policistov ranjenih je pripisati dejstvu, da so nekateri elementi izrabili UKoden moment, da se v demonstracijah revanžirajo nad policisti. Po vsej priliki je zelo verjetno, da so ti maščevalci — komunisti. ^ Demonstracije se v Zagrebu *e vedno ponavljajo. Voditelji hrvatske seljaške stranke sicer mire razburjeno prebivalstvo, tods skoraj zaman. Ob priliki prevoza žrtev, Pavla Radiča in (,r. Gjuro Basari^ka na zagrebški kolodvor, je ^nova prišlo do demonstracij. Polipija sicer od-r<\ja, da se z demoinstrsnti slabo ravna in da se vsako zbiranje manifestantov takoj razkropi, vendar pa nima dosti uspeha. J,o vseh ulicah pride še vedno do manjših ali večjih praak. Zanimivo pa je pri teh demonstracijah tudi to, da je del zagrebških policietov v svojem patriotičnem navdušenju ostal solidaren z demonstrsnti. Ts je namreč zaprosil pri svojih s= predstojnikih, tako poroča za-jKrebškl "Hrvat" v avoji posebni ,z,,ujj, za suspendiranje, češ, da no« iti več na ulico ter se preteki z dcmonatrantl, ki mani-1 «'»tirajo za hrvatako miael in demonstrirajo proti hegemonlz-ttu velcMrbstva. Policijska oblast je njihovi **htevi ugodila. Ti atražniki nc Mo AM več na ulico, temveč ae Mo samo uporabili za notrenje-Politično službo. V soboto, dne 23. se je vržil l*>mb nesrečnih žrtev vele-"»Wga režima. Pavla Radiča ,n dr. MaKarišeka. Hrvatje ao * k<»rporatlvno udeležili tega fcvreba, udeležili pa so ss ga 'H»topnlki zunanjih držav. 'r« tej priliki je zopet prišlo do d*monstracij proti režimu in Proti morilcem narodnih poalan- Hrvatako. l^monstradje v Zagrebu bo- sledice ne samo za Hrvatako, temveč bržkone za celo državo. Hegemoniatičen režim radikalov in klerikalcev v Beogradu se bo moral udati pritisku naroda, ali pa ga bo nasledila odkrita diktatura generalov. Parlamentarizem pa si je skoraj gotovo s krvavimi dogodki v Beogradu izkopal svoj grob. Minfeteraki svet v Beogradu je sklenil, da se obe žrtvi pokoplje na državne stroške in da se da odškodnino družinam obeh poslancev. Kmetsko-demokrat-ska koalicija pa je to ponudbo soglasno odbila ter sklenila, da ae oba poslanca pokoplje na račun hrvatskega naroda. Isto-čaano se je med Hrvati pričela splošna akcija za nabiranje darov za družine padlih žrtev. V ta namen se je nabralo že skoraj milijon dinarjev. Ker ta denarna akcija še ni zaključena, je pričakovati, da se bo v prihodnjih dneh nabralo še več. To pa bi bil velik udarec za vlado v Beogradu. KAKO PUE MEŠČANSTVO V JUGOSLAVIJI KRI IZ UBOGIH DELAVCEV. (brvirno.)' Ljubljana, 24. junija 1928. Atentat, ki ga je napravilo jugoslovansko meščanstvo na jugOBlovanako delavstvo in urad-ništvo, z zakonom o davku na ročno delo, je tako velik, da vpi-je do neba. Nobena izmed tudi kapitalističnih držav v Evropi, ne uvaja tako pogubne, tako izsesavajoče davčne politike, kakor baš jugoslovansko meščanstvo. Davek na ročno delo je taka krivica, ki je ni mogoče nikoli popraviti in ki mora v slehernem človeku vzbuditi misel, da je ta davek odkrita diktatura meščanskega razreda nad proletarijatom, nad delavcem In uradnikom. Skoda je le, da delavski razred tega suhega dejstva ne uvidi ta-politično orga- ko, kakor bi ga moral. Pač se ču-jejo razne pritožbe, celo v režimskih listih je vse polno takih pritožb, toda na kaj stvarnega, res stvarnega, ne naletimo v velikih krajih, kajti fndlferent-nost še vedno drži izkorlščance v svojih ktempljih. V Jugoslaviji je "kriza". To se pač velikokrat sliši, ali nihče ne napravi, da bi.nemilo krize. Nikomur ne pride na um, da bi se zavzel za razredne organizacije ln bi tistegs, ki samo govori o krizi, pripeljal v naše organizacije, mu povedal, da krizo dela meščanstvo zato, ker jo kapitalističen red nevzdržen in tak gospodarski sistem mora vedno pripeljati do gospodarskih in socialnih pretresov v človeški družbi. Delavec v veliki večini še, prav tako pa'tudi državni, ka-jcor privatni uradnik, raje samo žlobudra o krizah, mesto da bi stvsrno razmišljal in premotrll položaj ter šel v razredno organizacijo, kjer bi napel vse svoje sile, da bi se to stanje bodisi s kakršnimkoli sredstvom — odpravilo. V Jugoslaviji so delavci sami krivi, uradniki prav tako, ako žive v takih razmerah. Ako bi bili na mestu, ako bi bili zavedni borci, ako bi vedeli, kako službo opravljajo v človeški družbi, bi jim ne bik) treba tako živeti, kakor žive danes, bi jim ne bilo treba pustiti, da jim buržuazija pije kri pri živem teleau. Z davkom na ročno in duševno delo pa ee prav določno vidi. kaj vse si upa napraviti meščanstvo s proletarijatom, o katerem ve, da veled evojega analfebetiz-ma ni močno. V naslednjem hočemo pokata ti, kako Izgleda davek aa ročno in