Čeh paše pozdravlja prijatelja 8 pozdravom: Po­ zdrav te Buh, Nedčle svata, i Duh svaty! Nedeljo po godu sv. Ilia imenuje Srbin: „carica nedelja nad dvanajset nedelja," kar pričuje, da so v oni dobi poganski Srbini poseben velik praznik obhajali. Prvi dan po nedelji veli se ponedeljek, o tem dnevu ni nikakšnega sledu, ka bi ga bili posebno obrajtali, ali drugi dan po nedelji — v t o rek je bil zopet nekakšni boginji posvečen, ker še slovenske pravljice dosti ved3 pripovedati o mvthičnem bitju: Torka ali Torklja. To mvthično bitje ni bilo prijazno, ker vtorek še den denešnji nočejo Sloveni kaj posebnega početi in pravijo, da Torklja vse zmoti, posebno na dilah rada vse pre- meče in potere. Mislil bi, da je Torklja enaka z Ježi- babo — Jagobabo, ker kakor Jagababa tudi Torklja prinese otrokom železne zobe. Otroci vržejo izpaden zob v mišjo luknjico in kričijo: Torklja, jaz ti dam koščeni zob, daj mi za nja železnega. Torka, Torklja je toraj priimek boginje, kteri je bil vtori den posvečen. Tudi tretji den v tjednu je bil nekakšni boginji posvečen, in mislim da boginji zori-zarji. Prosto rusko ljudstvo ima še denes navado, vtork večer, ko se spat leže, moliti: „Matuška Sereda pomogi mnč, čtob' zavtra vstat' poranije." Slovenske matere verjejo, da otroci, kteri se vsredo vležejo, radi zgoda vmrjejo, da jih sreda odnese na morje. O četrtku ni nič znanega, da bi ta den bil ka- košnemu bogu posebno posvečen, vendar petek je ko- ben dan. V petek ljudi ne začnejo radi nikakšnega imenitnega posla. Srbske in ruske narodne povesti in pesme govore: o sveti Petki — Pjatnici. Iz vseh* basenskih ostankov spoznamo, da je v Petki — Pjat­ nici osebljena boginja: Morana, Morena, boginja smrti. V petek se ne smejo otrokom nohti rezati, pravijo slovenske matere, ker baje potlam otroci ne morejo v nebesa. V tej poveri imamo še ostanek paganskega mišljenja, po kterem so umrli mogli plaziti na stekleno goro, ktera je tako polzka, da se moreš z nohtmi pri- iemati, ako hočeš do vrhunca priplaziti, zato so severni Slovani devali v grob medvedove parklje, naj bi se umrli, plazeči na stekleno goro, z njimi poprijemali. Steklena gora je nebeški raj, in pod stekleno goro imajo se razumevati svitli oblači, za kterimi so si sta­ rodavni narodi mislili stanovališča blaženih. Celo Rumunji (Vlahi), kteri niso samo dosti besed si iz­ posodili iz slovenskega jesika, nego tudi obilo slovenskih vraž, imajo svoje pravlice o: „Maica Merkur i" = Majka Torklja = o „Maica Vinire" —MajkaPetka, in: „Maica Dumineca" to je: Majka Nedelja. Vuk pravi, da srbsko ludstvo ima sveto Petko za nedeljino majko. Ako je sveta nedelja osebljeno solnce, ter je v Petki skrita boginja temnih oblakov, iz katerih se solnce narodi, toda so tudi Sloveni častili solnce možkega in ženskega spola, kar nahodimo tudi pri Judih in Ger­ manih. Solnce devica se je po mišljenjih paganskih ruskih Slovenov omožila s mesencem, kar pričuje sledeča na­ rodna pesem, ktero v izvini sem postavimo, ker jo lehko razumi vsak Slovenec: Oj na rijecje na gosocje, *) Tam plavaje klenov listok, Na toni listku napisano Tri pismečka. *) Po naše: Oj na reci na gosečji. Prve pismo — jasen mjesjac, Druge pismo — jasne solnce, Tretje pismo — jasni zori. Jasnij mjesac — sam gospodar Jasne solnce — ego ženka, Jasni zorki — ego djetki. Dobri večer! Iz tega sostavka pa se tudi lehko prepričamo, kako je že od nekdaj Sloven bil boga boječ, dasiravno ni še takrat vžival luči zveličavne kršanske vere. Pa tudi, ko se je pokristjanil je objel z vso ljubeznijo nauk izveličarjev, in Nemec Helmold, kteri je živel v ednajstem stoletji, piše o Korošcih: Ni ljudstva, ktero bi položniše živelo in svoje duhovne bolj čislalo, nego so Korotanci. Spominski mejniki. (Nabral Hrabroslav Perne.) Le tisti meni zdi se nar modrejši, Ki se — zasramovan — premagovati vš. Še veči dolg utvori čas kasnejši — Počasi