P ali ticen lisi za slovenski nni Po pošti prejemar vena : Zu ceiu ieto . 10 gi. — kr. m ooiieta i _ t« četrt ieta 2 50 ,, V administraciji veli«: Za eeio ieto . S jji. 40 kr »h poi ieta * 20 „ ch četrt ista z ,, ^o ,. V Lini/nuni ah uom Dosillan velia 60 Kr. vet- na ieto. Vredništvo ;e Florijanske nlice št. 44. zhaja po r.rihra ua roden in sicer v torek, četrtek m sooou Inserati se sprejemajo in velja trist ipna vrsta H kr., če Be tiska lkrat, v O •» II II 'I l< - •t* II 11 II II d 'l P.i večkratnem tiskanji ao cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti St. 15 v Medija-tovi hiši, 11. nadstropji. Ali ni vež Kavnicev? Za časa slavne cesarice Marije Terezije vodil je ministerstvo zunanj h zadev slavni minister Kavnic, rojen Slovan. Povzdignil je Avstrijo iz največe nevarnosti razpada do take moči in veljave, kakor noben avstrijski mini-Bter pred njim, ue za njim. Cesarica mu je pa tudi vse zaupala in se ravnala po njegovem svetu. Bil je pravi avstrijski Bismark, pa nem-ško-judovski listi o njegovi slavi molče, ker bi morali priznati, da je tudi Slovan sposoben za kako imenitno službo, iu zdaj, ko je med Nemci iu med Madjari tako velika suša na talentiranih možčh, bilo bi za Nemce in Madjare dvakrat nevarno, spominjati se Ravnica, ker bi znalo merodajnim krogom na u:n priti, da si poiščejo ministra zunajnih zadev med Slovan;. Ce pogledamo na delovanje, na upliv in sposobnosti Kavniceve, obhaja nas žalost, ker vidimo, da se dandanašnji takemu možu ne bo dal več prostor v Avstriji. Po dualizmu so Slovani tesnosrčno izobčeni iz najviših slnžb, posebno pa iz vodstva zunajne politike. Minister zunanjih zadev mora biti ali Nemec ali pa Madjar; za Nemcem Beustom prišel je Madjar Andras>-y, potem zopet Nemec IIny-merle, in zdaj pride zopet Madjar na vrsto, brez ozira na to, ali imajo med sabo kacega za to sposobnega moža ali ne. Tako tesnosrčno izobčenje Slovanov iz te službe ima pa ta nepovoljui nasledek, da se vrsle v tej važni službi le talenti srednje vrste, kar je od velike škode za celo cesarstvo, ker si v mednarodnih odnošajih ne more pridobiti zadostne veljave. Poleg tega se zahteva od ministra zunanjih zadev, naj bi se pri svoji politiki oziral le na blagor Nemcev in Madjarov, bodi že celi državi to v korist ali ne. Pon.ževalno za ministra zunajnih zadev je tudi to, da mu že naprej velevajo, kake politike se mora držati. Ko je Bismark Andrasi-ya na svojo stran dobil, rekel je ta sam, da ima ,,gebundene marseh-route", to je, da mora plesati po Bismurkovi piščalki. Ko je Andras^y odstopil, moral se je tudi flaymerle dižati te Andrassyeve politike, bil je namreč v okovih pruskih, in naši brez-domovinski, veliki dunajski časniki so proglašali to kot najmodrejšo politiko, da Avstrija nima samostojne politike, ampak da priklenjena na Nemčijo izpolnuje Bizmarkove ukaze. Tudi od bodočega zunanjega ministerstva že za naprej zahtevajo, da se ne sme samostojno ge-niti, ampak da mora ostati pri sedanji politiki, to je pri odvisnosti od Nemčije. Našim Nemcem taka politika ugaja, ker se čutijo bolj kot Nemce, nego kot Avst.rijauce; Madjarom je pa tudi prav, ker si zamorejo le z nemško pomočjo ohraniti gospodstvo nad ogerskimi Slovani in Ituirucci. Vsucega pravega avstrijskega domoljuba pa mora srce boleti, če vidi starodavno, mogočno Avstr jo v odvisnosti pruski! Med avstrijskimi Slovani bi se morda še našel kak drugi Kavnic, ki bi hotel povzdigniti Avstrijo do