Katolišk cerkven list. List V četertik 1. kimovca 1853. Duhovne vaje. Kadar proti sovražnik grozoviti. Vojake svoje vodja vkup sklicuje, Deli orožie . serca nadušu je . Cči. veleva, kako prav se biti ; Sovražnik duš ne da sc pomiriti. Se vedno zoper božji I j ud vojskuje, Zdaj zmote, zdaj pohujšanja vzdiguje. In ga želi seboj vred pogubiti: P.»speh duhovni voiski srečin dati. Pastir preskcrbni svoje tudi zbere. Za serčin. stanovitin boj jih vžgali. Naj vsa.i očisti se. za Hoga vname. S tem moč pekla sam v sebi pred zatere : Potmi spet za ovčice boj povzame. P. II. Dnixlm svete VTrsnlc ali lir ti lovsinu keršanskiga |>ocliieevanja. Ilve rajski jagodi na stezi pobožniga življenja >.te v našim veku nar potrehnejši: ako se unč v vencu sv. čednost ne lesketate, cel vence nima nc-beškiga duha. ne cvetja: imenujete se: sv. vera in sv. čistost: brez teh človek Hogu dopasti ne more. Kdor veruje, bo zveličan. Blagor njim. ki so čistiga serca: zakaj oni bojo Boga g I cd a I i. Ali z lastnimi očmi vidimo, kako umirajoča luč sv. vere per veliko ljudeh že komaj berli: Iju-lika krivoverstva pa, nevernosti in vnemarnosti s svojim strupain mlačni svet otnaniljujc: z lastnimi ušesi slišimo, kako redko lilije s. čistosti med nami cveto, v tem ko se strupena nečistost z vsimi svojimi pajdasicami za mizo šopiri in vse stanove oskruni. S padcam perve pa pade vselej tudi druga, ker one sle neločljivi sestrici. Sv. vero med ljudmi s podučevanjem verskih resnic in z dobrimi deli zopet oživili, in sv. čistost neoskrunjeno ohraniti, omadeževano pa v zakramentu s. pokore spet oprati - je namen družbe sv. Uršule. Sv. Uršula je družbi varhinja dana zato. ker je ravno sv. Uršula toliko neverskih to-varsic v sv. veri podučila, sc z 11.000 devicami tako slavno za sv. vero bojevala, in se tako serčno za sv. čistost vojskovala: se je clo raji mučiti in umoriti dala. kakor de bi bila sv. vero zatajila ali sv. čistost zgubila: naj hi tudi družbeniki po njenim zgledu za sveto vero goreli in raji umerli. kakor čiM»iM oskrunili: dokler pod sobicam, celo Tečaj I#. v celim stvarjenju nic lepšiga in Bogu dopadljiv-šiga ni od čiste device v živi veri cveleče: angcl-čik je v človeški podobi. Oh. kako lep j e čist rod, pravi s. Oult (Modr. 4. 11.), ki se v čednosti sveti: n j e g o v s p o nt i n j e v e č i n . j e n »• u in e r-j o č, ker per B o g u i n per I j u d c h Ii v a I o i m a. Družba sv. Uršule je bila 1N=>0. leta v Celin in okolici, iu 1851 tudi v fari M a r i c ua K al oh tu vpeljana, in je med samskimi in zakonskimi ze veliko sadu za sv. nebesa obrodila. Družba jc pod vodstvam dušniga pastirja, kteri njene ude večkrat, kakor o zapov edanih praznikih po popoldanski službi Božji v zbor pokličejo, de se od vsili sem upadajočih reči pomenkvajo, poduč ujejo. opomina jo itd. \ odilo |int je X^tnli!|,( Danica, pa ludi drugi cerkveni listi. Opravila dr a zbv. 1. V spomin ll.COO čistili devic stopi brez razločka stanu II oseb eniga spola v venec, imenevajc sc 1., . 