St. 2. V Gorlei, due 26. sept em fora 1918. Letnik I. Izhaja v Gorici v«ak četrtek popoludne. Velja do konca leta 6 K. Posamezne številke se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgo- vinah po 30 vin. GUnloU SIHA/A Inserati po dogovoru. Naročnina na» se pošilja na upravništvo .Gori- ške Straže* v Gorici, Gosposka uiica, štev. 4. Dopisi pa na uredni- štvo .GoriSke Straže', Gorica, ulica Orroni, št. 31. Rokopisi se ne vračajo. Roj je zahrifilo našo bedo? Potoki solza in krvi so se s sedanjo vojsko razlili po svetu, zlasti po naši ožji dotnovini — po Goriški. Kdo je kriv tolikega gorja? Ne bomo se bavili tu z onim zlobnim podtikanjem, ki vidi povsod krivdo Ie pri duhovščini, ki že po svojem poklicu obsoja sovraštvo in krivico. Dovolj hudoben in zasiepljen bi moral biti, kdor bi kaj takega veroval. Daljni vzroki. Tudi se ne bomo spuSčali v daljne vzroke svelovne vojske in sedanje bede, saj je pač vsakemu jasno, da je klic „pročod Kristusa, proč od Boga", zamcgel tako izbrisati vse sledove pravič- nosti in ljubezn: do bližnjega. Gotovo je protikrščan- sko stremljenje, ki se je javilo v grabežljivosti, v nevošljivosti in dobičkaželjnosti, nujno povzročilo napetost med AngieŽi in Nemci na svetovnem trgu. Alaterijalizem po eni strani, ki mo!i zlato tele, in imperijalizem po drugi strani, ki v napuhu posnema padle angele, sta si podala roke in uda- rila na ubogo človeštvo. Bližnji vzroki. A oglejmo si rajši b 1 i ž n j e vzroke, ki nas obmejne Avstrijce nepusredno zadevajo. Z zanimanjem smo čitali razprave v delega- cijah pred vojsko. Naši ljudski zastopniki, na čelu naš dr. Korošec, so z ostro besedo in s kupom dokazov odkrivali gnjilo razmerje ItaHje do nas, ta naša zaveznica se je pridno pripravijala in ruvala proti monarhiji. Očitno so naši zastopniki po inten- cijah pok. prestolonaslednika Frana Ferdinanda za- htevali, naj se naša država pravoČasno obrne od nezanesljive ltalije in stopi v zvezo s takrat mo- gočno Rusijo. Protislovanska politika. Ko bi se bilo to zgodilo, bi ne bilo prišlo do svetovne vojske. A naša zasltpljena dipiomacija je hotela drugače in se odločila za protislovansko politiko. Pod tem pritiskom smo pač mnogo trpeli tu na meji, ko se je povsod protežiralo Itali- jane proti Slovencem. — To stališče vlade je bilo krivično, in vsled tega protikrščansko. Perfidnost Italije. Drugi vzrok naše bede na meji je brezdvomno perfidnost Italije, ki je na pritisk brezverskih družb razdria zvezo z monarhijo in jej zahrbtno napovedala vojsko. Vojske bi bilo že zdavno konec, ko bi ne bila Italija vmes posegla all ostala vsaj nevtralna. Njej bi se bil nov vir dohodkov odprl, in nam bi domovi se stali, in polja in vinske gorice bi rodile kot v rnirnem času svoj sad, ne potepali bi se po svetu kot zgubljeni sinovi... Italijanska iredenta. A prišlo je drugače. Z žalostjo moramo pri tem pribiti, da so nam pomagali podirati hiše in teptati naša polja ljudje, ki so bivali z nami v isti nisi, a so vedno gledali črez mejo. Bodimo odkri- tosrčni in povejmo gJasno, da nosi italijanska ire- denta na Primorskem veliko krivdo naše bede. Yogled na porušeno Goriško, na neštete kupe gro- bov, govori pač jasno, da je iredenta — grozen zločin nad ljudstvom. Sokriva pri tem je seveda vlada, ki je v svoji protislovanski smeri iredenti vse spregledovala, trpela njihova društva, časopise in Legine sole! — Ta sad je zopet zrastel na dre- vesu, ki ne pozna krščanskih čednosti — zvestobe in pravičnosti! — Brezobzirnost viade. Nenadoma je zadivjala vojna vihra s svojo grozoto po naši domovini, in je zapodila nešteto domačih sinov v tujino. Prej imoviti, so se morali kot berači potikati po svetu. Vojska je mnogim vse pobrala. Pustiti so morali svoje pridelke na polju, svoj denar in obleko doma, rešili so le to, kar so imeli na sebi. Ali bi se res ne bilo dalo kaj rešiti? Pač dalo bi se, ko bi zopet vlada imela več srca in obzirnosti do prebivalstva. Vsaj v začetku maja, ko je Italija svojo zvezo Avstriji odpovedala, bi se bil lahko dal še pravočasno ljudstvu migljej, naj svojo imovino spravi na varno. A nič, in nič! Ravno nasprotno, par dni tik pred izbruhom vojske, so se dajale na merodajnem mestu izjave, da je vsaka nevarnost izključena. Pač pa je vlada skrbno zadnje dni pred vojsko upoklicala mladeniče in može k vojakom, in data odpeljati vso živino, za ljudstvo pa se ni zmenila, ki je trpelo škode na milijone! Begunstvo pod absolutizmom. Napočila je strašna doba begunstva. Na po- litičnem obzorju je zavladal absolutizem, ki je po- vzročil med Slovenci veliko preganjanje. Iz tega stremljenja si moramo paČ razlagaU okolnosti, da je vlada razmetala Slovence po nemških pokrajinah, kjer so Ž njimi često prav neprijazno ravnali. Drugim pa, ki so ostali \\a Kranjskem in Šta- jerskem, je odtegnila vsako pomoč. Marsikdo je po- trosil zadnji vinar svoje imovine — da mu ni bilo treba med drugorodce ali v barake. Kako po mačevsko je skrbela vlada za naše begunce bodisi v barakah, bodisi izven njih. bi se dale cele knjige napisati. Ni zastonj ljudstvo plakalo in prišlo do prepričanja, da so hoteli slovenski ži- velj namenoma ugonobiti. Pribijemo zopet, da je bila kriva naše nesreče brezbrižnostin brez- srčnost vlade, ki je stala na svojem absolu- tističnem stališču. Barake. Zastonj so izjavljali naši poslanci kakor dr. Krek, lv. Rojec in dr. v ministerstvih, da je misel oskrbovanja v barakah nesrečna misel, ki se je spreje'a na ljubo nekaterih kapitalističnih podjet- nikov. Barake so jemale našemu ljudstvu svobodo, so bile grobokop dušnega in telesnega zdravjaf Tako je vlada podpirala one, ki so za svoj patri- jotizem največ žrtvovali! Treba je bilo vse energije dr. Kreka, da so vlado, ko je svobodnejša sapa zapihala, prisflili, da je sprejela zakon o begunskih podporah in o ure- ditvi barak. — Pomanjkanje ljubezni in pravičnosti pri vladi napram slovanskemu ljudstvu je rodilo neizmernega zlä. Birokratizem pri obnovitvi. Napočila je doba oprostitve. SovraŽnik je mo- ral v begu zapusfiti naše pokrajine, in Uoričani so se smell polagoma vračati domov, kjer jih je čakala nova prevara. PriCakovati bi bilo, da se prične siste- matično z vso energijo obnavljati Goriška. Toda žal, vlada V svoji veliki skrbi za nas ni postavila niti temelja obnovitve — manjka nam zakon o vojni odškodnini. V Nemčiji so že davno tak za- kon sprejeli, in tarn obnovitev porušenih krajev z veseljem napreduje. Pri nas pa ni ne zakona, ne delavnih sil, ne materijala. Kar se je do zdaj storilo, je le upostavitev velikega birokratičnega aparata, ki daje ijme röma le male podpore. Birokratizem ne bo sezidal Goriške! Prehrana v rokah kapltalizma. In pa skrb za prehrano, morda je ta boljša? Je pač taka kakor povsod v državi ali Še slabša, in v nekaterih krajih, kakor na Kanalskem in Tol- minskem, je pod vsako kritiko! Vlada je izroČila s svojimi predpisi hote ali nehole prebivaistvo neusmiljenemu oderuštvu in z ustanovitvijo nebrojnih central Židovskemu kapita- lizmu. Mililonski dobiČki v blagajnah central in vojnih dobavateljev, in pa borna oskrba