velike moči in veljave, ter rešiti jo nemškega jerobstva; Rieger ali pa Klam-Martinec bila bi morda bolj sposoboa za to službo, nego kteri koli Nemec ali Madjar. Pa če bi 8e prav našel kak drugi Kavnic, on ne bi hotel ministerstva pod takimi pogo Čemu je minister zunajnih zadev, če on n sme lastne politike delati, ampak se Bprejme le pod tem pogojem, da sprejme ,,avstrijsko-nemško zvezo kot podlago svoje politike, ako se mu zapove, da se mora ravnati po Bizmarku. če bi Kavnic našo politiko vodil, on bi jo vodil tako, kakor bi bilo Avstriji v korist in slavo, ne pa tako, kakor zahteva korist in slava Nemčije. Ako bi pa ne smel samostojno delati, ampak obračati se po ukazih in željah kake tuje vlade, ali pa po ukazih kake notrajne politične stranke, potem bi raje tacega posla ne prevzel. Bizmarku bi pač ne bilo ljubo, ko bi mesto IIaymerletovo zasedel kak drugi Kavnic, ker ta bi začel samostojno postopati brez ozira na to, ali je Bizmarku prav ali ne; umljivo je toraj, da bo B;zmark vse žile napel, da zabrani imenovanje kacega druzega Kavnica. Tega Be mu pa ni treba bati, saj ima v Avstriji dovolj pomočnikov, ki bi grozno vpitje zagnali, ko bi postal zunajni minister kak državnik, ki bi hotel raztrgati verige, s katerimi Bmo priklenjeni na Nemčijo, ter narediti jo samostojno, neodvisno, mogočno veljavno in slavno. Do tega ne bo prišlo; saj je i-kor že gotovo, da bo krmilo zunajne politike v roke dobil kak Madjar, ne zato, ker bi bil naj bolj sposoben, ampak zato, ker je Madjar. Njegovi rojaki bodo od njega zahtevali, uaj se v prvi vrsti poteguje za njihovo korist; nemškoliberalci pa bodo zahtevali, naj ostane pri nemško-avstrijski „zvezi". Da bi se pa potegoval za še zmerom pogleda vredna. Najprej se prikažejo tekuni jež. Za njimi gredo strelci peš, pot delajoči in množico ua stran odrivajoči in pri tem delu kazali so toliko unetost v rokah in besedah, da so bili vrisksje sprejemanj. Potem pride služabno osebje v svetlih opravah. Iu v dveh vrstah stopajoče osebstvo poslužno je bilo hišniku na znamenje, ki je nosil pozlačeno palčico. Na to stopajo liktorji, pravica, ki je šla edino le konsulom, ktero bo si pa namestniki in prefekti po okrajinah pogosto jemali. Za njimi se je razprostirala čreda skopljencev, velih obrazov, uičevih pogledov, polne in rejene poBtave, ki ni imela u:č možatega nad sabo. Njih obleka zlatega obtoba je pot pometala, njih oči pa so bile obrnjene na gospoda, prežeče na vsak uaj-manji migljej, na vsako najneznatniše zmajanje. Smehljali so se mu, ploskali mu hvalo in kod uoail so vetrili z bogatimi mahali. Sredi izmed njih privzdigal se je poglavar. Sedel je na vozu jako visokem, pod svilnim solučnikom, ua mehkih blazinah, nemarno raztegnjen. Na vse strani krivo pogledovaje, poslušal je ob enem burkaste izmiselke svojega prekaBtega šaleža Sannija; s koncem svoje obleke pa je mahljal, da so se mu prstan, menjavo leaketali. Štirje bogato opreženi goi- Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Ilurel. Pred. Vilinski. ........Probrosis Altior Italia ruinis. (Dalje.) XVII. Circenaos ! Že pokvarjena latinščina morala je služiti vsakojakim dovtipom, besedogrizjem, ki so leteli Bem ter tje na občinstvo kakor toča. Smejali so se na VBeh kouceb, jezili se, kopitili z nogami, ploskali z rokami. — Aha, tukaj je Požiravšček. Kaj je danes zjutraj požrl? — Vse klobase lukanske. — Torej lukančan zdravstvuj! Nazivlje ga raje Solača, saj je poln oso- ljene