duševno delo, koliko odtrga podjetnik .od plače delavcu ali uradniku. Ce zasluži delavec tedensko do 48 Din, tedaj plsča 1 dinar tega davka, če saaluži do 72 dinarjev na teden, tedaj mora dati 1J0 din. Os zasluži 200 dinarjev, tedaj mu odtrgajo 6 dinarjev, če zaaluži 300 dinarjev na teden, mu odtrgajo 9.50 dinarjev. ako zasluži 600 dinarjev, mu odbijejo 25 dinarjev. Toda ____ _______ to jt samo davek na ročno delo. rczdvoaa imeie velike po- Potem je treba plačati bolniške ki je tudi precej vtso-- Za plačo 250 tedenskih dinarjev znese bolniška blagajna 9 dinarjev. Za uradnike pa je še takoavano starostno zavarovanje (penzijski fond), ki pa je na-ravnost ogromen. Tako da ostane komaj dobri dve tretjini od že itak slabe in nizke plače. In s tako plačo naj potem človek živi. Draginja je z osirom na nizke plače zelo velika. Vsi trgovci, vsi podjetniki, prav vsi kriče, da je kupna moč konzu-mentov tako oslabela, da se boje svojega lastnega poloma. Saj ni čuda: delavec ne zmore več, prav tako uradnik. Zob časa pa gloda mirno dalje. Ne meneč se za razmere, ne meneč se za ljudi. Le kader, majhen kader naših dobrih, zvestih ljudi se pripravlja na končen obračnn z buržuazijo. In takrat, ko bo počilo, bo zavrelo povsod. Delsvstvo se v Jugoslaviji najbrž še dolgo ne bo spametovalo. Zato pa je pričakovati, da bodo raznfere še slabše in da bo jugoSlovanaka buržuazija našla nove moduse za še hujše izrabljanje proletarijata v Jugoalavl-ji. Samomor. V Sp. Dravogradu ai je upokojeni orožniški straž-mojster Miha Bašnik v svojem stsnovanju z ostrim žepnim nožem prerezal vrat ter se je zaradi izkrvavitve kmalu na to izdihnil. Bašnik je bil po upokojitvi več let občinski tajnik v Ojstrici ter je živel zelo solidno. Kaj ga je gnalo v smrt nI znano. Domneva se, da je Izvršil samomor v duševni zmedenosti. Smrtna kosa. V Ribnici je umrla po daljšem bolehanju v 81. letu ataroatl Terezija Mor vičeva, roj. Paganel. —- V Potf-čanah je umrla po kratki bolezni v 69. letu starosti Ivsnka Zei-hoferjeva, vdova učitelja. UJtflinke Benežiia ta slov zdravattb 80. aprila. 1028. Is delela aever-letaeatt—iS. aprila sa Js moral pred koprskim Sodi Men sagovarjatl Pe-trinja Josip od pokojasfe Ivana is Petrinj v občini Herpelje in Kastna, Čel, da se- j« pregrešil proti členom 17 ukaza od 0. XI. 1020 it. 1848, ker da je 4. marca sklical javni Shod v cerkvi v Prelnici, torej v javnem in javnosti odprtem prostoru^ na- da bi vsaj tri dni prej obvestil okroftne varnostne oblasti. Šlo pa je sato: Patri nja js povabil sa omenjeni dan cerkvene pevce v cerkev, da se tam vadijo pesem, ki naj bi jo Kapeli na dan odhoda lup-BOkliča, ki so ga kakor snaao lijanske oblasti isgnale is Italije, etrinja in s njim nekateri drugi va-ni so bili celo dan odhoda ln ne kiti dni prej pridrfani v saporn, ne daalmogli sp posloviti Sd odhaja jočogalupnika. Tokrat pa je bil koprski pretor ven dar toliko pameten, da je sprevido! gorostasnost obtožbe In Je v veliko ratoiaranje koprskih fašistov oprostil Petri njo vsake krivde. Toda mota kar je utrpel veliko škodo, saj je moral zanemarjati svoj poklic, moral plačati odvetnika in priše, ki so morale na raspravo. Is HorMa. Pred dvema tednoma so ksrabinjerj! v BorŠtu ustavili In aretirali domačina Andrija Žerjala. H prijateljem sta bila na poti v gostilno, ki jo vodi naki Zlobec. Ko sta pa odprla vrata, sta videla, da sboruje jo tam fašisti In sta radi tega sopet hitro sapria vrata In se odstranila od gostilne. Zerjalu pa se je sdelo to vendar nespametno In se je hotel sopet vrniti. Na poti pa sa ga »stavili karabinjerjl in ga pregledali. Našli so pri nJem nabiralno polo sa GoriM» Matico in koncept sa neko pismo na nekega snanea v Ljubljani, v katerem ga vprais, aH bi ee dala sa njaga dobiti primerna eluftba v Jugoslaviji, Gnali so ga na postajo v Dolino, kjer «o ga sasliievalf In nato IspueUH. Dva dni posneje pa je prejal ukat, da se ne sme prikasatl v nobeni gostilni in da se ne sme shajati s nikomur. čes osem dni je bil ta ukas preklican. Ko sa je pa Žerjal vračal pr«tekli teden Is dala (saposljea jt v naki tovarni pri Sv, Roboti), «o ga karabinjerjl kar aa eestl aretiral in gnali uklenjenega naprej v Dolina ln nato v sapor« v Trst. Smrtna kota. V Trnovem pri Ilirski Bistrici so pokopali* 66-letnega Rudolfa Valenčiča. moža, katerage življenje je bilo polno požrtvovalnega delovanje v korist našega ljud"tva. — V Otabžu je umri Župnik Josip Koa. ' ♦ ItaMJaalearlJe priimkov. V novem aaenemu izpremen jenih priimkov čitamo: Berhtfnger Bettinl, Božič Netall, Bradlčič Hrarri. Kane Canzlo, Cerkvenik Cerqueni. Cerovac Orani, Ko-bav Cavalli. Esner Ennerl, Ko-dflja