3 . . . venec s. Ur>u!e. \ sakimu udu se pravi roža. Zvolijo «.i taeiga vodnika, ki v pobožnim življenju iu v znanosti keršanskiga nauka (če je mogoče, de tudi brali zna,l nar lepši slovi, in ki je čez polovico glasov vpričo in s poterjciijcui dusrtiga pastirja dobil. "-£. Vsak ud moli oh delavnikih eno t Vseno Marijo, in Čast hodi Hogu. ob nedeljah in zapovedanih praznikih pa II Ccšcnih Marij in apostolsko vero: za dar žive verein delavne ljubezni do Boga in do hližnjiga. za gnado sv. čistosti in srečne zadnje ure. 3. Udje se zavezejo. keršanskiga nauka (v cerkvi) brez vzroka nikoli ne opustiti: se tudi med seboj keršanskiga nauka učijo, ob nedeljah s. bukve berejo (veliko jih per svojih duhovnih na posojilo dobijo), kako sv. pesem zapojo f nikdar pa ne klafarskej. bolnike in zapuseiie domačih sosesk obiskujejo itd. ° Kaj veselo jc na Kalohju viditi. trumiee ljudi okrog cerkve po zeleni trati sedeti, v sredi vodnika. okrog pa rože. kakor hčere iti sinove okrog svojiga očeta in matere, ki se resnice sv. vere uce. ali pa v cerkvi pred sv. Bešnjim Telesam in oltarjem Maric sladkiga imena sv. pesmi prepev a je. keršanskiga nauka čakajo. 4. Ako se ud v čem pregreši, pijančva. grešno znanje ima. s starši gerdo ravna, v sovraštvu živi. božjo službo lenobno opusa itd., ga mora vodnik na tihim posvariti (kar pa živi duši povedati nc sme): če to ni zdalo. poleni si per-v/.arne družica uda tistiga venca, al; s« po oko- lisinah cd \cncc snide in uda med seboj opominja in svari fpa tudi tukaj je ojstro prepovedano, kaj drugim ljudem povedati J: in če tudi to ni pomagalo, se nepoboljsani duhovnu naznani, (kar se pa redko redko z^odi: tiho »varjenje pomaga). a. /oper zaničevavcc sv. \ere, svetili reči, zoper zapeljivcc. pobu jsljivcc. klafače. kletvarje morajo vsi ene misli biti, dc se zdru/.eni za čast božjo potegnejo. t'c per kopanju vinogradov ali per kakšnim drugim delu svarjenje nič nc zda. naj (gospodarju naznanijo: ce pa on lakih malopridnc/.cv ustaviti noče. naj popustijo vsi nje^a in njegovo delo. Dostikrat jc Ic \ begu zveličan jr. Kaj ti pomaga, naj si ravno cel svet perdobis. pa svojo dušo zgubiš? ( Ali kakšno men jo bos dal za svojo dušo? 15. Vsi udi dru/.bc naj sc med seboj kakor brati in sestre ljubijo, naj si bojo kteriga koli venca, ktere koli fare: naj sc z /."ledam. z besedo iu z djanjem k dobrimu napeljujejo, budila varujejo: naj bodo čistila, ponižnima iu pobožnima življenja. 7. Vsaki ud naj v«.aj stirkrat v letu zakramenta "V. pokore iu s. Kesiiji^a Telesa vredno prejme: ce pa večkrat, se boljši. Tudi naj sv. zakramente pre jme per v pisanju v družbo in o "odii sv. fršiile. »s. A ko ud družbe uuicrjc, na j oa bližnejsi k pogrebu spremijo, iu rcvuimu k postenimu pokopu perpomorejo. 1). Vsako leto >e bo vpeljevanje družbe v nedeljo pred ali po sv. 1'rsuli s slovesnim cerkvenim oprav ilam obhajalo. I O. \ N.ika r<>/.a dobi per vstopu podobo sv.l rsulc v spomin, de se v družbi znajde, katero ji tudi v orob z njo dajo. (K. si.) NshI duhovnih vaj. 1. Duhovne vaje namcsiujcjo škofijske zbore, dokler lic bo tudi s temi moc začeli. Nekteri veliko \ pijejo: diecezanske sinode! pa dokler se z duhovnimi v a jami nc prest varimo. bi v škofijskih snidili malo dobrima opravili. 