ljudstva kaže, kako izsesava kapitalizem ljudstvo do mozga. A uprav oderuštvo in kapitalizem, ki ni nič druzega kakor malikovanje denarja, je cerkev vedno ostro obsojala. — Prežalostna je ta slika, da bi jo na- tančneje ogledovali. Zakaj se ni vsa prehrana orga- nizirala potom domačih zadrug, ki so zrastle na zdravem teltsu našega ljudstva? Samopomoč. Samopomoč, to bi bila še rešilna beseda, a kaj, ko nedostaje delavnih sil, ki jih terja zase neizprosen militarizem. A z združenimi močmi ustva- rimo prej ali slej potrebne pogoje, da si sami uspe- šno pomagamo! Zaključimo. Kdo je kriv naše bede? Razni so vzroki, a vsi slone posredno ali neposredno na protikrščanskem temelju, so izrastki, ki jih krščan- stvo obsoja 1 — Prekvasiti je treba človeško družbo z resn^čno krščanskim duhom, s pravo ljubeznijo do bližnjega, postaviti temelje države na večno veljavne zakone pravičnosti. Protikrščanska in protislovanska smer tira našo državo le v pogubo 1 Cenjenim povepjenikom in naročnihom. Ker so naši ljudje zdaj po svetu raztreseni, nekateri na vojni, drugi še vedno v begunstvu. ker ne vemo za vse, kateri se že ali še nahajajo doma, V spomin dr. Franftsku Favletiču. Dne 10. junija letos je izdihnil v ljubljeni Go- rici, njegov sin edinec mu je prihitel zatisnit oči. Dva dni preje ga je zadelo na ulici, ko je prišedši iz Ljubljane, opravljal svoje stanovske posle, dva dni kasneje smo ga pokopali na vojnem pokopa- lišču nasproti kapucinski cerkvi. Pogreb je bil v sedanjih razmerah nad vse pričakovanje časten po številu in odličnosti vdeležencev; knezonadškof in pri prost Podgorec, duhovniki in posvetnjaki, urad- niki vseh strok in meščani, Slovenci in mnogo go- riških ltalijanov je izkazalo pokojniku zadnjo cast. Tudi „Goriški Straži" je Častna dolžnost, da se takoj ob svojem pričetku spomni dr. Fr. PavletiČa, ki je bil ves Čas svojega delovanja zvest in po- žrtvovalen stražar goriškemu Slovenstvu. Rojen in vzgojen v Podgori, je poznal že izza prve mladosti nevarnosti, ki prete naSemu narodu od tujinstva v narodnem, gospodarskem in nravnem pogledu, saj je ravno v njegovi rodni vasi nemško Židovski ka- pitalizem in italijanska pohlepnost začela se zaje- dati v naše narodno telo. Vzorno je končal gimna- zijo v Gorici in odšel pravoslovje študirat na Du- naj. Kot boren dijak se je moral preživljati s pouče- vanjem. Prišel je kot domač učitelj v visoke kroge in ž njimi prepotoval vso Evropo. Seznanil se je z jeziki in omiko prvih svetovnih narodov. Koncem njegovih študij ga je zgrabila zavratna bolezen, Du- naj ga je poslal umret domov v Podgoro. Na smrtni postelji se je poročil z zaročenko, ki mu je s skrbno strežbo pomogla do zdravja, da je završil študije. Bil je kot odvetntški kandidat v Gorici, Trstu in Ljubljani. Kot samostojen odvetnik se je naselil v Gorici. Italijanska vojna ga je p regnal a v Ljubljano. Že je premišljal, kdaj se vrne s svojo pisarno na* zaj v Gorico; kar ga je zalotila smrt doma. Blaženi nasmeh na njegovem obrazu ob smrti in še dolgo po nji je pričal, kakor se zdi, o njegovem zado- voljstvu, da more izmučeno njegovo truplo počivati v rodni zemlji. Velik trpin je umrl z dr. Pavletičem. Rojen je bil pod Kalvarijo, po Kalvariji se je Vila pot njegovega ži/ljenja. V skromnih razmerah je vzrastel, stiska in beda sta mu bili mladostni družici. Ko jih je zmogel, zalezovala je bolezen njega in njegoyo družinico, skrb zanjo mu je zgodaj redčila in belila visoko teme. Vendar je bil nasproti vsem vedno ve- drega lica in dobre volje, svojih nadlog ni nosil na prodaj, svojim bolim ni iskal utehe pri Ijudeh. Bil je, ne navzlic svoji globoki in vsestranski izobrazbi, marveč prav radi nje, globoko, da, prav otroško veren. Opravljal je vestno in vneto vse verske dolžnosti in se vdeleževal verskega življenja. „Sub specie aeternitatis", z vidika v večnost si je uredil življenje doma v družini, poslovanje v pisarni, delovanje v javnosti, občevanje s prijatelji. Kot Ijubeč in nad vse skrben soprog in oče je noč in dan posvečal vse, kar je zmogel, svoji družini. Kot odvetnik je užival neomejeno zaupanje radi svojega obsežnega in temeljitega znanja in radi tcnkočutne vestnosti. Vsakdo je bil zadovoljen, ako je dr. Pav- letič sprejel njegovo zadevq kot pravni zastopnik, ker je imel že s tem neko jamstvo za ugodno re- šitev. Vsakdo je bil tudi srečen, ako mu je bil dr. Pavletič prijatelj. Nežen in dobrosrčen po svoji na- ravi, izredno naobražen in v življenju vseh družab- nih krogov izlikan, je bil pokojnik vsem duhovit družabnik, Ijab znanec in mnogim drag in ljubljen prijatelj. Vedno je imel odprto srce in darežljive roke za vse narodne potrebe, nikdo ni iskal pri njem pomoči zaman. L« malokdo sluti, koliko gmot- nih in duševnih darov je sipalo dr. Pavletičevo srce skrivaj med vse, ki jih je videlo v bedi in stiski. Nikdar in nikomur ni skrival a tudi usilje- val svojega prepričanja, prijatelji in somišljeniki so se s ponosom sklicevali nanj, nasprotniki so ga spoŠtovali; sovražnika menda ni imel nobenega. Kot dijak na Dunaju je bil med ustanovitelji „Danice* in urednik „Zore"; z mladeniškim navdušenjem se je vdeleževal javnega življenja na Goriškem, in da ni njegova bolehnost prekrižala iskrenih želj in načrtov Slov. Ljudske Stranke na GoriŠkem, imel bi bil odločilno vlogo v naši politiki. A njega ni veČ! Dosleden in hremenito značajen v načelih, a hkrati mehak je bil in dober, kakor njegov prija- telj in naš vzornik dr. Janez Krek. Tako dober, da je smel kakor pri Kreku vsakdo grešiti poljubno na njegovo dobroto in potrpežljivost, sai je bil prepri- Čan, da se da premagati svet z dobroto in po- trpljenjem ! Napočila je na Goriškem doba, ki bi bila po dr. Pavletičevem okusu in srcu, doba vzajemnega in sporazumnega dela za narodovo svobodo. Nebo je hotelo, da je prerrinil ravno v svitajoči se zarji te veliko do>e. Velika je vrzel, ki zeva po njegovi smrti 'v naših gorjških vrstah, zaman se oziramo po namestniku, ki bi dosegal dr. Pavletiča po vrlinah, zmožnoslih in vstrajni vnemi za vse dobro. Velika je naša bol, a teši nas nekoliko zavest, da je na- šemu ljubemu pokojniku — bolje. Dal Bog, da nam poklicana roka napiše živ- ljenjepis, ki bo dostojen in vreden spomenik nepo- zabnemu dr. Pavletiču in vabljiv vzor nam in na- šemu naraščaju! DRAB. zato smo prvo števiiko „(ioriške Straže" posiali na deželo v večjih zavitkih na duhovske urade, ki naj bi med svojimi Ijudmi na§ list razŠirili in nam na- brali naročnikov. Prosimo, naj se vsak naŠih gos- podov potrudi, da liste oddä in nam naznani listo naročnikov, katerim bi list potem posebej pošiljali. Ob enem naj poberejo in nam dopošljejo tudi na- ročnino, ker po tretji Stevilki ustavimo pošiljatev lista vsakemu, ki bi ga ne bil plačal. Stroški so danes preveliki, da bi mogli pošiljati list dalje brez naročnine. Ker bo list naše ljudi v vsem poučeval in jim sei v vseh zadevah na roko, zasluži, da se povsod razširi in da ga ima vsaka družina. Kdor bi ne bil lista osebno prejel, naj nam pri sedanjih raz- merah, ko so nam bivališča še neznana, tega ne zameri in naj