Codelia, Krajnik ( arrlni. Zdravilno znanje m verstvo sta bila v starih čaaih skoraj istovetna pojma. Duhoven je imel magično moč, da je s ča-rovnimi sredstvi odstranjeval kot posredovalec božanstva tudi telesne ne gode žn ta moč ae je predatavljala za neomejeno kakor božja moč sama. Preprosti Človek je veroval brez vsakega pridiika v zdravilni uapeh kakšne zaklimbe, ker je legenda o kakšnem boianatvu poročala, da je imela ta zaklimba v mitičnem času podoben uapeh. če je bila n. pr. simbol božanstva riba, so videli v ribi boga samega. To ribje božanstvo, ki je živelo kot riba v vodi, Je moralo imeti torej moč, da je lahko očuvalo človeka pred utopljenjem in da je utopljenca znova oživilo. Ce je tedaj duhovnik z določenimi besedami in kretnjami Vtaknil utopljencu koe svete ribe v usta, je delovala božanska moč v tej ribi na utopljenoa oživljajoče -— ali pa ne. V zadnjem slučaju ni bilo neuspehov krivo magično sredstvo, temveč so se izgovarjali, da so nekaj epregledall med čarovnim dajanjem, ali pa da ae neki drugI mogočnejši čar pro-tivi pozvanemu božanstvu. Proti temu primitivnemu mišljenju o mogočnosti čsrodejstev ims zgolj razumska zdravilna veda težko stališče. Baš v zadnjih letih, ki so tako naklonjena okultizmu, astrologiji ln drugim "parafizidnim" strokam, smo imeli priliko opazovati, kako verjamejo široke plasti v magične vplive. Ta leta so celo dokszala, da izhajajo lahko Iz oseb, ki jth smatrajo zs čudodelne, v resnici neke sile, ki de-lujejo z duhovnega sveta na telesnega In ki so Stvsrno dokazljive. Z močnimi razburjenji zvezsne predstave morejo pri primernih ljudeh povzročati telesne spremembe. Po drugi plati pa so te sile zelo nezanesljive in ni nobenega, -povoda, ds bi zaradi njih opustili temelj zdra vllne znanosti, namroč znanstvo no mišljenje. " S tem pa se odreka znanost seveda temu, da bi ozdravljsla vse; mora celo prizna vstl, ds sc njeni učinki omejeni ns nsrsvne meje. V njenem področju ve* Ijsjo ssmo znanstveno doznav-ne zveze med Vzroki in učinki, seveda tudi s priključitvijo duševnih dogsjsnj. Vsakemu žive-lfiu stvori js na ta način določen tudi konec; smrt je brezpogojne posledics rojstvs vsskegs po-ssmeznega bitja. Na tej točki zdravilna umetnost obstane. 2e to je veHks pridobitev, ds je mogoče pri mnogih smrtonosnih boleznih smrt' preložiti, torej življenje podaljšati. Ps tudi tn uspeh je mogoč edino tedaj, Ču dsje celotno stanje teless možnost zs nsdaljnje življenje. Človek živi tako dolgo, dokler so njegovi orgsni in stenice, ki jih sestavljajo, sj>osobnl Izvrše-vstl svoje funkcije. Tsko imajo n. pr. stenice srčnih mišic In živcev nslogo, da aroe z dovolj -no močjo in v enakomernih presledkih stisnejo in razširijo. Dokler so te celice potom svoje Izmenjeve snovi sposobne rsz-vljstl temu potrebne kemične, električne ln druge fizikslne sile, so tej nelogi kos. Ce pa preprečijo n. pr. strupene snovi kskšne kužne bolezni celici Izmeno snovi In razširjanje onih sil, tedaj premine tudi srčna sila. Zdravniška znanost sicer lshko poskuša, da bi napravila strupe neškodljive, lahko pomore stenicam z raznimi pripomočki, da obnovijo nedoetejejoče sile; ali mrtvi stanid ne more vdihniti Življenja. Staples mori biti že asms od sebe dovolj žlvtjensko močna, ds lahko prs-dela ponudene ji pripomočke, če naj v doseže zdravljenje svoj smoter. Pri nekih kužnih boleznih. kakor pri malariji, si/tUdI, tropski ¿remavid, se Je posrečilo, da so pod ugodnimi pogoji škodi j I vs povzročitelje pomorili In teko odstranili nevarnost od slanic. Toda veČino bolezni, če sploh preminejo, premagajo notranje čuječe sile v telesu samem. Telo pri kirur-gičnih boleznih opažamo, da o-boli vas človek, ne samo del. ki ognjišča Je zadeva teh telesnih sil, da ozdravijo rane ln popravijo druge Škode, ki so nastale v telesu. Za to dejstvo Je zelo značilen način ozdravljanja pri tuberku-losi. Nt mogoče uničiti bacltov jetike v bolniku aamem. Vsak način sdrsvljenjs tuberkuloze se Izteke zategadelj na koncu I konca v to, da spodbuja ln po-' množuje naravno obrambno silo telesa. Nsvzočnost bacilov v telesnih tkaninah daje tem povod, da isločujejo protivne strupe. Zato poskušsjo povečati to-leane sile S počitkom (zdraviJo-njs s ložanjem) ali pa povočati odpor proti preokušenju s dražili (tuberkulin. bacllus C. G., zlato, žarki itd.). Toda tuberkuloza ne ozdravijo uporabljeni pripomočki aaml na ssbi, temveč It« obrambne sils, ki jih uatvarja stanlčno delovanje. Ce stanlce niso sposobne, da bi isdelale do-voljno množino teh snovi, tedaij ne pomagajo vsi pripomočki nič. V teh mejah se giblje uapešnoat zdravilne snanostl, čeprav ae t¡r meje z napredovanjem