2. V debovnili vajah se mnojrolcrc verske resnice pojasnijo, mnogotere djauske postave in vodila popolnima življenja razsvetlijo. V duhovnih vajah se zboljšanje cerkvenima Mami zversiije. za ktero se jc ze veliko "lasov kdaj iu zdaj na znanje dalo: reformatio in capitc et in incnibris! 4. V duhovnih vajah >c mnogotere dru^e reci naznanijo, zlasti škofijske postave ponovijo: na primero lelas: postava zastran kropi jenja žegnane vode ob nedeljah (asper^es me:), za blagoslovil«* nje ženina in neveste po masnih bukvah. P. II. Osletl |»<» Slovenskim. I/. Ljubljane. Pismo gospod misionarja I.. Jc-rana iz Tersta naznani tole: »Zdaj |27. dopoldne) smo vsi skupaj, kolikor nas ima iti. 5 duhovnov iu rokodeleov. Popoldne ob štirih odrinemo z Božjo pomočjo. Peljali nas bodo zastonj: za živež se bo plavalo za slcheruiga 2 gold. 30 kraje, na dan. — Ako p o š t c n i g a zidarja dobite, p o š I j i t e g a z a u a m i. Pozdravim vse". - Čudno jc. de se zmed zidarjev, ki so \cnder težkiga dela vajeni, nihče ne upa. na daljno in ne ravno tolikanj le/.avno pot se podati! Slo- venski zidarji, eniga korenjaka bote vender med sabo imeli, ki vam bo v I It rt u m u čast delal! & Vodiska far a ua Gorenskiin nam je poslala 50 gold. 40 kraje, v dvajsetieah in 33 gld. v bankovcih. skupej 83 gold. 40 kraje, za odkupljenje zamurčika, kterimu tuj sc da ime: „Jožef Vodic". — Bog povemi! * Glas viksiga Pastirja je k svetim vajam za du-hovue v VlojzjevMU od 22. do veliciga serpana per-klical 1 42 mašnikov (med njimi 3 iz Goriške velike škofije in 1 iz Zagreba). Milostivi knez in škof sami so te vaje z ginljivim ogovorain 22. ob petih popoldne perčeli in s priserčno besedo 21». zjutraj dokončali. Vodstvo je bilo zavoljo bolezni častitiga O. Dominika Sar-torita innogospoštovauiiiiu D. Sera p ionu Venccltiu iz kariitcl.larskiga reda v Gradcu zroeeuo. Volitev je bila srečna: zakaj vil premišlovaujih od namena čio-vekoviga. od gnjusobe greha, od mlačnosii v dobrim, od poslednjih reči. od nasledovanja Jezusove ponižnosti, pokoršiiie iu poterpežljivosti. od duhovniga vstajenja in stanovitnosti v dobrini, ol nar veči gnade: popolnama ljubezni — je vse na zadeve duhovnov obračal in tako globoko v serca segal, de so biii vsi poslušavci močno giujeiii: iii tako se je zopet poterdilo: Kar iz serca pride, se serca prime, Ravno tako so bdi 3 du-iiovni govori visokočast. g. Dr. Janeza Krizostoma Pogača rja. korarja iu vodja Alojzjeviša. od posebnih dolžnost duhovnov, namreč skerbeti za lepoto vežje Božje iu vsili cerkvenih reči se skerbno pripravljati zu o/.nanovanje bescdcBožje in za darovanje narsvetejši daritve, od večkratne spovedi, od vsakdanjiga spraševanja vesti • d brevirja. premišlovanja. duhovniga branja in obiskovanja sv. Rešnjiga Telesa tolikanj všeč. de seje še elo želja razodevala, dc naj bi se na svitio dali. Tudi branje je bilo vajam primerno; v cerkvi: Jezus govori mašuiko-vima sercu; per jedi: Življenje sv. Alfousa l.igvorskiga. Ilb kratkim: premišlovanja in duhovni govori, branje iu rkupno obmoljenje brevirja. roženkranca, /.jutranjih in /.večernih moiitcv, obiskovanje presveliga Rešnjiga Telesa. nar ojstrejši molčanje ves čas svetih vaj. iu tolikanj lepi zgled milostiviga škofa, ki so kakor oče med sinovi per vsih molitvah, premišlovaujih in duhovnih govorili pričujoči