naznani svojo naročitev lista pri upravi „GoriŠke StraŽe* v Gorici, Gosposka ulica, št. 4. Za obnovitev Goriske. Za naio zemljo. Lepa in rodovitna je goriška dežela z divno vipavsko dolino, krasno goriško okolico, s cveto- čimi Brdi, s solnčno kraško planoto in s poezije polnimi gorami — s prekrasnimi konci julijskjh planin in dolin, kjer je Gregorčičev planinski raj z grmečimi slapovi nad zelenomodro Sočo — planin- sko hčerko. Tu raste najlepše in najokusnejše sadje in grozdje, tu so najdragocenejši poljski pri- delki, ki se izvažajo po vsej Evropi. Trg v Gorici in briški trg v Krminu sta znana po vsej Avstriji in Nemčiji. In v tej prekrasni deželi prebivaš ti, drago slovensko Ijudstvo, ki si bilo polno veselja in navdušenja za delo in za napredek, ki si pa sedaj upognjeno pod silnimi udarci, ki so prišli nad te. Po tvojih zlatih poljih, travnikih in vinogradih ne slišimo več tvojega vriskanja in petja, tvoji domcvi samevajo v tužnih razvalinah. Tvojo lepo zemljo je vojska opustošila. Neverjetno a resnično je, da moramo obnoviti ne-le hiše. njive in vinograde, ampak tudi zemljo samo. Naša zemlja je vsa prerita, pomešana z gruščem in železom, na mnogih krajih tudi z opasnim strelivom. Koliko truda bo treba, da se ta zemljica obnovi in postavi spet v prejšnje stanje! Vsega tega pa se ne smemo pla- šiti. Ob svojem času bomo želi. Vsi na delo za ta lepi košček jugoslovanske domačije! Z namenom, da bi naše Ijudstvo podučili, kako je treba pravilno postopati pri delu za obnovitev, naj podamo tu nekaj navodil, ki naj si jih vsi za- pomnijo. Prošnje za brezobrestne predujme za obnovo polja, travnikov in vinogradov naj vsakdo nppravi na namestništvo, na oddelek za obnovitev goriške dežele v Gorici po tem le yzorcu: Podpisani . . . ., ki stanujem v . . . . prosim. naj se mi dovoli: 1. brezobrestni predujem za obnovitev njiv in trav- nikov v obsegu .... v kat. občini .... pare, št. . . . 2. brezobrestni predujem za obnovitev ze- lenjadnega polja v obsegu . . . . v kat. občini .... pare, št.....3. brezobrestni predujem za obno- vitev po vojni poškodovanih vinogradov v obsegu .... v kat. občini .... pare, št.....Prosim za obnovitven! brezobrestni predujem v skupnem znes- ku . . . . K. Podpis. Prošnjo naj domače županstvo potrdi t. j. do- mače županstvo naj izjavi, da so navedeni podatki resnični. Namestništvo daje sedaj te-le brezobrestne predujme: 1. Za obnovitev opustošenega polja in travnikov po 100 K za vsako njivo. Podporo treba vrniti z dohodki Žetve. 2. Za opustošeno zelenjadno polje po 700 K za njivo, ako obsega polje le do 10 njiv zemlje, na večjem obsegu pa po 500 K za njivo. Podporo treba vrniti z dohodki Ietnih pridel- kov. 3. Za opustošene vinograde po 1600 K za njivo. To posojilo bo treba v 20 letih vrniti. Prvih 5 let je posojilo brezobrestno, v zadnjih 15 letih je plačati 2%. Vse te predujme bomo lahko vrnili tudi z odskodnino, ki jo bomo dobili za škodo, ki nam jo je provzročila vojska, ko sprejme državni zbor ta zakon. Dalje naznanjamo, da oddaja namestništvo v Gorici poljedelske stroje, orodje, izven dežele kup- ljeno živino za uprego in rejo, krmila itd., pri čemer dovoljuje popust do 33 % in zahteva za astalo svoto pet let le 3 7« obresti. Kmetskim malim posestnikom, ki so vsled vojne vse izgubili, se dajejo še večji popusti oziroma se jim prepuščajo stroji in orodje brezplačno. Tudi umetnä gnojila in semena se pre- puščajo do letine brezplačno. Kdor bi si te reči sam preskrbel, na pr. kdor bi živino sam kupil izven dežele, dobi iste popuste, ako se s tem skaže pred namestništvom. To pri- poročamo zlasti glede živine, ki naj si jo skuša vsakdo sam pridobiti izven naše dežele, kajti brez goveje živine ni mogoč^ opraviti v poljedelstvu nič. Poleg tega daje vojno-kreditni zavod poljedel- cem posojila za obnovitev zemljišč po 3.°/0 obrestne mere, ki se sme tudi popolnoma spregledati. Ne bojmo se tega posojila. To posojilo je^ kakor pod- pora, ki jo dobimo od namestništva. Vrnili je bomo z vojno odškodnino o svojem času. Kvišku tedaj, poljedelcif Poslužite se sredstev, ki se ponujajo za prvo silo, da obnovite opusto- šeno zemljo, ki nas je prej tako dobro preživljala in redila. Pred vsem pa prlporočamo, naj nihče ne proda niti pedi naše zlale jugoslovanske zemljice tujeem! Cesa nam je treba? Na občnem zboru S. K. S. Z. v Ljubljani dne 10. t. m. je naš rojak g. Rejec Anton, Župan v Sebretyah, razvil prav lepe misli in stavil potrepne predloge gledč obnovitve naše dežele in njene gospo- darske.in kulturne povzdige. \z njegovega govora navajamo naslednje: „Da bi se naša dežela povzdignila, je potreba v prvi vrsti, da se podeli ljudern hrane, brez hrane ne more nobeden delati; te pa pri nas ni, po večjem je vsa dežela vničena in ne more sosed sosedu prav nič pomagati, ker sta gled6 hrane oba enako bogata, to je, da nobeden nič nima. Vidi se naše ljudi, kl gredö po dan hodä z nahrbtniki iskat kaj hrane v Benečijo in na Kranjsko, da bi preživeli sebe in otroke, kar jih je še ostalo živih iz časa vojne. Se- mena smo dobili zelo malenkostne mr.ožine in ve- čino še isto prepozno, tako da pridelek tega leta ne bo nam pomnožil hrane. ' Drugo za povzdigo naše dežele je potrebno, da bi gospodarji prišli doinov, za stalno oproŠčeni od vojaščine; le gospodar sam, ki ljubi svoj dorn, bode tudi z delom zopet istega popravil. A v tem oziru je še jako slabo; znani so mi slučaji, da so gospo- darji velikih posestev. ki so jim vničena vsa po- slopja in polje, vložili prošnje za oproščenje že v začetku tega leta, a iste dosedaj še niso rešene. Potreba je v našo deželo uvoziti za sedaj ve- like množine materijala in pa takoj začeti graditi opekarne in apnence v naši deželi; brez materijala ni mogoče misliti na zidanje, ker istega sedaj doma ni prav nič. Ne pomaga pa nam nič, da se materijal dovo- zi po železnicah, ako se nam potem ne dajo na razpolago potrebna prevozna sredstva; Živine za prevoz nimamo, privatnega avto ni nobenega, in ako vlada ne da potrebnih sredstev za prevoz, je delo nemogoče. Tudi je potrebno sedaj, ko so nekatere vasi popolnoma porušene, gledati na to, da se hiše za stanovanje ljudi sezidajo pravilno tudi v zdravstve- nem oziru; poskrbijo naj javne oblasti, da bodo novo sezidane hiše zračne in suhe, kajti Ijudstvo, ki je toliko prestalo naporov in lakote, si bo še v zdravih stanovanjih le težko kaj zdravlja ohranilo. Nadalje pa je potrebno, da se Goriška dežela oprosti rekvizicij njenih pridelkov, ker istih sploh ni mogoče vpoštevati, takö so malenkostni. Za sedaj so napovedane rekvezicije sena in slame, kar je nezaslišano; ljudje so v hudi lakoti in pomanjkanju pokosili to seno, katerega bo še za prerejo domače živine zelo malo, in sedaj pa naj se nam vzame še ta malenkost. Da se obvaruje naše Ijudstvo pogina in da se obnovi naša dežela, je zato potreba: 1. Dati ljudem 'fcovolj hrane, da ne bodo tako stradali kakor sedaj, ker večina občin ni dobila nobenih Živil že več mesecev. Na osebo naj se daje 1 kg sladkorja vsak mesec, ker v deželi ni skoraj nič mleka. 