znanosti širijo čim dalje bolj. Clm več iskušenj in gotovosti si pridobi zdravnik v teku tem jasneje lahko premeri moje'svoje zdravilne sposobnosti, tem akromnsjs lahko presoja človeško znanje in moč. Samo mazač ee lahko smatra za nezmotljivega, ker prlplauje brez presodka svojemu delu to, kar prinaša le ozdravljajoča narava svojim skrivnostnim anova-njem. _ Frederic Boutet: liflM | ame Slovenki Uvodu »iHM l P otipe no iadaota Ink on». IT. JnaJa 1007 V ' "Počakaj trenutek. . . Gospa pride takoj." Sobarica je odšla ln Andro Sergy se JS ogledal. V salonu jo dihal isti okus, ki ga je občudoval Sorgy v osebni eleganci še-ne, ki je tu prebivala. Prod dvomi meseci Jo Je apoznal v nekem morskem kopališču. Od prvega srečanja je občudoval njeno gra cijozno nežnost, njeno očarljivo smehljanje ln njen glas. Skupni znanci so gs sezsnill z njo in mu povedali, da Je Gabrlelle Armonf že deaet let vdovs. Ona mu je ugsjala in on njej. Izvedel je, du ima slns, velikega sina, js dejala s smehom, ki prežlvljs svoje počitnice pri stricu v Solagne. Pravila mu je, kako ljubi glasbo in glodallščs In da sijajno plefte, se je sam dnevno lahko prepričal. Zapletel se Je z njo v fllrt, vendar v dlstsncl spoštovanju. Počasi se je dnevno bivanje t njo razvilo v ljubezen. Imel je petintrideset let in fco nikdar nI mislil na ženitov. Jo mislil zdaj 7 Ali pa je želel, ds postane Gabrlelle Armont njegova ljubica? — Površen v mislili, kakršen Je. pač bil, ae Je pfopu* stil trenutku in odlagal odločitev v tej stvsr! do svoje vrnitve v Pariz. Kajti, da jo bo tam videl, je bil gotov, ker mu Je o-na dovolila. Dočlm Je torej čakal v njenem salonu, se je čutil tesnoM, ki ga je polnila. Vatoplls Js msjhns, plavolesu. skoro otroška, in zraven tako živa in lepa. Zmeden jI je Andr« Hergy poljubil roko. Svidenje v nenavadni okolici Je oba malo vznemirilo. Govorila sta banalne stvari in obujala spomine nu poletje. Kmalu sta ss ogres ISi, Jofeaalova. Pa.i fl. tajnik UUs Novak) tajnik betatškega ulldke Le vrane Gradlšekt «L blagajnik Juha Vegrlek) uradnik glaalk JaSe Savee* nlki uprav it tU glasila gllip Uodlnai «rhevnl sdravnlk Dr. F. J. Kern. SS9S 9L Ctalr Ave* Cleteland. Okl«. uoaroDARgKi oDaui Frank 8omrak. predsednik. Its K. 74th St . Cleveland. Ohio» Fraaš AM. S1S4 B. Crarfnrd Av*. Chleaga. IU.) Jacob gapaallš, MT 8. Kldg» til Ava^ Chicago, UL poaoTNi o nan t laka Oavšek. prnOsedalk. 114 W. Bar BL, Bpringfleld. Hl.t «aha TrMt Wa It. atraksna, Pe.j Tony Shragat. BF. D. Nel, Johnetaa CNp, Hi I Ksak Podba), »ns «L Perk Mill. Pa.| Antaa ialar. Pea IS4, Qcnsa, Kana. BOLNIŠKI OO8KK1 O8RKDNJK OKROŽJE, Uvreae QradUsk, SSŠ7-Š» Be. UvndaW Ave, Chicago, IIL VKBODNO ORROftJRi Joaeph Borka. R. F. D. I. Baa 114, Weal Newtaa, Pa.| Anion Ahram, 114S E. T«th Ot-, Cletelaad, Ohio. RAPADNO OEaoilRi Jerah Halah. R. k. S, Res SS, PRtaharg, Kaaa, aa lagnaapadi Frank Klaa, Ras MS, Cklshaha, WasL. aa ee» sap.| h»h, «aa 114. Rack Bprlngs, Wya Nadzorni odbori , Wank Raje, predsedalk, S4SS W. Mtk at«, OktosgS, IU.I Ladvth šek. 440» Ht. 1 lair Ave.. ClevrUnd. Oktai AIIm AI He* ft l^ti. Edmiltvotti odbori V gist Mltvaahea, Wis Frank VMaiar. prodsednfh. IA0I A ugnala RU GUaaee, IU.I Jeha OM» I4N Bo. Cllftnn Park AVK, Hilrsro. III.; IXar (ieahel. 73» E. Ulatak, Celo-rado Bprlngs, Cala ittfo rOgORl Mftmimämm e stsvaUal edharalki ki šolale ■rada, aa vrši takale t ▼•A PISMA, kl ea aaaašaja na pasla gU pniisšalka, se esdslštvu B. N. t. U «It » Bo. Unadale Ava« OMsnga, IR. VRE RADEVR BOLNIŠKE PODPORI R« N AB LOV Bi Rehden lajal-šiva a N. P. J„ SCIV-Se Ba. Uvndsle Ava, Chlaaga, m. * DENARNR POilUATVR IN RTV ARI, U aa Ušefa gL ktlšeiskllBS •šhnea ia IgMša vuMa en aaalevst Tajnlšlva B. N.T. K >44741 Ba. ton» TM i?DEvi ? ZVEXI B RI.AGAJNIAKIMI POBU aa sešBfcle ee naakvvt blagajaištvu B. N. P. K I4ft7.&4 Bn. Uwndala Ava, Chlsaya. TO. < Vsa prNalbe giede psslsvsaja v gL IsvrŠevakM« odhoru ss ss) peMJefs Fraak Bajen, prašssdalha asdseraess udhora, šlgav aaalav |a sieraf. Vsi prislvl m Bi» psvstal odeak sa aa| pošiljala aa aaslevi loka Oetšsh, 414 W. Bay BL, Bprlagflelš, IU. Vsi šspkd In dragi spisi, asmsalln, oglasi, aarošnlaa la enjsk vaa, kav le v SveoS S gthalknS Jedaote, aa) as pošUJa aa naslovi "PtOaVRTA," SSI7-4» Bo. Levadale Ava. Cfcleagn, IU - ' " ' ga Je treba operirati. In pri opt l>Äbn* * pot,,, rgtivai odstranitvi bolaunakega m^mol. Morda et- j« gospej Armont godilo |>odobno. Mladi mož pa je mirno govoril o Leruelierovih. Uil Je naraven, proti materi ganljivo nožen. Ljubil je kemijo nad vse, plesal ni. Najljubši njegov aport je bil boka* kar je nekoč, ko ao skupno obedovali v restavraciji ln J s hotel