bili. — vse to je ui"glo s pomočjo gnade Božje, ki se v takim času zveličanja sosebno razodeva, v vsih deležnikih veliko dobriga sadii obroditi. Scrčna zahvala bodi Njih milosti prečastitimu gospodu knezu iu škofu iu vsim, ki so k temu prijetnimu času pripomogli ! c' llavno kar so z dovoljenjem visokoeastitljiviga Ljubljauskiga školijstva na svitlo prišle bukve: Žganju slovo! vojsko! Zbral in na svitlo dal duhoven Ljubljanske škofije (gosp. Janez Volčič, kaplan v Horjulu ). Te bukvice obsežejo čez S pol iu so tako mikavno pisane, de jih bo vsak z velikim veseljem prebiral. Cena je silno nizka: 15 kraje. Dobč se pri bukvovezu gospod Leopoldu Krem žar ju. V. — Ljuba Danica! Ictas si še malo od šol na Krajnskim povedala. Iles je sicer, dc se večkrat pohvaljena reč nerodno vnovič hvali, če ni kake posebnosti, ktera jo nekako prenovi; vender je skorej gotovo, de se druge leta pohvaljene šole še vedno lepo obnašajo in napredujejo, so torej tudi Ictas ravno take. ali morebiti še več|i hvale vredne. Povem pa od šole. ki mende še ni bila posebej omenjena in ta jc Polho-gradaška šola. Na sv. Roka dan je bilo spraševanje Kaj prijetni je bilo. Otročički so že popred per sveti maši lepo peli. so pred spraševanjem lavretanske l.ta-nije prav dobro zapeli v poskušnjo. de jih bodo od /.daj tudi v cerkvi per popoldanski službi Božji o večjih praznikih peti mogli. Potem so vse ca*ti vredni gospod Ignaci Podobnik, ki posebno veselje do omikanja mladine imajo, iz keršanskiga naaka in iz zgodb svetiga pisma spraševali. Le veselje je bilo poslušati, kako so otroci lepo odgovarjali. Za tem so nasledvale drame navadne reči: branje, številjenje iz mlave in na dc^ki i. t. d. Tudi v nemšini so sc nekteri bolj odrašeni dobro odrezali. Xa zadnje so še nektere pesmice zapeli iu z obilnimi darovi obdarovani so se veselo razšli. Le škoda de nimajo Gračani boljšiga poslopia za šolo: ta hiša. kjer je zdaj šola. pač ni za šolo. .Skoda tudi. de se ni več poslušavcov povabilo, — razun mene ni bilo nobenima ptujisra — de bi bili priče, kako lepo znajo gosp. I?naci z otroci ravnati, in kako jih pa tudi otroci, se ve dc tudi starši, radi imajo. Tudi od l.oškc šole bi kaj povedal: tode šola v l.oki je bila že večkrat pohvalieua, Ic toliko omenim, de sc jc ondi. ua posebno perzadevanje, tudi po drugih časnikih žc pohvaljeniga, oudašniga vodja g. Vin-cencja Majer-ja že lansko leto šola za petje osnovala. ktera je bila tudi vlani s posebnim veseljem kou-cana. Letaš ni bilo to veselje tako veliko, in zdi sc kakor dc bi Ločani ne bili več tako vneti za to. toliko koristno perčetje. Ali to bi ne bilo prav, ako bi sc to zanemarilo aii morebiti clo opustilo. Ločani! ic podpirajte ffospod vodja, sej bo vse obilno povernjeno. Koliko dobrima sc bo izhajalo, ko se b«>do otroci lepih pesmic navadili in jih doma prepevali ter tako starim, morebiti ne ravno poštenim, v okom persli! Z Kokain! (Id Soče. — Pečan. — T o minski dekanat je med vsimi drugimi dekanati Maše Goriške uadškolije naj večji. V 6 farnih. I podlarnih in 7 kaplanijskih cerkvah prebiva v tem dekanatu 19.874 katoličanov, kteri od poljstva iu živinoreje žive. in šteje zraven teh 17 vpastirjenih cerkev še obilno poddruženih kapelic. 