2. Oprosti naj se posestnike in edinesinoveposest- nikov vojaške službe v svrho poprave njihovih domov. 3. Preskrbi naj se od strani vlade potrebni ma- terijal za stavbe. 4. Dajo naj se na razpolago potrebna prevozna sredstva za aprovizacijo in dovoz stavbenega mate- rijala na lice mesta. 5. Gleda naj se pri gradbi poslopij, da se zgradijo zdrava stanovanja za ljudi. 6. Oprosti naj se dežela vsake rekvizicije pri- delkov. Ko bode vse to vsaj delotna izvršeno, čaka našo deželo še drugo ogromno delo, in to je izo- braževalno delo. Koliko otrok je, ki Že približno 4 leta ne obiskujejo nobene Sole, pač pa so bili v vednem stiku z vojaštvom. Koliko je bilo prej izo- braževalnih društev, ki po večjem nobeno nič ne deluje, koliko je bilo mladeniških organizacij, katere sedaj nimajo članov, ker so fantje v vojni, koliko rajfajznovk je moralo radi vojne prenehati z delo- vanjem, — vendar vse to bo potreba nazaj vposta- viti in še z večjo vnemo začeti delovati, da bi se vsaj nekaj zamujenega popravilo. Zato naj se naj prej pomaga naši Goriški, da se povzdigne iz sedanjne grozne bede in se reši nas popolnega pogina, potem naj se vpostavi pri nas zopet izobraževalno delo na najširši podlagi, ker le z največjim trudom in požrtvovalnostjo bomo rešili Goriško pogina in tujcev." Narodni Svet in naše narodno gospodarstvo. Narodni svet je sklical dne 7. septembra 1918 prvo :ejo Gospodarskega sveta, ki se je vršila v glavni dvorani magistrata ljubljanskega. Predsedoval je g. dr. Anton Korošec. Glede obnovne akcije za Goriško se je po stvarnem razmotrivanju sklenilo, da se ustanovi v Gorici pisarno, ki ima dajati slovenskemu ljudstvu vse vrste informacij, zlasti pa pripomoči, da se mu čim preje dovolijo posojila, ki jih je vlada določila za obnovo Goriske, da se takoj izplačajo zaostale odškodnine za vojne dajatve in da se nakažejo podpore, ki jih je določila vlada za vojno oškodo- vane. Tej pisarni imajo biti na -razpolago tudi teh- nične moči. Pisarna naj skrbi zlasti tudi za pouk eventuelno s predavanji po raznih krajih, da se Ijudstvo posluži v največji meri vseh javnih obnov- nih akcij. Pokrajinski odsek se bo nadalje brigal za kmetijsko kulturno obnovo zlasti za preskrbovanje s poljedelskim orodjem in drugimi potrebščinami. Posebno pozornost bo obračal na stavbeno obnovo. Treba gledati, da se združijo v to svrho vsi zmož- ni obrtniki, zlasti pa obrtniki na Goriškem. Ker je vse obnovno delo zavisno od oprostitve delavnih moči in od aprovizacije, se naprošajo vsi činitelji, naj tema dvema vprašanjema posvetijo vso pozornost Pozdravlja se misel, da se osnuje slo- venska aprovizacijska centrala. )Pri tem naj se po- sebno gleda na aprovizacijo obrtnih podjetij, ki se bavijo z obnovo. Gospodarski odsek je nadalje temeljito raz- pravljal o aprovizačnih razmerah v naših deželah ter iskal sredstva, kako odpomoči bedi posebno na Primorskem. Po dolgi stvarni razpravi se je skleni- lo, da se ima ustvariti organizacija, ki bo lajšala položaj gladujočim okrajem in slojem. Za sedaj se smatra, da so potrebni nujne po- moči sledeči krogi: slovensko prebivalstvo na Go- riškem, v Trstu in Istri, nadalje dijaštvo in sloven- sko delavstvo v industrijalnih krajih. V to svrho se bodo nabirale denarne podpore in živež, in po- sredoval nakup živil po prednostnih pogojih. Skr- belo se bo posebno z* gladujoče in predvsem za mladino. Da se more nakupiti nekaj živil pri nas in drugod za Primorsko in za slovensko delavstvo, se osnuje nakupna posredovalnica v primerni pravni obliki. Ta organizacija naj prične takoj z delom. Vojna poročila. Po težkih bojih preteklega tedna so se vršili minule dni na vseh bojžščih le manjši boji. Na jugozapadnem bojišču so Italijani §e precej počivali, potem ko so bili ob svoji novi ofenzivi doživeli občuten poraz na asiaški planoti in v oddelku med Brento in Piavo. Vsekako pa je pri- čakovati, da zopet kmalu pričnejo s svojo ofenzivo, s katero bi hoteli prodreti naše trdne postojanke. Včerajšnji napadi itaiijanskih in francoskih čet so bili odbiti. Na zapadnem francoskem bojišču pri Cambrai in St. Quentin vlada precejšen mir. Mnogi tisoči padlih vojakov pokrivajo bojišče pred sig- fridsko Crto. Zadnji boji spadajo med najhujše, kar se jih je bilo na tem bojišču. Sigfridska črta je prvi veliki sovražni naval vzdržala. in Nemci upajo. da odvrnejo vse nadaljne napade. Včeraj so dobili nazaj nekaj jarkov, ki so jih bili v zadnjih bojih zgubili. — Nemška trdnjava Metz je bila obstrelje- vana iz dolgega sovražnega topa. Oddal je kakih 40 strelov, a je nato kmaiu utihnil in se oddaljil. Na mesto Mainz in Stuttgart so sovražniki metali bombe. Poškcdovali so eno cerkev in ubili nekaj ljudi. V Macedoniji so Bolgari ustavili napade združenih Francozov. Srbov in Grkov. Le v okraju severovzhodno od Monastira so bili Bolgari n^ko- liko potisnjeni na/aj. Sole v Gorici. Staršem! V kratkem se otvorijo sole v Gorici. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in vsake zavedne Slovenke je, poslati stvoje otroke v slo- venske sole. Moti se, kdor misli, da se bodo njegovi otroci v tuji šoli lažje priučili tujim jezikom. Po- dlaga učenju tujih jezikov je temeljito znanje mate- rinega jezika. Dajte svojim otrokom to podlago in potem se bodo z lahkoto učili tujih jezikov, ako jih bodo pctrebovali. Slovenci! Dovolj smo hlapčevali tujcem, dovolj naše sveže krvi nam je izpilo tujin- stvo. Ni jeden otrok naj se nam več ne izgubi! Bo- dimo vredni matere Jugoslavije, ki bo iabila cele može, izobražene v domačem duhu! Geslo je: Slo2 venski otrok v slovensko solo! — Slovenski šolski odsek. Goriške srednje sole. — Pricetek novega šolskega leta je tu. Tudi otroci nesrečne goriške de- žele bi po štirih dolgih letih radi šli k šolskemu vpisovanju, a njihove sole so še vedno zaprte. Go- vori in zagotavlja se, da se otvorijo v začetku ok- tobra, toda če vemo, kako so dosedaj napredovala obnovitvena dela, moramo po sili biti v tem pogle- du veliki neverni Tomaži. Prostori v Veiikem seme- nišču v Semeniški ulici, kjer bo nameščena sloven- ska državna gimnazija, se sploh še ne popravljajo; v prostorih v ulici proti soškemu mostu, ki so do- ločeni za italijansko realno gimnazijo, pač pa se pridno dela v poslopju, kjer bosta nastanjeni nemška realna gimnazija in nem- ška realka. Prostori za slovensko moško učiteljišče v S. Gregorčičevem domu in za slovensko-italijansko žensko učiteljišče v šoli „Frinta" v Codellijevi ulici bi se dali hitro prirediti za šolske potrebe. Poklica- ni faktorji zatrjujejo, da bo vse pravočasno v redu. Upajmo! Toda do 1. oktobra je komaj par dni. Po- klicani faktorji tudi obljubujejo, da bodo pravočasno otvorjeni konvi ti, v katerih dobe dijaki brezplačno stanovanje, hrano, obleko in vse šolske potrebščine. Konvikt za slovenske učiteljske kandidate bi bil v Slovenskem sirotišču, za kandidatinje v vili „Engel", za gimnazijee pa v slovenskem Alojzijevišču. Itali- janske gimnazijee bi sprejeli Salezijanci, kandida- tinje pa Uršulinke. Vrhovno vodstvo vseh konviktov bi imel ravnatelj Žnideršič. Če se vse to uresniči, bo napravljeno