svinjine. — Zato je pa tudi tolike mokrote potočil, da se napeto drži, kakor čeber. Živio bačvar, tolsto trebušnik. — Molčite, vi cimessores ; mirno prebav-Ijajte vaše kislozelnate storže. — Kaj če mulček b svojim sovjim licem? — Cicimbrikus ti v koži tiči, ne meni. — Dobro, samo korčevega priimka se ne boš branil, ker si tako nekako pripraven, da sramoto človeštva posnemaš. — Serapini so danes strašno predrzni. — Kdaj so bili še rezanci možje? — Tiho, vi oprosčeuci, Etiopčani; čakajte, da se vam sužnja kri v žilah vaših posuši. To je le slaba poskušnja duhovitih zmožnosti te ljudske množice , ki je na VBe kraje povprek kričala in žvižgala in vsakoršne živalske glasove posnemala. Hrušenje je bilo časi tako grozno in odurno, da so bile divje živali v svojih zaporih ob gledališču vznemirjane in da so občinstvu tule priglašavale. Hipoma trobente vrešeči don konec stori hrumnemu lomaščenju; zvedavost ljudstva obrne se proti mestu, od koder jih je tropoma dohajalo. Poglavar ni bil redkokrat pri igrah v te-kališču, ali danes se je vse čudilo njegovemu prihodu, kajti ljudstvu se je zdelo, da kaj malo pristuje najvišji gosposk1, če ona pride obglav-Ijenje gledat. Sklepali so tedaj, da če se on vdeležuje tega prizora, mora biti gotovo imeniten, bodisi glede žrtev, bodisi glede njegovih razmer. Zanimljanost gledalcev je bila torej še večja. Taka tropa, kakor je sedaj prišla, je bila moč in veljavo celoakupne Avstrije, tega menda nihče ne bo zahteval od njega t Skupna državna misel se vedno bolj zgublja pred ošab-nostjo nekterih narodov, ki hočejo nad drugimi vladati, tudi če bi pri tem cela država konec vzela.*) Irsko vprašanje? Vnovič se svetu usiluje vprašanje: kaj bo z irskim otokom? Začudeni smo zvedeli, da je angležka vlada prijela in zaprla Parnella, irskega poslanca in prvega boritelja za samo-stojuost iu svobodo irskega naroda. Ta korak angležke vlade vzbudil je veliko razdraženost med Irci; oni pravijo, da tako dolgo ue bodo Angležem najemščine plačali, dokler ae Parnell iz ječe ne spusti. Ob enem se poroča o veliki Razburjenosti po celem otoku in da se je vsak čas bati očitne in silovite ustaje, pri kteri bodo Irci padli po svojih angležkih tla-čiteljih ter jih pomorili. Nasprotno pa bo tudi Anglija napela vse moči, z veliko vojaško močjo zasedla deželo in grozovito kaznovala puntarje. če Irci ne dobodo pomoči od dru-godi, zlasti od svojih rojakov v Ameriki, bodo težko kaj opravili proti oboroženi moči. Gladstone je liberalec v resnici, ne samo po besedi, kakor naši nemškoliberalci; ou ni kriv, da so Irci tlačeni; take razmere, kakor-šne so že od nekdaj, našel je on že pri nastopu vlade; bila pa je njegova prva skrb, da olajša osodo zatiranih Ircev, zato je izdelal postavo, vsled katere zamorejo tudi Irci postati posestniki zemlje, se mora vsak grajšak zavezati, da obdrži najemnika 15 let v hiši, da ga toraj ne more spoditi, kadar se mu ljubi, in slednjič postava določuje visokost najemščine, oziroma co določiti propušča za to odmenjenim soduijam, ne pa samovolji grajša-kov, kakor jo bilo poprej. Takoj so tej postavi vidi, da ona hoče polagoma vstrezati vsem zahtevam irskega naroda, kakor so se vedno naglašale pod tremi „f". Gladstone iu ves svet ž njim je mislil, da bodo Irci, če ne popolnem zadovoljeni, veudar za precej časa potolaženi. Prišlo pa je drugače. Nezadovolj- *) 7j vsom delovanjem ministra Kavnica pa tedajni avstrijski katoliki niso bili zadovoljni