27 diibo.nikov tu duhovno pastirstvo opravlja, eden pa je v pokoju. Dekauaška cerkcv jc vTomiuu. Ta term leži na priljudnim hoincu med rekama Sočo iu Tomiiiko, od ktere poslednje jc tudi ime dobil in pa celimu okrožju ma dal Častiti m^spod dekan Janez Strukel vodi dekauaske opravila. On jc že 72 let star. pa vender še terdn>prei učenik kersanskima nauka v modroslovnih šolah: zda; pa je namesto starima dekana viši ojrleda ljudskih šol po Tominskim dekanatu, in tajiti se uc more. dc pod njegovim prenodrim vodstvam šolske reči pri nas prav dobro napredujejo. Kdorkoli tema m<»spoda pozna in m* je že v cerkvi slišal, mora z menoj terditi. de vučanski fajmošter je verli ljudski pridimar iu učenik. — Pod Vučansko faro spadetc dve podfari, namreč: Most a r-ska pri sveti l.ucii, v kteri čast. ffosp. Tomaž It u-tar z enim poddružnikam vred l(»£0 dus prav skerbno in modro pase: iu pa Iderska pri reki Baci. kjer čast. gosp. Janez l.cban za M>4 du- skerbi. Tc dve podfari ste sicer od une neodvisni, pa sim jii lokej imenoval. ker ste se pri starim s to faro vezal:. V Mo-tarski podfari jc kapelica sv. Mavra, od ktere rokopi-i vi»oko starost spričujejo in ustno sporočilo jo pervo po uni sv. Danicla imeti hoče. Tudi se movori tu od nekima mesta, iu tu pa tam sc še sadaj kaka rimska starina izkoplje. Morebiti bi sc sčasama zgubljena X o rej a tukej najti utemuila. Gospod podfajmošter. ki so mož poznane modrosti. vedo od tema obilno povedati. Tretja fara v Tominskim dekanatu jc na Se nt viski mor i. Tudi ta je silno stara. Papež Celestin lil. nje v nekim pismu dne 21. listopada 119« žc omeni. Nekdaj je prav veliko sveta obsedla, zdaj pa v farni cerkvi 1505 duš šteje, drume lastni pastirji previdujejo. in sicer v dveh podfurah. namreč v Kočah lil.'t dnš. iii v Spodnjim T rebus ju GfJT duš: iu pa v dveh kapla-nijah namreč na Peči ni s .'199 dušami, in na Ponikvah s 738 dušami. Cctcrta fara v dekanatu je vPod-meveu s I8G9 dušami, pod ktero jc kaplanija na Grahovim s 671 dušami. — Peta fara jc v Nemškim rovtu iu šteje 531 seljanov. Pod njo razpadete kaplanii vSterzišah •» «31 dušami, iu v II blokah s 390 pravovernimi. - Šesta fara jc v Podberdu. Sc le pred petimi leti jc bila tukajšna kaplanija v faro po-vzdifnjena, in.šteje 1246 duš.— Iz Gorice 22. vclicima serpana. -- Teržan. — Po dolmim molčanju je vender treba, dc Vam zopet kai pišem. Podam Vam polno torbico novic na zber. Naše šolsko leto jc konec tema mesca pri kraju V bomoslovskih šolah ni nič posebniga novima, zakaj lo veste že. de se metafizika, uravna filozolia in pa pa-trologia zraven navadnih reči uče. ker se to tudi pri Vas v Ljubljani m»di. — l.etas bodo. kakor slišim, v god sv. apostelna Matevža, to je 2i. kimovca, ki bo ravno kvaterna sreda, za našo tiori^ko skotim štirje novi mašniki posvečeni, (trije drugi so bili /e lani posvečeni), in poslani vun na deželo duše past. Pač majhno številu, porečete. za tako škofijo, kakor je Goriška, ktera vsako leto saj po deset do dvanajst novih mašnikov potrebuje. Po sreči ho bile pretekle leta dovolj obilne, de se pomanjkanje duhovnov šc prav v živo ne čuti; ali vez dve ali tri leta se utegne vse drugači