neki pijani neznanec po vsej sili plesati s njegovo materjo, sijajno dokazal. Tu dogodek jo oživel med Andrejem in Je* anom-Louisom živahno slmpnti* Jo. Andre Sergy ao Jo večkrat shujal z gospo Armont in njenim sinom in j« kmalu postal intimen prijatelj hiše. Gttbrleile ga Je privlačevala vedno bolj; izpr-vm ae Je uatrašil dimenzij njenega sina, — Imel je duvetnujst let — potem je uglltul o njeni starosti in končno Je ugotovil, u, on se * velikim s|Mistovanjem s|iom!nja svojega očeta, in če bi se še enkrat omožila, bi bil žaljen. Poleg tega — oh Je še otrok — bil bi ljubosumen in nearečen. Približno pred Jveml leti me je nekdo snubil... Nisem ga ljubila ln nisem imeln namena, «prejeti njegovo ponudbo — toda govorila sem s sinom o tem ... Tedaj je bil ves I z sebe — zakliiijal me Ja —, t'videln sern, tla bi bilo strašilo. , . K u ko bi ga r.iuls Armont. MUdi mož ja planil v aobo. "Jas vem vse. VI in mama! Ona ml ni ničesar |iov« svojih napa-daleih, ni hotel Mati njihovih imen. _ - , ( 'hirngo d>rl»l nov muzaj. Chicago. - tkalko historično društvo (Chicago lllstorlcal Ro-ciety) Je dobilo prostor v Lincoln (mrku za zgradi te v svojega muzeja, ki bo (»ontavljen pred svetovno rarstavo leta I03<1. ,Stavbi! Is» rgrajeiia v kolonljal nem slogu In l*o štab milijon dolarjev. V muzeju, v katerem bo tudi velika dvorana sa pr«-davanta, immIo rasatavljenl val pmdftt«'i i. ki se nanašajo na zgodovino čikaškega mesta In države Illhioi«. _ llaoden padec. Chirago.^-N. A. l'rendei«aat, sla r 34 let, aa Ja v torek ubil, ko Je padi I ras okna v siropju, kau-rege je dl Ulico, lili je na meeUi i NABOCTTO 81 KNJIGO AMERIŠKI SLOVENCI' KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J A. P. Cehov: Nekega lapega večera je ee-del ravno tako lop ekaekutor I-van Dimitrlč Cervjakov v drugI vrati aedežev in gledal na oder, kjer >o igrali 'Korneviljakl svon/ Glodal je in ae počutil blatenega. Ali nenadoma. . . V pripovedkah ae človek čeato sreča a tem: "ali nenadoma". Plaatelji imajo prav: tivljenje je tako polno icnenadenj I Ali nenadoma ae mu akremii obraz, oči ao mu fabuljijo in aapa zaatane. . . nič več ni gledal na oder, malo ao jo nagnil in . . . accih! Kihnil je, kakor vidite. Kihanje ni nikjer in nikomur prepovedano. Kihajo kmetje in politični voditelji, včasih celo kak tajni avetnik. Val kihajo. — Cervjakov ae ni «menil sa to, ai obrisal obraz s ruti oo In kot kulturen človek pogledal okoli sobo, .če ni s svojim kihanjem morda koga vznomiriL Zdaj pa so jo uctrešll: opazil je, da si jo atarsc. ki js sedel prod njim v prvi vrsti, marljivo brU sal plešo in vrat in nekaj godrnjal V tem starcu js Cervjakov upokojonoga Kristalov slutbovsl v pro- ru. gar js pomislil Cervjakov,^ Y$loer nI moj predstojnik. Uu0C jo, vendar so spodobi. Morate so opravičiti." Cervjakov ie cekailje, so a vsom telesom nagns naprej in salopoče generalu na uho: "0-prootlte, vate prevzviienost, da som vat obrlsgal. .. pripetilo so ml jo slučajno.. "NIŠ, nič!" - "Za Boga. oprostite mil Saj vas nisem kotel T "Ah, lopo vas prosim, sodite t Pustite me, da poslušam!" Cervjakov ss jo vznemiril neumno nasmehnil in sačel gledati na oder. Gledal Je. vendar ss ni več čutU arečnegn. Mučil ga je nemir. Mod poganisinlml dejanji so je pribliial Brisftalovu. stopil mimo njega In premsgsv-il bojazljivost, camrmral: "Ob-risgal som vas. prevzviienost. Oproetlte. Saj nisem hotel .. "Ah kaj I —- Jas som le poca-bil, vi pa vedno isto trobite!" odgovori general in spodnjs ustnica se mu Jezno pobssi. "Pozabil Je, a na točeh ss mu bere ncvoljs." Je pomislil Cervjakov in boječe pogledoval generala. "In ie govoriti ne mara. Treba bi mu bilo raztoknačl-ti, da nikakor nisem hotel... ds je tak sakon narave, sicer bo mislil, da sem hotel pljuniti. — Zdaj sicer na to no misli, pa bo pozneje! .. " <**' Ko jo priiel Cervjakov domov, Jk povedal Ioni o svoji nezgodi Žena js vzela dogodek popolnoma ravnodušno na «nanje, kakor se mu je bil pripetil; najprej ss je ustraiila, ko pa Jo fevedela, da je Brizialov samo upokojeni general. so je zopet pomirila. "Vseeno, pojdi in ss opraviči." mu jo velela. "Bo mislil da so no snai obnašati v drutbi." "Saj to ja tisto. Opravičeval som so. on pa so Jo drial nekam čudno. .. NIČ gotovega ni spregovoril Tudi ni bilo časa sa pogovor." Naslednjega dne jo Cervjakov oblekel novo uniformo, se obril In se odpravO k Brlstalovu, da so opraviči In mu racloži... Ko jo stopil ▼ generalovo čakalnico, je tam opasil mnogo prosilcsv in med prosilci samega generala, ki jo sprsjsmal prošnje. Ko je še zaslišal nekoliko prosilcev, Je general dvignil oči tudi na Cer-vJakova. "VčsmJ sem v "ArkadiJi", če so spominjate, vaša provsvlšo-nost," — začne pctpovedovati eksskutor — "som kihnil in slučajno som vas obrlagat .. O..." "To jemaienkoet! Pustite to!" |. Kaj telite T se obrne gene-rsl l drugemu proslku. I "de govoriti no mara." Jo pomislil Cervjakov in prebledel. Torej jo jesen. .. Ne. tega ne urnem tako pustiti! Razložil mu bom." Ko so je general pogovoril s poslednjim prosilcem in krenil / notranje sobe, Je Cervjakov stopil «a nJim in sašepetal: "Pre-vzvišenoet! Ce si upam, da vas vznemirjam, vaša prevzviienost, lahko rečem, da to storim radi tega, ker so kessm. Nisem itoril nalašč, verjemite ml da nisem." General jesen našobi usta ln zamahne s roko. T "Ven!" ponovi general in u-dari s nogo. . Cervjakovu se Jo nekaj odtrgalo v trebuhu. NIČ ni videl in slišal ko jo šel ckosji vrata na ulico in so napotil domov... Ko pa je prišel domov, je legel no da bi odloiil jjovo uniformo in — umri. (Poslovenil J. a) "VI so snostsvno is mene norčujete, gospod!" odgovori in iz-gine aa vrati. "Kakšno norčevanje je pomisli Cervjakov. "Tu I nega norčevanja l ne rasumel Ce je ie tako. se ao bom več opravičeval temu bahate. Naj ga slodej vzame. Pismo mn bora napisal, k njemu pa ne grom več. Pri moji veri. ne gromi" Tko jo domov grede premišljeval Cervjakov. Generalu ni napisal plama. Mislil Je ln mislil pa ni mogel ssstaviti plama. Drugega dne je moral Iti h generalu, da mn raaložl "Včeraj ssm prišel da nadlegujem vašo prevcvlšenoet," j« zašopetal Cervjakov, ko jo general nanj dvignil vprašujoče oči pa na aato, da aa norčujem, kakor ste vi Izvolili reči. Opravičeval som se «ato. ker sem vaa o-brisgal ko sem kihnfl, a norčevati so nisem mislil Ali so smem jaa sploh norčevati? Ce bi se mi norčevali ia koga, ne bi imeli ni-kakegs spoštovanja prod osebami nikakega..." "Vso!" jo nenadoma cavpO general, ki je izpremenil barvo ae vos tresel. * . "Kaj?" Je boječo vprašal Cervjakov In umiral od strahu. Milan ftbjMČU: V PLAMENIH Padla jo beseda In lotili so se Je na tihcaf kakor da jih Ja sram. Umikali so oči In igre-Jočih so mišic na čsljustlh in sklepih crll skosi "Zdi ss ml da Imam šs skorjo v torbi" "Ros? Glej nor -"Mislim..." Brskal je po torbi nerodno ln nemirno. Val oo glodali vanj. "Pač Imam jo!" jo jo tcvtcfcel ln pihnil vanjo. Zapičfli so pogled v skorjo sa trenotek in ss vsak sass s «trli v strun. Pihnil je ša dvakrat v skorjo, ki ss js bila napraštta, In prodno jo je neeel med sobe, se jo oari po okolici kakor da je čutil njene poglede. «»glodal Jo na skorjo, omahoval, ss odločil In ugrisitil. Zahreičalo Je in počilo i kakor da so sačutlll noš v rsbrlh, ao ae zganili in obrnili glavo od nJega. On jo Jedel tiho ln ekrivaj kakor tat. Mučil se Jo s skorjo, ki mu Je trepetala v rokah kakor saeovraieno breme, In ae sunkoma osi-rtpookottftli "Hoče! polovico?" " "Ah, Ml 8aJ aam nimaš nič..." VfUm*° "M^M^doma a kratkimi vsdlhl. stopali k oliefcu. ki ao ga zadelali. "Konjenica ae Je vrnila... Rszjahall ao ia večerjajo. "Posebno glasni so... Kaj so neki opravili r "Kaj neki večerjajo?" "Da. Moeo voham..." "Munlcljo vozijo sa topove... To noč bo pekel r "TI, vprašaj atrašo. ali lnnkdaj nam mlatijo dati kruha..." Je nekdo zaproeH od sa-daj. "Sam vprašaj r "B. aU Je te teko hudo..." "Hudo!" Je «mignil s rameni. "Kaj se bojiš? Ne bo te pojedel ne!" "Pe pojdi U. glej gsr "Bilo bi dobro, res bi bilo dobro, da vprašamo; bomo vssj vedeli." J "No, gre?" Nihče ss ni oglasil. Gledali so ae In se hipoma zasmejal!: "To amo Junaki!" "Grem pa Jas! Saj Je veeooo... Kje atojl s trata?" Odkašljall ao ae. "Vidiš, na oglu one barake...** "le vidim... Kar odprl!* Jaz grem. kar grem." ae Je odkgiljal stresel z rameni In ato-pil črsa prag. Uetevil ae Je za hip In rekel z nasmeškom: "U aaj bodo vrata odprta r "te dobro. «a... U pejdir Sol Je. Vol ao 00 aganitl na pragu, ee eklo-nlll ven ln glodali sa njim. "NI m ša osaalk.. Ciste blizu Je te. hoteli 00 plsn.l. ponj. in •4» KooiaJ ga jo bda strala opasUa, je skočila s dvignjeno puško in kriknila: "Kam? Na-saj; marš v barako!" "8aj na mlsMm nič..." se Je sklonil ln dflgnll komolec, da se brani pred sunkom. "Marš nasajl" ga Je sunila strafta v hrbet ti< "Saj ne, saj ns mislim nič..." ae je eklo-nilJe globlje ln lo višje dvignil komolec. . "Marš. mar«... Marš!" je alkala In suvala atrata. ' "Beti, beli; pusti norca!" jo ogorčeno kričala baraka. Spuatil so jo v dir in planil v barako. Zaloputnili so vrata ln jih tiščali s jeklenimi peetml: "Na, Hudič, pa pridi!" n. fiopel jo ln v očeh so mu igrale sobe. Hip nato se je sasmejal ln krepko zamahnil a peat-Jo: "Pa sem Ia Isvedel: Namesto kruha — svinec In bajonet..." V. V baraki