kazen, al gotovo ostra gre. Oh veseli mladosti! in oh tudi starosti žalni! Prvi, ker hitro beži, drugi, ki naglo hiti. Dom in domovina sta mikalnost življenju! Druge naše skrbi — trudi življenja so dni. Malo le dni — je roža vsahnela. Odmrla je hitro; Preskrbno iščeš zdaj rožic in najdeš le trn. Dva spremljevalca sta dana človeku — strah ino up: Upanje željo podi, strah je tek omeji. Ne objokuj jih več, ki večno so zaspali, Le tiste objokuj, ki smrti bi se bali! Kako ljudje braneči se vijejo, Da „dobro — dobro ni" modro rečejo. Z mečem v roki išči sreče sveta — Z mečem v roki Te smrt odpelji. Državno modrovanje modruje tako-le: „Kar hočeš, da se Tebi ne stori, Storiti moraš drugim Til" Kaj je lože od peresa? — Prah! — Kaj je lože, kakor prah? — "Veter! — Kaj lože je od vetra? — Ženska! — Kaj lože je, kot ženska? — Nič! Starodavni pregovor. Resnica mora večkrat preveliko prestati, Pa vendar nikoli ne pogine. Livij. Ovčja reja v Kanalski dolini na Koroškem. (Spisal L. Ferčnik.) (Dalje.) Poglejmo za ovniči, ki so jih kupili Lešani, da bo­ mo vedeli, kam pridejo, ali kaj se ž njimi godi. Kakor je bilo omenjeno, imajo Lešani mastne planine, ktere so za pitanje ovničev nalašč stvarjene. Tje jih zaženejo; ondi imajo mlade živinčeta dobro pašo in še skrbnejšo 37 oostrežbo: zato so jim pa tudi hvaležni in rastejo, da , veseije Še le leto stare kopijo spomladi in potem lih denejo spet na planino, tako da jim prvo leto skr­ bijo za rast, drugo leto pa za mast. Pn dobri paši, obilni klaji in zadostnem žitu skopci tako odebelijo, da vagajo celo po 70 liber. Debeluhom so pa ttfdi dnevi že Šteti- že na planine hodijo mastoljubni mesarji jih ogle­ dovat in kupovat. Proti jeseni so zreli in nastopiti morajo zadnje potovanje ali na Tirolsko, ali na Laško, Francos­ ko in druge dežele. Povsod se čisla okusno meso debe­ lih skopcev; pod različnimi imeni in podobami prihaja na mize. Pitani koštruni se prodajo po 10-12 gold. Med tem, ko so ovniči odebeleli in postali mastni koštruni, ko so se pasli na mastnih planinah, zobali dosti žita in lizali otrobi in soli, so njih sestrice doma skopo živele in pri pičlem izrasle. Komej so skopneli planinski vrhovi, kamor ne morejo zahajati okorne stare ovce, so jih zagnali troparji v skale, da ondi preživijo celo poletje. Bistre studenčnice ne dobijo za piti; lizati mo­ rajo sneg ali srkati rosne in dežne kapljice. Pa vendar se jim dopada na višavah, da se poznej le težko ločijo od njih. Bogate paše po apnenskih vrhovih ni; ali travi- ce in planinske cvetlice, ki izmed skalovja poganja- jajo, so tako žlahtne, okusne in tečne, da le malo potre­ bujejo in že so site. Volna, po dežju in rosi izprana, se jim sveti, kot sneg. Viharjev in neyiht se vejo zogniti; če pridejo od severja, bežijo na južno stran; če pa po jugu dežuje, skrijejo se pod skale na severni strani. Le malokrat po letu pride gospodar za njimi gledat in pri­ nese jim seboj soli, da jo ližejo; okoli malega Šmarna pa jih vzame iz skal in jih dene k tropu ali pa jih pase doma. Drugo poletje morajo spet v skale, jeseni so godne za oplemenenje. Kaj je delal med tem tropar ? Na sončnih bregih že v breznu skopniva, v aprilu se hribi že ozelenjajo. Koze in jalovci imajo že paše, zatorej jih izganjajo vsaki dan; z mlečaricami se pa ne upajo ven pred sv. Jurjem. Ko so ovniči poprodani in jagnjeta, ohranjene za rejo, že ostavljene, ima tropar mleka zadosti. Prvo mleko je mastno, zatorej ga posnema in nareja sirovega in prekuhanega masla za hišno potrebo, posneto mleko še zasiri, da dobiva sira in skute. Pa sir iz posnetega mleka je rod, imenuje se Čuč in se malo obrajta. Mesca majnika grejo z živino višej za snegom. Tropar ima navadno več staj po potrebi; eno čez zimo, drugo pa za predplaninsko in poplaninsko pašo. Zelenje se pomika proti vrhom; na planini že prekopniva, troparji in pastirji se vesele" planinskega