lepo, plemenito in nujno potrebno delo, in državna uprava se vsaj nekoliko oddolži deci onega ljudstva, ki je v tej vojni razmeroma največ trpelo in žrtvovalo. In če je državna uprava vzdrževala v Gradcu, na Dunaju in v Kromerižu konvikte samo za italijanske dijake begunce, zakaj naj bi jih ne v Gorici za italijanske in slovenske? Vsi ti načrti so jako lepi, dobro mišljeni in izvršlji- vi, toda pokazati bo treba kmalu dejanj, da dobi prebivalstvo zaupanje in da se njegova deca reši velike nesreče duševne nekulture. Vse posle, ki se ! tičejo obnovitve srednjih šol, vodi dež. šol. nadzor- nik dr. Traversa, ki ima svoj urad v ulici Conta- val le 2, I. Ravnateljstvo c kr. ženskega učiteljiica v Gorici (ulica Codelli Št. 16, Scuoia Frinta) naz- nanja, da se pouk na tem zavodu prične meseca oktobra tega leta. Prosilci naj naznačijo svoje irne s točnim naslovom, leto in kraj rojstva, letnik uči- teljišča, oziroma vadnice, v katerega želijo vstopiti, in narodnost. Obenem morajo prositi za brezplačen sprejem v konvikt, ki pa je namenjen le Goričanom, ki so uživali državno begunsko podporo. Začetek šolskega leta itd. se isto tako pravočasno razglasi po časopisih. C. kr. slovenska državna grimnazija v Gorici se otvori meseca oktobra. Dan vpisovauja in sprejemnih ter drugih izpitov se naznani pozneje. Dopisi naj se pošiljajo na nasiov: C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. — C. kr. drž. realka v Gorici. — Šolski pouk priČne v mesecu oktobru, ko dodo lzvršene poprave poslopja nemške gimnazije. Učenct, ki žele vstopiti v realko all pa v laški oddelek pripravljalnega raz- reda, naj se oglasijo po dopisnici do I. oktobra 1918 pri ravnateljstvu tega zavoda v ulici Stra- čice 3 8. Goriški begunci se obcnem lahko prigla- sijo glede vsprejema v dijaški konvikt. Čas vpiso- vanja in sprejemnih izpitov se razglasi pravočasno. Vpisovanje v sole „Šolskega doma" v Gorici, in sicer v vse razrede. (tudi obrtne sole) ki jih je vzdrževalo društvo pred vojno, se bode vršilo v „Novem domu" od prihodnjega tedna dalje vsak pondeljek in četrtek od 8—9 ure zj. Stariši! Vpišite takoj svoje otroke, da bo mo- goče te sole s 15. oktobrom t. 1. otvoriti. Vpišejo naj se vsi otroci, ds se bo videlo, koliko je učen- -cev in učenk. da se potem določi koliko razredov se otvori. Solski prostori so že pripravljeni. Ženska obrtna Sola, ki je bila v „Novem Domu" se namerava otvoriti meseca oktobra in sicer zopet v „Novem Domu". Ko bodo priprave za to gotove, se bodo čitateljt o tem obvestili. Zen- ska obrtna sola, ki se je nahajala v Brucku ob Litvi, se je nameravala preseliti v Gorico že z za- četkom šolskega leta. pa se je za ta čas vsa stvar zavlekla. Politiene novice. Sovražne države so odklonile avstrijsko ponudbo za pogajanja o mini. Prvi je odgovoril baifour, anglešKi zunanji minister, za njim Clemen- ceau, irancoski ministerski predsednik, in konečno je glasno za Ameriko odgovoril ameriški državni tajnik Lansing. Ameriški odgovor veljä za odgovor vseh naših nasprotnikov. In Amerika pravi, da je že večkrat in popolnoma jasno naznanila pogoje, na katerih temelju je pripravljena, pečati se z mi- rom. Gre zato, ali Avstrija in Nemčija te pogoje sprejmeta ali ne. Tukaj ni nobenega razgovora, ali udati sc ah pa vojskovati se dalje. Zastopniki na- sprotnih nam držav so odbili našo ponudbo za mir kot neodkritosrčno in menijo, da hočemo med za- vezniki napraviti le zmedo in se odtegniti vojaškemu obračunu, ki se je začel na bojiščih. In tako gre vojna dalje, in dalje se pretaka kri in se množi gorje človeško! Kako dolgo pač še?! Jugoslovansko vprašanje. — Jugoslovansko vpraŠanje stoji danes v naši ciržavi v ospredju, po zaslugi Nemcev in Mažarov je to vprašanje postalo mednarodno. Listi polnijo svoje predale o nas. Če pogledamo, kako je bilo pred letom in danes, tedaj nam je jasno, da je uresničenje majniške deklaracije gotova stvar. Tukaj odklanjamo tudi mi .vsak kompromis, vsako glihanje o tem našem življenskem vprašanju. Ali Jugoslavia ali smrt, to je naše geslo. Ni je več sile, ki bi nas odvrnila od naše življenske zahteve po svobodi. Mi hočemo biti svobodni v samostojni Jugoslaviji, ki bo družila Slovence, Hrvate in Srbe pod habsbur- skim žezlom. Veliki čas zahteva, da smo edini, da v edinosti prekrižamo vse naČrte Nemcev in Mažarov. In edini moramo biti ne samo Jugoslovani, ampak vsi Slovani monarhije. Italija pripoznava Jugoslavijo. Italijanska vlada je naznaniia vladam sporazuma, da se strinja s pokretom jugoslovanskega naroda za združitev in osamosvojitev, Poljska za zvezo treh bratskih narodov. — V Tarnovem je zboroval zbor poljske ljudske stranke, ki je s svojimi 26 poslanci najmočnejša skupina v Poljskem kolu. Na tem svojem shodu je zbor poljske ljudske stranke sprejel naslednjo re- solucijo: „S polnim priznanjem se pridružuje zbor akciji neodvisnih poljskih poslancev, katere namen je utrditi zvezo Poljske z bratskima na- rodoma, jugoslovanskim in češkim, tako za sedaj kakor v bodočnosti, in poziva vse neod- visne poljske poslance, najbipoglobiliin raz- sirüi to zvezo z bratskimi narodi. Zbor konstatira, da poljski narod z ogorčenjem zavrača prizadevanje večine Poljskega kola za sestavo n emško-po ljske parlamen tarne večine proti slovanskim narodom, da tako zaduši njihovo narodno stremljenje in napravi uslugo avstrijski vladi." Pozdravljamo od srca to gibanje narodnih poljskih krogov za uresničenje bratstva med poljskim, češkim in jugoslovanskim narodom. V združenju in edinosti vseh slovanskih piemen nam je zagotovljena zmaga in skupna svo- boda. Narodni svet in mirovno vprasanje. — V seji predsedstva Narodnega sveta, ki se je vrsila 16. sept., je bilo sklenjeno naprositi Jugoslovanski klub, da naj se zastavi za to, da državni zbor predvsem razpravlja o mirovnem vprašanju. Ta toč- ka naj se postavi kot pry a na dnevni red prihodnje seje državnega zbOTa, ki je sklican na dan 1. ok- tobra. Avstrijski državni zbor se snide dne 1. oktobra. — Zgube Italijanov v sedanji vojnL — Ita- lijanski finančni minister, ki je pred kratkem obiskal London in Pariz, je sporočil rimskemu dopisniku lista „Times", da znaša zguba Italijanov na mrtvih in ranjenih, ki se več ne povrnajo na vojno, 1,350.000 mož. Samostojna armada in jugoslovansko vprasanje. - Iz Budimpešte poročajo 17. t. ai.: Dr. Wekerie hoče v parlamentu osnovati yeliko enotno večino. Njegov program ima dve glavni toč- ki: rešitev armadnega vprašanja v mažarsko-narod- nem zmislu in rešitev jugoslovanskega vprašanja. Trimesečno pr emir je. — Zveznemu svetu se je itavil predtog, naj se vsem vojskujočim drža- vam predlaga trimesečno premirje, da se izvolijo iznova vsi parlamenti. Zvezni svet bo razpravljal 0 predlogu. Goriške novice. Staresinstvo občine Čepovan na GoriŠkem se je v svoji seji dne 8. septembra t. 1. soglasno izjavilo za majniško deklaracijo, za ujedinjenje Ju- goslovanov pod habsburškim žezlom. Proti goriškemu okr. glavarstvu se čim- dalje bolj množe pritožbe, da vse delo zaostaja. Razmere so že kričeče! Cele trume strank čakajo pred vrati po dneve in dneve, ne da