ter gu tudi potomci no morejo hvaliti. Vrcdn. nost in razburjenost po otoku je že preveč narastla in Bkoraj bi se smelo reči, da Irci svoje moči previsoko cenijo. Oai niso več zadovoljni, da se jim osoda samo nekoliko olajša, ampak doseči hočejo popolno svobodo in samostojnost, oni hočejo poseben irsk parlament v Dubiinu, ki bi bil ueodvisen od parlamenta angležkega. Kadi bi postali sami svoji, kakor so na pr. Ogri v Avstriji, ki imajo Bvoj državni zbor iu svojo lastno vlado. Nedavno je priobčil angležki državnik Derby zanimiv spis, v kterem dokazuje, da se Gladstone moti, če misli Irce z malim zadovoljiti, da bodo Irci vedno več in več zahtevali, dokler ne postanejo popolnem neodvisni od Angležev. No, saj nazadnje to ne bi bila nobena nesreča! Zakaj bi Irci ne smeli živeti po svojih šegah in postavah, kakor Madjari, Grki, Bolgari, Srbi, llumunci, Ilolandci, Belžani, Danci, Norvežani, Portugalci in drugi mali narodi? Kje stoji zapisano , da mora Irska ravno An gležera podložna biti ? Se ve da, zapisano stoji v knjigi zgodovine s krvavimi črkami, ker so Angleži deželo z mečem in zvijačo podjarmili. Ako se pa Irci zopet z mečem osvobodd, no, potem jim bo VBak privoščil svobodo in samostojnost, prejšnja krvava piBava v zgodovini, ki priča o njihovi sužnjosti, Be bo pa zbrisala iz zgodovine I Mi Slovani bomo simpatizirali z Irci. Kajti Angleži bo germanskega plemena; grmansko pleme stiska vae narode, ono hoča čez vse gospodovati ; Angleži tlačijo narode v Ameriki in v Indiji, v Avstraliji in na raznih otokih, v južni iu srednji Afriki; Nemci stiskajo pa Slovane in bi jih radi vse pod svojo oblast zadobili. Nobeno pleme ni toliko ofenzivno, ko germansko, toraj moramo želeti, da se temu plemenu nekoliko peruti postrižejo, in če se Irci osvobodi? bo Anglija precej moči zgubila, in ne bo mogla toliko podpirati Turkov, kakor se je godilo v zadnji vojski. V Ameriki in v Kvropi ima germansko pleme prvo besedo ; ru dečelaBi Augleži preganjajo divje narode povsod, kakor plaho zverino. Irci so zadosti dolgo nosili angležki jarem, ako se vzdignejo in bo močni dovolj, da te verige zlomijo, mi jim bomo iz srca Čestitali, saj nam je germanska brutalnost dobro znana I Politični pregled. V Ljubljani 19. oktobra. Avstrijske deiele. Dopisnik berlinskega „Tagblatta" se je te dni ;razgovarjal z grofom TaaflTeJcm o položaji, ki je nastal po smrti barona IIay-merleta. TaaiTe mu je rekel, da ni res, da bi on (Taaile) želel postati minister zunajnih zadev, ali da bi Bploh na to mislil. „Ustavoverci bi me pač radi stran spravili od tega mesta, zato Bi take reči izmišljujejo, jaz pa za sedaj še ne grem", rekel je Taafle Berlincu. Tudi se )e Taaffd norčeval iz svojih nasprotnikov, ki se imenujejo ustavoverce, pa sami ustavo naj menj spoštujejo, ker zahtevajo, naj bi se minister zunajnih zadev vtikal v notrajne stvari, kar je čisto protiustavno. TaaiTe je tudi zanikal vsako krizo, češ da vsled spremembe OBebstva pri zuuajuem uvniaterstvu ne more z lepa kriza nastati, ker zunajni minister nema upliva na notrajno politiko. CeBar si bo naslednika zbral, potem pokliče oba ministerska predsednika, Taiiffeja in Tibzo k Bebi in z novim mimstrum zunajnih zadev se dogovorč zaradi zuuajne politike, če se zmenijo, da so ene misli, je dobro; če bi se pa ne mogli pogoditi, potem še le nastane kriza, ker nastane vprašanje, kdo naj odstopi od vseh treh. O krizi ae toraj tako dolgo ne more govoriti, dokler se niti ue vč, kdo postane IIaymerletov naslednik. Pa tudi potem bo težko prišlo do krize, ker Bta TaaiTe in Tisza gledč zuuajne politike popolnoma složna (to ni prav dobro znamenje za Slovane!