pokazati, zakaj letošnje tretje leto bogoslovja je štelo devet, drugo šcHt. pervo pa samo štiri bogoslovce Goriške škofije, vsi drugi bogoslovci ho iz dragih treh škofij, namreč iz Teržaško-koperške. Poreško-Polske. in Kerške. r pa ino pa, de prihodnje šolsko leto uam zopet veči število pripravnikov za sveti duhovski stan poda: B"g daj le. de bi h pravim duham navdani stan nastopili. ki v posvetnim »»žiru, kakor vidimo, vedno manj mikavniga ima. in vedno veči težave obeta. Osemnajsti dan tega mesca smo veselo praznovali rojstni dan našiga svitliga cesarja, kteriga nam Bog dolgo ohrani v blagor zvestih podložnikov! Zeobjutcrui zarji nas jc iz spanja budilo pokanje topov na mestnim gradu; ob desetih je bila slovesna sveta maša. ki so jo sami knez in nadškof odpeli, in pri kteri so bili priče-joci vsi višji in nižji vradniki vsih redov in verst, in akoravno je bil delavnik, veliko število druzih pobožnih kristianov. ki so za svojiga ljubljcniga cesarja goreče molitve k ncbeskiuiii Očetu pošiljali, od kteriga vsaka dobrota pride. Keči moramo tudi. de je kaj prijetna godba, vredvana od enkrat že v tem listu pohvaljenima rojaka našima gosp. Franceta Pirca, in posebuo lepo obrano petje dovolj številniga kora to slovesnost še veliko bolj po\ikševalo. Šestnajsti dan tega mesca jc šla procesia iz Goriške velike eerkve do Podturna v cerkev svetiga Koka. Ta dan praznujemo namreč v tej škofii god svetiga lloka. kteriga navadno proti strašni šibi kuge na pomor kličemo. Leta procesija sc obhaja tukej vsako leto na ta dan žc tez dve sto let. V letu 1G23 namreč jc kakor drugod. tako tudi po teh naših straneh huda kuga ljudi na tavžente morila; takrat so sc bili Goričani z obljubo zavezali, vsako leto na sv. lloka dan to procesijo napraviti, kar tudi do teli časov zvesto spolnujejo. V Gradiški se je nc zdavno nekaj pripetilo, kar je marsikteriga mlačnima krist aua zbudilo, de sadaj bolj pridno Božjo besedo poslušat bodi. So namreč, — de bi tako ne biio! —- povsod taki nemariieži, dc skozi cerkvene vrata vun smuknejo, kakor hitro vidijo, de se duhoven napravlja Božjo besedo o/uunovati. Tako se je tudi v ravno omenjenim mestu eno nedeljo godilo, de vkljub g. fajiiioštrovim besedam, s ktcrimi so tako po-hujšljivo ravnanje ostro grajali, so neki nesprcmi«ljeni fantini iz cerkve bezali, kadar sc je pridiga začela, in ker je bila ravno velika vročina. so šli naravnost v Sočo sc hladit, ki memn mesta teče. Pa kaj sc zgodi? - Kdcn teh malopridiiežev je skot il. kakor po navadi v vodo, pa ga ni bilo več vun —- utonil jc. Njegovi tovarši so hc prestrašili, hitro ljudi sklicali na pomoč, ali zastonj. Sc lc čez neke ure so mertvo truplo nesrečniga našli. — Vsi ljudje so na to z enim glavam pravili, in pravijo, de je to očitna božja kazen z a to, ker je /aniteval g lat svojiga dašniga pastir,a. ker ni hotel po*lii*ati besede Božje. Naj bo pa že kar koli hoče. to je re-«. kar pravi naš Zveličar. - de listi ni iz Boga. kteri ne posluša besede Božje. (I). si. | V* i ni dobrotnikniii in prijatlam. Sklenit xim pridružiti .ve uiixionarjem r Srednji Afriki. Hud hi xe rxe goxpode dobrotnike in prijatle obiskal; ali ure naglo teko. Sercno se toraj zahvalim s temi versticami rsim za rse prejete dobrote in se prav ponižno priporočim v po-bo*in spomin. Hvaljen bodi Jezus Kristus! 