je lapleaal mrak in dihal svinčeni etrup. Misli so SO pekle ln ftarile, ao lepile šumečih lobanj — v tla pribit. Šlrokoraaprt pogled in stisnjeni «obje so tcražall nagnjenje k blaznemu dajanju. Orjaška teta temnih sten. Jekleni objem noči, molk vsdihov, molk krvavega bičanja; ropotajoča noč pušk in tvitganja granat, ki je lomeč raaganjalo črno noč v njenih globokih ledenih plasteh, jo poganjalo v rjoveč grom, v trepetajoče reoko krhanje ln pokanje. VI. Ob sort so Jih isbruhnlle barake t ulice so sašumele ln počrnele pod gomasečimi tolpami. Krvavokalne oči, rasjedoni In zaraaU obrazi, moreča bseeda In tetak smsh ao ae grisli, suvali In iskali. Zunaj ae jo stiskal ognjeni obroč, vse bllije ao llaall plameni. Po cesti so bešali begunci s vosovl in drutinaml. Kravo so mukale In otroci eo ae plašno oalrali na voeovlh. "Pridejo, pridejo, ie pred nočjo pridejo!" je saiumelo po taborišču. Plaaill ao oo po ulicah, postajali pri iicah, ae jih oprijemali In se spenjall na prste: "Pridejo še pred nočjo pridejo, hahaha.,." Po oeetl ss jo saprašllo troje avtomobilov; vsi trije so bili natlačeni oficirskih kap. "Bete, kako koše!" • V taborišču jo šumelo. Nihče nI več občutil straš In bajonetov. Leall ao k pekarni in Jo obdali od voeh strani; stala je sradi njih bslo namazana In okajena. Skoal okna oo pogledovalo debela rdeče glave pekov, ki ao ae a plašnimi očmi branili: "Nič nI, nič nI! U moeec dni ne pešamo.. .** Pritisnili eo na vrata ln razbijali: "Odprite. pokaftlte!" "Saj nt nič, saj nI nlU koščka... Imejte pamet T "Od čeea ae pe vi rodite? Odprite r "Ne odpremo, kar rasbtjter Vrata ao omahnila; baraka ee Jih Je napolnila. Poki ao sa spogledovali m v njihovem nemem jesiku jo prešel strah. Vso oo prebrska». našM vftso ničesar*- i- "Vee so pošril praoct! Kako eo pridni... To aoč vas bomo ocvrU." ( FgPSVlTr general ln Zopet Tsrerija Is rentha.—Dočim eo listi poročali da ao čudežna potenja krvi Terezije Neumannove po velikonočnih praznikih popolnoma prenehala in da se je bolnica povrnila k svojim normalnim poslom, objavljajo cerkveni krogi vee t, da eo tiate vesti izmišljene. Na praznik Srca Jezusovega (15. jun.) so Terasi Jo napadle običajne svete ekstsze z vsemi drugimi znaki, ki so jo napravili znajo po svetu. Tega dne je leiala v svoji sobi in je imela na oblaku vso polno visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Navadno občinstvo je ne sme posečatl zaradi napadov kon-nerereuthskih nasprotnikov. In tudi nevtralna preiskovalna komisija Jo še vedno nekaj, česar do zdaj niso izvršni o«, dopustili. Zadnjo besedo o zsdevi Neumannove šl pridržuje cerkvena oblaet. Vee to Je celo čudno in človek so vprašuje, kako da ne posege posvetna oblast vmes ln dodtene enkrat ca vfotej. ali gre tukaj «a organizirano manipulacijo ali za reči, ki spadajo v področje patologije. Prva žrtev raketne** avtoano-bl)a--mačka. Največja hitrost, Id jo je doelej doadfcel Oppel i svojim raketnim avtomobilom je bila 264 km na uro. To je razmeroma malo, kar znaša celo rekordna hltttet nevidnega avtomobila 888 km. Clato lahko bi bil Oppel dodal svojemu vosu še nekaj rakfet, ki bi še znatno povečale hjdgfcvo brzino. To izvršiti pa ni kazalo. Pri brzinah, ki presegajo dvesto kilometrov, postane vošnja s avtomobili zelo risksntns, pa najsi bo cesta ali dirkališče fiU tako dobrem sta-nju. Zato ji Oppel sedaj preuredil svoj ralfotni avtomobil za vožnjo po ttfcčnlcah. V Hamburgu so se vtllli tozadevni poskusi. Uprava nfcmšklh državnih železnic Je isttmttelju raketnega avtomobila odstopila za eksperimente 7 km železniške proge, ki pa nt ravna, temveč krivuljaste ter gre skozi aaseke tako, da pri teh eksperimentih ljudska življenja niso fspoetavljona nevarnosti, če pride med poskusom do sksplozlje. Izumitelj je računal da bo raketni avtomobil dooegel na ta način kakih «tiridesst km hitrosti na uro, brsino, pri katerih je eno glsvnih vprašanj zanesljivo delujoča savora, ker bi drugače po končani sksploziji raket dr-vsi vos sam Še kftklh 20 km naprej. Za zaviranje avtomobila je bila v ospredju voss, kjer Imajo navadni avtdfcnobffl hladilne naprave, nomoščona baterija raket, delujočih v obratni smeri kakor gonilne rakete. Da bi vos med vožnjo ne skočil e tira, eo nad sprednjimi kolssl. pritrdili poroča, v katera ca- med vožnjo upira zrak, da tišči na ta način avtomobil k tlom. Proga je bila v dolžini dva kilometra prepreie-na s prečnimi nitkami da bi jih vozilo zaporedoma pretrgalo ter c tem sprožilo bretnometre ca prav natančno registriranje hitrosti Ob dveh popoldne je voatlo začelo prvič. Pokazalo «e je, da nI vee v redu. Nekaj raket nI akaplodiralo o pravem