bi kaj opra- vile. In to po večini Žene in matere! Koliko drago- cenega časa zgube po nepotrebnem, ko jih doma čaka čez glavo nujnega dela! Po uradih pa leže mesece in mesece kupi nereŠenih prošenj za begun- sko ali vojaško podporo ali za vojaško oprostitev itd. Tako ne more in ne sme iti več dalje! Vemo dobro, da se je delo na glavarstvih vsled vojnih razmer silno pomnožilo. Vemo tudi in vpoštevamo, da malemu številu uradnikov pri najboljši volji ni mogoče ogromnega dela zmagovati. A vendar po- vzdigujemo glas po odpomoči v imenu trpečega ljudstva. Apeliramo na c. kr. namestništvo, naj nemudoma nastavi na glavarstvu zadostno šte- vilo delavnih sil. Če se je za Celovec kar 1200 komisarjev le za nabiranje mleka oprostilo voja- ščine in nastavilo, kdo bo veroval, da ni mogoče dobiti za Gorico le nekaj več sposobnih močij! ? Treba je le dobre volje. Ce bi ta opomin ne poma- gal, bo treba zaropotati v državnem zboru! — Sprejemi pri cesarju. Dne 13. t. m. je cesar v avdijenci sprejel gorišKega deželnega glavarja msgr. dr. Faiduttija, potem prednico uršulink v Gorici č. m. S a b 1 i c h. katero je tudi cesarica spre- jela v krogu svojih otrok. — Poroka. Poročil se je v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji goriški odvetnik dr. Franc I r g o 1 i č, sedaj računski praporščak, z gospo Marico vd. Ofner roj. Zorko iz Maribora. — f G. Andrej Piščanc, bogoslovec goriškega osrednjega semenisča za tržaško škofijo je v zorni mladosti umrl dne 14. t. m. v Rojanu pri Trstu. Pobrala ga je sušica. Pokojnik je bil zelo nadarjen, marljiv in vzgleden mladenič. Se pred par tedni je bil v Gorici ter je napravil z izvrstnim vspehom še nekatere izpite za drugi tečaj. Naj v miru počiva! is Avjfus«- Zorn, bivši uradnik pri deželnem odboru v Gorici, dodeljen c. in kr. dopolnilnemu vojaškemu poveljstvu v Trstu, je po kratki bolezni za pljučnico izdihnil v najlepši moški dobi jedva 32 let star. Avg. Zorn je bil rojen v vipavskem Križu kot sin tamkajšnjega nadučitelja Ivana Zorna, ki se je bil pozneje preselil v Vrtojbo. Bil je jako priden, natančen in vesten uradnik, kar nam spri- čuje pohvalno pismo, katero je pisalo c. in kr. do- polnilno okrajno poveljstvo njegovi soprogi g. Ma- rici Zorn, ki biva kot begunka v Metliki. Sei je na roko vsem vojakom sploh, a §e posebej slovenskim; katerim je rad pripomogel, da so dobili vojaški do- pust; zato bodo marsikateri vojaki-Slovenci zelo pogrešali v pisarni v Trstu tega vrlega slovenskega vojaškega uradnika. Zapušča vdovo in tri otročiče v starosti 3 do 7 let. Ostali rodbini naše iskreno so- žalje. Slovensko sirotisče v Gorici je vsled vojske močno trpelo. Sedaj se popravlja. Želeti bi bilo, da bi se zanimanje za to ustanovo poživilo, ker število sirot, udov in drugih potrebnih narašča. Skrbimo za svoje ljudi, ki stradajo in potrebujejo naše po- moči. Nekateri žele, da bi se dobrodelno delo pri nas postavilo na šitoko podlago, kakor na pr. na Kranjskem društvo „Dobrodelnost". Vsem tem odgo- varjamo, da je „Slovensko sirotišče" društvo, ki ima po pravilih piav tako obšlren delokrog kakor dru- štvo j,Dobrodelnost" ali Vincencijeya družba. Po pravilih mora društvo ^Slovensko sirotišče" skrbeti ne-le za otroke, ampak tudi za odrastle, ki so ubogi in pomoči potrebni in sicer ne le v Gorici, ampak v celi naši deželi. Prosimo torej vse dobromisleče, naj pristopijo k društvu in naj začnejo spet nabi- rati mile darove. Mi prispevamp sicer za vse mo- goče dobrodelne namene na svetu, a reči moramo, da ni v tem oziru nikjer večje potrebe ko v sloven- skem delu goriške dežele. Pridite nam na pomoč! Vodstvo »Slov. sirotišča". V Cerknem so o priliki birme priredili bir- manci v dvorant „Gospodarskega doma" prijetno zabavo z deklamacijami, petjem in igro „Čar gozda". Prireditev je počastil tudi prevzvišeni g. knezonad- škof, ki se je o vseh točkah pohvalno izrazil. Cesti- tamo g. Fr. Bevku za lepe proizvode njegovega pes- niškega duhal Velika zasluga za sijajno prireditev gre g. učiteljici Milki Mesar in g. Gabrijelu Bevk. Cisti dohodek znaša 1100 K, ki se razdeli v dobro- delne namene. — V nedeljo se je veselica z dobrim vspehom ponovila.' „Goriiko Stražo" so — kakor prihajajo glasovi — povsod z velikim veseljem sprejeli. V Gorici so na mah po tobakarnah vse številke raz- prodali. Prihajala so nova naročila, a žal, da so nam vsi izvodi pošli. Tudi z dežele se množe naro- čila, dokaz, kako potreben nam je bil lasten list Tako je pravl Le čvrsto na delo! V vsako hišo naj piide „Goriška Straža^t Seja načelstva S. L. S. — Vabijo se tern potom naši državni in deželni poslanci in izvoljeni člani načelstva S. L. S. k seji, ki se vrši v četriek, dne 3. oktobra t. 1. v posvetovalnici v Gosposki ulici St. 4 (iz dvorišča na levo) ob 101/, dopoldne. Predmeti posvetovanja so važni. — V Gorici, dn6 25. sept. 1918. Dr. Jos. Ličan, t. č. načelnik S. L. S. Opozarjamo, da zahteva c. kr. namestništvo (odd. za obnovitev G.) pri prošnjah za podporo v svrho nabave stanovanjske o p r e m e natančen se- znam vseh vojnih dogodkov zgubljenih stanovanjskih in kuhinjskih predmetov (inventar). To se lahko zgodi ali na hrbtu prošnje ali pa v posebni prilogi. Označiti je tudi treba vrednost predmetov po cenah, ki so bile v navadi v mi mem času. — Te podpore pa dovoljuje izključno le c. kr. na- mestništvo v Gorici za vse zneske (in ne tudi c. kr. glavarstvo za manjše zneske). Nevihto s strasnim nalivom smo imeli v Gorici v torek zvečer. Kamenje in opeka je kar frčala po tleh zlasti iz poškodovanili his. Bilo je prav nevarno hoditi po ulicah. V več krajih je strela udarila. Proti Ločniku je nebo zažarelo, ker je nastal požar. — Po vsakem nalivu se za tisoče krön pomnoži Skoda na poškodovanih poslopjih. Ljudsha prehrana na Bapiskem. Uradno se poroča, da se je 16. t. m., vršila v Gorici pod predsedstvom deželnega giavarja dr. Faiduttija seja deželnega gospodarskega sveta za Goriško in Gradiščansko, kateri je kot zastopnik name&tništva prisostvoval dvorni svetnik Scarpa in kot odposlanec dunajske občine višji magistratni svetnik dr. Ehrenbeig. Prisotni so bili tudi voditelji okrajnih gospodarskih svetov in prehranjevanjski nadzornik za Primorsko. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprasanje dezeine aprovizacije. lz posameznih poročil je izhajalo, da so raz- mere ljudske prehrane v okrožjih, razdejanih po vojni, nezadovoljive, da pa je vsled posredovanja namestnika in deželnega glavarja pri osrednjih ura- dih pričakovati skorajšnjega zboljšanja teh razmer. Deželni gospodarski svet se je nadalje bavil s vprašanjem naraŠčanja cen zaradi izvoza poljskih pridelkov iz dežele ter v zvezi s tem vprašanjem tudi z obdelovanjem zemljišč po tujih korporacijah. Deželni gospodarski svet je sklenil naprositi dunaj- sko občino, da bi z ozirom na razmere ljudske prehrane na Goriškem in Gradiščanskem zvišala količino pridelkov, ki naj bi ostali deželi, kakor je pripravljena, prepustiti deželi del pridelanih pridel- kov v Fari, kjer je vzela v zakup več posestev. Končno se je razpravljalo o vprašanju, kako bi se doseglo intenzivnejše obdelovanje zemljišč, in sklenilo, da dež. odbor vzame v zakup v deželi se nahajajoča zemljišča, ki so brez gospodarja, zlasti zemljišča Italijanov iz kraljestva, ter jih da obdelo- vati po deželnem poljedelskem uradu sporazumno s poljedelskimi korporacijami. — Mi le" želimo, da bi večnim sejam in posvetovanjem vendar enkrat sle- düa dejanja, ker drugače bo naše ljudstvo kljub lepim besedam in obljubam stradalo in umiralo la- kote. In kako ne? Doma so zamogli naši Ijudje le malo polja obdelati, ker so nekateri prav pozno dobili dovolje- nje za vrnitev, drugi niso imeli dovolj delavnih mo- či. Marsikdo je prav lepo obdelal polje, a ni imel dovolj semena za posejati. Ce je pa kdo bil tako srečen, da je premagal vse te težkoče, je vendar žel prav malo. Vzrok so neprestane tatvine. Neka- terim bo ostala komaj tretjina tega, Cesar so se na- dejali. V teh obupnih razmerah našim ljudem ni pre- ostajalo druzega, kakor si iskati živeža v sosednih deželah. Že se je odpiral boljši up, a pot zastavi ubogim ženicam z nahrbtniki strogi orožnik, ki jim vse pobere, kar so z velikimi Žrtvami za stradajoče otroke nabrale ali v Italiji ali na Kranjskem. Sedaj so pa še to deželo zaprli. Sitnosti, ki so nastale pri potnih legitimacijah in najnovejše Pavlovo pismo do avstrijskih narodov, so pobrala ljuds4vu vsako nado, da bi si zamoglo samo pomagati. Skrajni časje, da kompetentni činitelji odvrnejo pretečo nesrečo od dežele! Razne novice. Pravico do državne podpore po zakonn z dne 17. avgusta 1917, It. 376 drž. zak., imajo sicer po besedilu zakona le svojci tistih av- strijskih državljanov in državljank, ki so bili vsled vojne siloma pridržani v sovražnem inozemstvu. Glede Amerike je pa c. kr. notranje ministrstvo od- redilo, naj se ne daje državnih podpor — seveda le, če so vsi drugi zakoniti predpogoji podani — le svojeem tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki so pridržani v Združenih državah v Severni Ame- riki ali v drugih sovražnih državah Amerike, s ka- terimi je avstrijska-ogrska monarhija v vojnem stanju, iemveč tudi svojcem tistih avstrijskih držav- Ijanov in državljank, ki se vsled vojne ne more jo vrniti domov iz nevtralnih držav Amerike, s kateri- mi torej avstrijska-ogrska monarhija ni v vojnem / stanju. Odprta predaja zasebnih pisem. — Ker z vsakim dnem narašča številp zaprto predanih na- vadnih in priporočenih cenzuri zavezanih zasebnih pisem, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da je take pošiljke treba predajati odprte. Zaprto predana zasebna pisma se namreč brez druzega vrnejo odpošiljateljem. Kadilci bodo baje morali oddati v Gorici S.voje tobačne karte, in jih dobe zopet le proti legi- timaciji. Hoče se okom priti zlorabi prejemanju to- baka na dveh all veL krajih. 2a par kron tobaka, bo treba še krvavi pot potiti! Potne legitimacije ni mogoče veČ dobiti brez izkazila o cepljenih kozah. Ubogo ljudstvo, ki ga po večini le nujna opravila s:!ijo na pot, leta kar zbeg^no od enega urada do druzega in se pri- tožuje nad gikanami oblastnij. Prav pravi „Edinost": „Ne le koz, ampak tudi pamet bi üilo treba marsi- komu cepitil* Skrb za Ogre. — Pretekli teden so peljali iz Codroipe skozi Ljubijano vlak govedine, večinoma krav in nekaj bikov. Vsega skupaj je bilo 300 kras- nih eksemplarov. In kaj mislite, kam so poslali to krasno živino, katero je avstrijsko vojaštvo nakupilo v zasedenem ozemlju ? Tja, kjer je manjka, bode marsikdo rekel. Kaj še! Tja, kjer jo imajo Že itak dovolj, v BudimpeŠto! In to je bil v kratkem Že drugi slučaj. — Zivinoreja je uničena, le nekaj krav in koz je ljudstvo dobilo ali pa se mu je posrečilo utihotapiti. In tu slišimo, da se mimo nas prevaža eel vlak lepe živine v bogato Budimpešto. Več obzirnosti bi pa Že pričakovali od gotovih krogov! — Mast v ročnih granatah. V Gradec je prišel vagon z ročnimi granatami, ki je bil namenjen za Deutsch-Landsberg. Vagon je spremljal poseben spremljevalec. Bistrim očem oblasti so se pa zdele granate sumljive in so j.n zaplenih. Preiskava je dognala, da niso imele granate smrtnih snovi, ampak največjo življensko moč — mast. Obleke iz kopriv. Nemška vlada ima na razpolago več milijonov metrov blaga iz kopriv za zgornjo in spodnjo obleko, ki pride v promet v zad- njem četrtletju 1918 in v prvem polletju 1919. Za- trjuje se, da je tako blago dobro in prav po ceni. Za moško obleko se dobi lahko blago meter po 22 K 40 vin. — Pri nas y Avstriji se pa bije velik boj proti konfekciji blaga iz kopriv in sicer od strani industrijeev s papirnim blagom. Glavna skrb tern ljudem pa ni korist ljudstva, temveč dobiček. Malo medu je bilo letos v avstrijskih sever- nih deželah kakor piše glasilo avstrijskih čebelarjev »Bienen-Vater" v 9. štev. Že sredi junija so morali ponekod krmiti čebele, veliko rojev je gladu poginilo. Pri nas na Goriškem pa je bilo letos — hvala Bogu — prav dobro leto za med. Praznih sodov se bo izvozilo večje Število iz Ukrajine in sicer iz Borszzova. Z ozirom na ve- liko potrebo sodov utegne tudi v Avstriji biti zani- manje za nakup takih sodov. Tozadevno se je obr- niti neposredne na c. in kr. deželno mesto v Lvovu (k. u. k. Landesstelle in Lemberg). Kilogram zlata, ki je stal v mirnem Času 3300 K, stane v zasebnem prometu 20.700 K, srebro 537 K in platina 50.000 K. — Dohodki avstrijskih državnih železnic SO znašali meseca julija 1918 stodevetnajst milijonov 382.400 kron, t. j. 30,418.000 K več kakor lani. Nova nemška sola v Pulju. — Istrski de- želni šolski svet je na pritisk pristaniškega admira- iata vkrenil ustanovitev deželne mešane enorazredne nemške ljudske sole v Pulju, dasiravno obstojite že dve nemški Šoli. državna in momariska. „Hrvat- ski list" objavlja utok proti temu sklepu, v katerem je bilo več nezakonitosti. Poudarja se ponemčevalni namen te sole, ker že obstoječe nemške sole obis- kuje najmanje 75 odstotkov otrok nenemškega po- kolenja. V Istri nemščina sploh ni deželni jezik. — Tudi v Kanfanaru in Rovinju so se otvorile nemške Sole. — Lov na dezerterje po cerkvah. — Iz Splita poročajo, da se vrši po celi Dalmaciji lov na dezer- terje, katerega izvršuje vojaštvo po cerkvah. Ko se konča maša, obkolijo cerkev in odpeljejo vsakega moškega, ki nirna vojaških listin. Gospodarske novice. „Vzajemna aprovizacijska zadruga" v Gorici naznanja svojim članom, da je pričela svoje delovanje ta teden. Za sedaj se jim dopošlje mesečna karta tega, kar nam nudi deželna aprovizacija, a povzeti so že koraki, da si oskrbimo manjkajoče bodisi iz svojih sredstev, bodisi iz mestne aprovi- zacije. Potrebna naznanila se podajo pismenim potom. Uboga Dalmacija. — Zaderski „Narodni list* piše: Žitni zavod je objavil cene moki in dru- gih mlevskih proizvodov za I. 1918 — 19. Cene se razuniejo po 100 kg čiste teže brez vreče in sicer za mokinje od postaje mlenja, a za vse druge pro- izvode od postaje sprejetja. Samo za Dalmacijo ve- ljajo cene franko parnik Reka. Dalmacija mora pri 100 kg plačsti žitno hrano za 14 K dražje, kar znaša letno najmanje 3,500.000 K. Tako postopajo centralne oblasti z