1' IJubljani 26. velieiga serpana iSoS. JOKtT li»p, misionar. 1. II. ProMiijM /.amurrlka. ( slišani xamurrlk. Zamureka — Mlrla iz fare Sliš'te sosedje »las mili? Se vsnoTle in blage žene. Ni tam otročji kalj krik? Darujte za-me mile -lare. Ilele zamurčik je v sili. In lantje in pridni možje. Materi vzel ga hudnik. v . . SmiTmo njega v resnic": Aevernik le d ran iiioi oee. u , •■■»-.. u , ■ Hode naj sinek * odi p. noga eelo mr ne pozna. Beringu enake lila koee. \ nas doHi sovražnikov /ja. si|1 j,. „„ ||,,£a Očeta. \ naroejo imela me mati. Slvarjcii po božji podob. Hud ropar mr vzel ji iz rok: 'I«'k,a ■"•"J" Kn Zeli me lureinu prodati. Crt PrU» ,mh,oH- In vreči u brezen nadlog. ltv j'* r.rrn.'h res l,e; Kode naj sinek Vod i C. Tam v sužnosti strasni bom služil. Do kervi nemilo lepen. In slad se bo žeji pridružil. \lj zdaj zamureka poznate? Bom morde hudobno \m»rjen. C ga v de je brat in otrok? Nas mu je dal Bog za brate II duša mi tunina ostane. Kesit «a pekla nadlog. In raka jo pekla prepad. Krater je nas po pravic": Ker božje postave neznane >Iorjl bi| „;nrk \ orfic. Ne vem in ne morein spolu val . Povzdignem k tam. božje dušice. „ . ... ... . .... , • Bratec nas \ lirik zdihuie. Zdaj s\oje presolzne oci. , , . . J J • Ise pri nas le pomoč. In strgnem k \am cerne rorice. .... , , . .... . . . »lilo nas on pogledale, vlisjoneam me kupic z danili. u • -, , J ' nesen ce sii/mli bo koe. Ti bodo mi dušo rešili Zdilinem k Marii devic": X natikam, prav Boga spoznal . Mora bil sinek \odic. Poboznost lud \ zgledih urili In pravo rast llogu dajal". . ... Skupaj le skupaj zdaj dnarje Za \as bo iz mene puhtela. Kar kdo premore le dat'. Molite\ do pra\'ga Boga: Se duša zamureka ob\arje. I.jubezen do \as bo gorela Pasli u pekla prepad. 1'lauiere iz mojga serca. Nate pel slo desetie: „ . , . .... Kupiti sinka \ odic. I ogledal \as bode llog milo. Stotero poplaeal \am \se. \am verno se dobro godilo. Kupte nam upiiiga sina. D * sliši Bog moje zelje! mirj„naljj x Hartum". Blaziga serca spomina Duša bod . bister mu iiiii. Znano pa hod po Danic': Kerstit ga: Jo/.el' Votli«*. Maresie. O kup te za s\oj*ga me *ina. In primek moj lare mi bod . Ime mi izvid' vas večina. Alj larni pairon bod moj god. Maresič. Za nesrečnike Boliinske Sretlnjc Vasi. Gospod — r. b golti. — rBog naj omeči še več dobrih sere!4* I goldinar. — • Itlill darovi. y,a odkupljenje zamureikor. Iz Studcnca: Matia Glazcr I gold. — A. M. 1 gold. — Liscovi 2 gold. — Jaticovi 3 gold. — M. X. 1 gold. - Martin Amlronja 20 kraje. — Frauc Kalin 30 kraje. - J. K. 1 gold. - M. K. I gold. — Marg, Kadešič 20 kraje. — Ana Sabi 18 kraje. - ~ po malim več vkup 7 gold. .»S kraje. — Marjeta P. 2 gold. — Iz Logatca I gold, ti kraje. — Iz Sent-Vida nad Ipavo 5 gold. 15 kraje, in sicer 2 gold. 35 kraje, šolska mladost. 2 gold. -lo kraje, pa več dobrotnikov. — M. J. organist 20 kraje. — T. Verbač 24 kraje. — Gospod 1). G. I cekin. — Po O. Fmilianu 10 gold. — II. H 1 gold. Iz Koprivnika 9 gold. 30 kraje. - lM*o\»jrni vrelnik* Andrej Zamejc. — Zaluzmk: Jožef Blatnik.