času,' druge eo sopot eksplodirale tako naglo. da so zletele v velikem loku te baterije. KUti> temu pa Je dooegel raketni avtomobil brzino 254 km. Za naslednji začetek ao vseli štirikrat toliko raket. Is varnostnih ostrov pa so progo izpraznili. Komaj so se vnele prve rakete, že je prišlo do strahovite de-tonadje. Proti nebu so se vrgli plameni In vso okolico eo zagrnili oblaki težkega dima. Vos Je detel e tračnic vstran ter oble-žal popolnoma racblt, K sreči ee Jo v svtomobOu nahajala samo mačka, na kateri ao koteli preskusiti kakšne pritiske preaaoa pri tej proceduri llv trgalo. Polag morskih prašičkov ■asaaMaamaasmaiBSMHi zajcev ft podgan je torej mora-poginiti na žrtveniku in tehnike tudi mačka, na' najnižji kultanrf IV nedostopnih pragps-južne Sumatra živi maloštevilno pleme Kubujcev, Id se dviga kulturno in civfiisatorno komaj nad stopnjo pragozdnih Živali Posameine družine, brez poeebnih medsebojnih stikov, brez stalnega bivališča, potujejo vse križem skosi goščavo, v večnem iskanju hrane, ki jim je edini življenski cilj.. Ponoči tožijo pod primitivnimi strehami iz listja ali v živalskih brlogih. Njih oblačilo je navaden pas i« drevesne skorje, njih edino orožje priostren lesen drog. Lastnine ne poznajo druge razen tiste, ki jo nosijo na sebi, zato jim je pojm tatvine in stičnih pregreškov čisto neznan. Domačih živali nimajo; pel perutnina ao poznejša pridobitev. Stikov a tujci in kakor rečeno celo c sosednimi družinami lastnega plemena se branijo. O kakinlh plesih, godbi In drugih zabavah nimajo najmanjšega pojma. Ko otroci doraatejo, so ločijo od staršev ln gredo svojo pot. Temu primerne eo tudi nsvade zakonskega življenja. Zadoetuje. če et dva povesta, da hočeta živeti ekupaj. nadajjnih ceremonij ni treba; prav tako lahka Je tudi ločitev. "Zakonca" gresta čisto navadno narazen. Verskih predstav nima to ljudstveco nobenih, nltt vraževernih ne. Ce kdo umrje, ga pustijo kratkomalo ob poti. Nižje kulturne stopnje ne najdemo pri nobenem ljudstvu na zemlji. da niste na «adnji fotografij! lepi, gospodična? — Zato, ker jo zalo všeč vsem mojim prijateljicam. — Ali zobmi? — Seveda ga znam. — Potrebujem 800 Din. —- ftaneti se name. Molčal bom, kakor da nisem slišal Ni os dal znaš držati jezik za SOBOTA. 14. JUITLC.- -fi—nrTm—*n--\m PRODA AU ZAMENJA SE is opeke eetidano poslopje, na vogalu in na dveh lqtah. izvrsten prostor. Restavrant prodaja mehkih pijač, kendi slaščic prodajalna, ter spalne ■obe "Rooming Houae". Dobro Moča trgovina. Za ceno in druga pojasnila oglasite osebno na: 2862 Blue IsUnd Ave., Chicago, lil. (Adv.) HIŠA NA PRODAJ. dve stanovanjska is opeka eesidana hiša, 4 leta stara, na novo prebarvana in oči-Garala. S steklom uprti porč. Gornje stanovanja prinaša $65.00 mesečno. Nahaja ee v kn nem Majrfair okraju. Cena Je flSJOO. Takoj Je plafati «2,000. Ostalo m obroke. OglaeiU se pri lastniku na 4600 N. JCilpatrick Ave,, Chicago, BL Telefon Palieede SJ68. TRINERJEVO GRENKO VINO Je najbolj naravna pomoč u redno delovanje želodca. Dnevi počitnic m preveč važni da bi si jih zagrenili i ialodčnted neredi te njih poeledictmi Slabo raapoleženje, nervoznoit m splošna slaboefe hitro lsfine, ako vte-mote Trinerjevo grenko vino. Pri vseh lekarnarjih. —(Adv.) POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM Qf POfiOJATB-LJEM RAZNIH NAZNANIL, Kadar pošljete Jlstu Proove-ta kakorinakatt naznanila In aa-hvale o emrtl tedaj vaelej povejte v plama, aH «attte imeti plačan oglaa ali kot navadno Ako je |gloMeno kot Is In priobči brezplačno. J hočete Imeti priobšeno četo vrsto pa te oglaa, aa katanga ee plačati, te valja aa Bane In m ne-rasnih imen in dragih stvari, je člane. Nadalje velja fitfa Ml aa rasne prireditve, Itd, Vaeloj Jo ali hočete Imeti platen oglaa aH takem olučajn as •tvar le tudijrjl^B bolj na kratko in važna jši dal Ce da naj bo plašai priobči vse, kar sshtevnte. Iste tako velja sa vaa druga ascas-fffls, Če ee koga Išče, ženitvene ponodbe, prednje, Itd. Za vaa take stvari ga moc dati da naj bo te krat naj eo teti priobči In da kadete sanj^ plačali Ta konvencije, da ae peten ase vsi dndKva, člani, ki In npvavnOtvo Usta. da te dpoatovate In ae pa ravnnte. — FIHp Godina, vitalj. AH gto RtfOtad RR NEZUE, nate HM, In PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vndna $LM, cknpaj vradncat 15,00 In dnevnik Preavata ca eam leto ca cvote $7^0. Te velja ba Obm & N. P. M. otare Is nora naročnike, Na a * bo« Se. Learadeli Ara, OMaaga^ DL t \ ' - • Te vne raUaca Oprezni ljudje ▼•dno akrbe sa varnoet svojih flof9 Ia da doba Hm račja nbraatL Nnia favaatlfdja aa aa oprasaa IjndL 1900 BHm Ialaad Ave. orro KASPAR, Chicago, DL