časa,— troparji, ker je planinska paša njih žetev,— pa­ stirji , ker jih mika planinsko življenje, dasi je ravno težavno, so pa vendar v družbi. Nektere dni pred kresom se začne pripravljanje na planini. Stan, tamar, bajta, (pri klanih koča), ktera je stala prazna celih 10 mescev, se spet vTedi za stanovanje, plot okoli tamarja ali staje za Ž1V1°° 8e popravi, to je, na suhi plot se položi nekterih j\t• m 8mrekic, da je visi, in dober je spet za eno po- l V 8unIJadi D0CW potrebovali za kuho in kurjavo pod kotlom pri zasirenji; hitro se privlečejo nektere su­ če, ktere je veter ali zima polomila. Ognjišče je poro- Paao, kamnje od zmrzline razgnano; tudi to se popra- • Ura že vsa okajena od dima, se obesi na svoje staro sto na okajeni steni; pastirji morajo zarano vstajati, zatorej mora biti ura na steni. Miza, klopi in shramba *a sir m mleko se očedijo; na ležišče se verze nekaj sreije ah sena; veliki kotel, ki je bil shranjen celo zimo, mora ven iz svojega kota in se obesi na ketino nad og­ njiščem; nastopil bo za 7 ali 8 tednov spet svojo služ­ bo. Na planini, kjer je prej vladala tihota, postaja vse živo; dva ali tri dni pred kresom pripasejo pastirji svoje trope do tamarja. Sedaj odmevajo gore in skale od blejenja drobnice; trop se mora tropa, ovce se morajo ovac še le privaditi. Kedar jih prvokrat prižend v stajo, so si ovce neznane; ena gleda drugo po strani, ta po­ greša svojo znanko in bleje, una ji odgovarja in bleje, in to dela vsaka. to delajo vse, da bi lahko oglasil. Dva, tri dni hodijo vsi pastirji s tropom, ki šteje po 600 glav in še črez. Koze hodijo za se v posebnem tropu. Kedar so se ovce in koze privadile velikega tropa, osta­ neta pri ovčjem in kozjem tropu le po dva pastirja; eden da hodi pred tropom, kteri pa mora planino in njene lastnosti dobro poznati, drugi hodi za tropom in goni. O kresu, en dan prej ali slej, je mizura. Pri tamarju se zberejo vsi troparji; merili bodo, koliko bo vsak tropar namolzel mleka od svoje živine. Ta dan je nar važnišl za njega. Kolikor naf ali meselcev nameri pri molži, toliko mizur ima in toliko miznr bo dobil, kedar pride na njega vrsta jemanja. Nafa ali maselc ima 8 stihov ali delov; vsak stih pri mizuri dobi pri jemanji 1 star mleka, to je en bokal in en polič ali 3 poliče; — Ovški troparji dobijo za en stih 2 bokala; Zabniški pa le 3 poliče, tedaj za eno nafo 8 štarjev ali 12 bokalov mleka. Vsi troparji, ki gredo s svojo živino na eno planino, so med seboj v zadrugi in se pri jemanji čredijo po določeni vrsti ali po redu hišnih številk ali po redu njih pristopa. Vsako leto začne drug jemati; ta, kije letos prvi jemal, pride drugo leto zadnji na vrsto. (Konec prihodnjič.) O novi zemljiški davkovski pdstavi.*) Kmalu pride čas, da se prične nova cenitev (novo šacilo) zemljiškega davka in pa nov kataster na čisto novi podlagi. Važna ta stvar je v roke položena okrajnim komisijam in pa deželni komisiji. Zato Vam rečemo še enkrat: dobro zapomnite! — da dobro in slabo za vsak okraj in celo deželo zarad bolj ali manj pravičnega davka je najbolj v roko dano okrajnim komisijam. Ne prezrimo tedaj, da ob volitvah okrajnih ko­ misij si volilci in izvoljenci dobro v spomin vtisnejo to, da imajo veliko odgovornost na svoji vesti, kakošne može volijo v komisijo, in da izvoljeni vestno oprav­ ljajo svojo nalogo. V ta namen naj iz omenjene postave navedemo nektere poglavitne točke. Razdelek 1. odločuje, da zemljiškemu davku je podvržen vsak svet, ki je za kmetijsko obdelovanje pripraven. To si je dobro zapomniti, da je že svet davku podvržen, če se tudi ne obdeluje, da pa se le za obdelovanje da porabiti (bentitzbar), in če se tak svet za kaj druzega tacega rabi, kar ga ne oprostuje zemljiškega davka. Cenilna komisija — ktero bomo pozneje popisali — bode razsodila, v ktero vrsto zemljišč se ima postaviti svet, če tudi ga posestnik iz kterega koli *) Iz „Novic.K