jugoslovansko Dalmacijo 1 Sladkor bo še enkrät dražji. — Z Dunaja poročajo, da se bo cena sladkorju najbrž malone podvojila ter bo stal kilogram sladkorja približno 3 K. Kdaj bomo imeli pri nas takšne cene? V Belgradu velja 1 kg masti 4 K 50 vin., 1 kg beie moke 1 krono, 1 j^jce 8 vin. V okolici se vidi na tisoče prašičev. Izborno kavino letino je imela letos Bra- zilija. V Santos-u se je pridelalo nad 14 milijonov vreč kave in v Rio na 3 milijone. Vso to mnqzino kave pa mislijo pekupitf Angleži in Amerikanci, da jo nam odtegnejo oziroma shranijo za mime case, ko bomo prisiljeni kupovati jo iz njihove zaloge po cenah, ki jim doneso bogatega dobička. Mladega sadnega drevja bo letos po Go- riškem jako pomanjkovalo. Staro drevje je vojska novečini vničila in zato bo treba skrbetl za nove nasade. Sadjarski odsek za obnovitev Goriške je imel meseca julija sejo, katere se je udeležil tudi sadjarski nadzornik in konzulent pri c. kr. mini- sterstvu g. Löschnig. Sklenilo se je naprösiti vlado, da da obnovitvenemu oddelku več tžsoč drevesc na razpolago, ki naj se zastonj ali po nizki ceni raz- dele med goriške sadjarje. Tudi se napravijo v de- Želi drevesnice in uzorni sadovnjaki. V ta namen se vzame v Št. Petru veče zemljiŠČe v najem. kjer bi se ustanovila drevesnica za Vipavsko in Brda. Druga taka drevesnica naj bi se napravila na Toi- minskem. Uzorne saJovnjake napravijo z vladino podporo posamezni posestniki. Razun tcga bi se dajale za lepe, pravilne sadovnjake tudi nagrade, kakor so se dajale prejšnje case za lepe vinograde. Katere vrste sadnega drevja naj bi se Sirilo po Go- riškem, se še določi. V tern oziru je treba slišati še razna mnenja. Kdor ima glede vrst sadnega drevja že posebne izkušnje, naj sporoči to ravna- telju kmetijske sole v Gorici g. A. Štreklju, ki na- bira podatke. S tern služi v blagor svojih sosedov. Dandanes si moramo pomagati eden drugemu, in če ne moremo v blagu, vsaj z dobrim svetom. Sicer bomo v listu o tern še pisali. Zgodnje pomladansko zelje je v današnjih časih, ko nam skoro vsega primanjkuje, velikega pomena. Zato ga moramo čim več pridelati. V' ta namen služijo posebno one vrste, ki se hitro raz- vijajo, zimo dobro prenašajo in ne gredo spomladi prerade v seme. Priporočajo se posebno: ekspres, sv. Ivana, holandsko. Zelje je sejati v drugi polo- vici septembra, presaja pa se v dobro pognojeno zemljo in v bolj zavetne lege meseca oktobra in novembra. Spomladi se prilije sadikam nekoliko gnojnice in koncem maja beremo že lahko kapusne glave. Sadike gornjih vrst se dobe tudi pri vrtnarju obnovitvenega oddelka g. Voigtländer v Gorici pri mestnem vrtu (nasproti Trgovskega doma) in v manjši množini na kmetijski šoli. Poljski židlje so pokupili v ogrski pokrajini Somogy ves vinski pridelke, kar je imelo za posle- dico, da je poskočila cena hi Že nad 1500 K. — Kdo dela torej draginjo. kmet ali kapitalist? Cene živil po gostilnah so kaj različne v raznih krajih naše monarhije. 0 visokih cenah se ljudstvo pritožuje zlasti v Gradcu, v Trsfu, v Ljub- ijani, na Dunaju in v Gorici. Izjemno ugodne cene so na Tirolskem. V lnomostu n. pr. je stala 31. avg. t. I. jufM 30 v, gov. meso 3 K. pfjučna pečen- ka 3 K, špinača 60 v, močndta jed z omako 80 v. Posebno v Budimpešti so gostilničarji na slabem glasu. Dan za dnem se mora kdo zagovarjati pred sodiščem radi navijanja cen. Vinski davek v finančnem odseku. __ Dne 12. sept, se je v finančnsm odseku na Dunaju rszpravljalo o zv?šanju vinskfga davK«. Odsek je sprejei povisek uavka na vino 1U odstotkov od vrednosti, najmanj pa 18 K od hi. Davek na polvina se opusti. Davek na sadno vino, spioh vino, ki ni iz vinske trte, znaša 10 odstotkov vrednosti, najmanj pa 3 K od hi. — To vladno predlogo so posebno pobijali in^zavračali slovenski poslanci: Jarc, Roš- kar, BrenČič in Hladnik. Vladna predioga je bila v odseku sprejeta proti glasovom slov. poslancev. Lepe razmere. Nemški Iisti prinašajo ta-le zanimiv slučaj, ki čudno razsvetljuje vojaške in aprovizacijske razmere. „V Celovcu je imel dež. gospodarski ovet sejo. Pred del palačo se je zbralo mnogo občinstva, ki je med drug.m ogorčeno pro- testiralo proti central! za mleko v Celovcu. Za to centralo so oprostili vojaške službe — čujte! — nič več in nič manj kakor 1200 Ijud?, ki pa vsi skupaj naberejo na dan komaj 1100 litrov mleka> tako da pride komaj 1 L na vsakega komisarja". Pri nas pa na Goriškem iščeš zastonj človeka za ^ najnujnejša opravila I — Oprostitve so pri nas tako * redke in gredo tako počasi, da zgubljajo Ijudje že vsako nado v obnovitev Goriške! V vporabi drž&vnih gozdov zlasti v Gali- ciji so se vršili veliki neredi na škodo države. Gre za mnogo miüjonov §kode! Odsek za obnovitev je ükienil us-anoviti poscoen preiskovalen odsek, ki naj preišče stvar o proda i lesa iz državnih in za- kiadnih gozdov. lzdaja konsorcij .Goriške Straže'. Odgovorni urednik: Josip Vimpoišek. Tiska „"Nsrodna Tiskarna" v üonci. Čebelni vosek, satine in med kupuje po najvišji dnevni ceni JERNEJ KOPAČ, Ljubljana — CELOVŠKA CESTA 90. — Lepo stanovanje Odda se 2 V> f>sf'batii (uajrajsi naateri in oorasii hderi, ki pise) pod »^'»dninii pojEjDJi. Ce je edna leh oseb upurafana v pi- sarni (pis. stroj !) se da stano- vanje (de treba popolnoma o- pravljeno) zastonj in vrh [pga še dobro plačo. VeČ izve so v uradnib urah v odvet. pisarni : nad pošto (Vrtna ul. St. 47, l.j j Na prodaj so zemljišča v Gorici blizu mesta in v Ločniku. Proda se po en:i parcel. Več ss i/.ve pri upr;« ,\ .{jot. Straže4». Na prodaj so cs 1 i -vGorid- o lepe krave. Izve se v trgovini, Stolna ulica St. 4. Trsovina: JOSTINA IOHCRIČ Gledališka ulica 16 (via Teatro). — Gorica. Se priporoča slav. občinstvu. Prodaja raznih stvari. FRAXC BATJEL Gorica, 5tolna ulica 2—4. Trgovina in mehanična delavnica, nova in stara, niosk» in ženska dvokolesa b pneumatiko, sivalni. pisalni in kmetij- ski stroji, ;ramofoni vage, ključavnicei električne žepne sretilke, baterija itfl. Kspnjejo se vsakovrstni stroji. mi mm. trgovina s pisarniškimi potrebŠč;nami V GOBIOL VIA MUNICIPIO. Zaloga šolskih knjig, pi- sank in vseh šolskih po- trebščin. Velika izbera razglednic porušene Go- rice in drugih krajev. KartonaŽna trgovina, knji- goveznica itd. Goriška zveza g-ospodarskih. zadxug- in društev, reg1, zadrug-a z om. zavezo naznanjav PA JE PRESELILA SVOJE URÄPE V (ZORKO, VIA TEATRO ŠT. 20. I. NAPSTROPJE- Vlagatelji in dolžniki pridruženih posojilnic, ki vsled vojske še niso mogla obnoviti svojega delovanja, zamorejo se v svojih zadevah obrniti na zvezo. Podružnica Ijubljanske kredifne banke v Gorici =i==i Vrtna ulica 24. ^== Obrestuje vloge na knjižice po 4°|0 brez odbitka rentnega davka. Vlogc v tekočem in žiro-računu po dogovoru. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje vseh vrst. Prodaja srečk razredne loterije. Eskontira menice, devize, kupone, izžreb. vrednostne pa- pirje itd. lzdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje pred uj me na vrednostne papirje in izvršuje vsakovrstna borzna naročila. Financlranje dobav za obnovitev Goriške.