— op. vredništva) Tudi gledč odgovora deželnih zborov na vprašanje vladno gledč upravne reforme se ne more o kakem porazu vlade govoriti, ker vlada ni stavila nobenega predloga, ampak je hotela zvedeti le mnenje deželnih zborov. Sicer pa se je Tuafft) pohvalil, da uživa popolno zaupanje cesarjevo. Ta razgovor je malo tolažilen za naše ustavoverce, ki dan na dan pričakujejo padca sedajnega ministerstva, pa je, kakor videti še zelo oddaljen. O tako nepričakovano umrlem namestniku I4url»u Be vsi listi pohvalno izražajo. Bil je pravičen ua vse strani in vzel seboj v grob ljubezen Nemcev in čehov. Ustavoverni poslanec Czcilik je nedavno sklical shod volilcev, ter se pri tej priliki iz- stoknvni konji, na kterih se je leskečil po persijanski vsakoršen steklen drobiž in ktere so držali kočijaži z zlatimi palicami, so rahlo potegovali voz, da ue bi se zadeval. Na konci tega vlaka gnalo se je krdelo palačnih uradnikov, stražnikov in zaupnikov poglavarjevih in za temi dirjali bo vse navskrižem varovanci, lenuhi, zijala, lizaki, vekači, voglarji, z eno besedo, kakor pravi Amijan-Marcelin, vse, kar je živelo za pregreho, kockam, lenobi, ropu iu prepiru in pijanostim vsem tistim stvarem, ki hudobo človeško množe. Sisinija uzamejo z voza iu njegovi ljudje ga neso v njegovo zalo okrašeno stanico. Precej za njim videti je bila Bkrbuo zaprta nosilnica. Bleda iu prepadena ženska stopi iz nje, kteri odkažejo mesto v stranskem predelku zraven poglavarja. Ta ženska je bila videti prava uganka, ker ni tela nič od tega razumeti, kar bo je okoli nje godilo. Videla je sicer pripravo za igro, toda ni poznala nje pomena, niti vedela, zakaj da bo jo iz ječe sem privedli. Najhuji dozdevki jo napadajo. Kar jo je pa najbolj Btrašilo, je bilo obližje tistega hudobneža, katerega se je bila le proveč bati uaučila in kterega ostudne namere ji niso bile neznane. Toda vse, kar se ji je dozdevalo, je daleč presegalo to, kar jo bilo res. Rabelj je stal že na svojem mestu. Čakal je sredi borišča, obdan od svojih pomagačev, naslonjen ua bliskajoči se meč. Zanašati se je bilo za gotovo, da njegova roka je močna in njegovi udarci gotovi. Množica je bila pazua, skoro tiha. Vseh oči obrnjene so bile tje, kamor so »topili mečeborci in obsojenca. Gledalci so čakali samo še na znamenje poglavarja, ki je uhodu nasproti sedel. Znamenje j c dano, trobente zabuče, vrata so odpro. Isti hip je čuti krik, krik ženske, struh iu iznenada sta ji ga izsilila. Na ustnih poglavarjevih je bil uzroči! porogljiv smeh. Temu kriku odgovori drugi, Pretekstatov, ki jc bil Emilijo spoznal. Ta električni tok dveh duš in dveh pogledov, ki se ujameta, prešinil je tudi množico, ki jo čutila, da bo godi nekaj nenavadnega. Bolečina, ki je prebadala srce te ženske, lastila se je gledalcev, ki so manj lahkomišljeni prihajali. Jeli bo pomišljati, ugledavši brhkega mladenča, ki je stopil na borišče. Vedenje mu je bilo smelo in mirno, stopaj plemenit, čelo jasno, ako biBtro, roke od stanu, kratko, imel je plemenitaško bitje. Trdnega koraka, ne bahavo in ne mahnvo, šel je proti rablju, ki je šiloma prikrival ga-njenost. To opazivši rečo ProtekBtat: — „Ti se treseš? kaj je potem meni storiti?" K Emiliji se obrnivši, ki je bila bolesti omedlela, pozdravi jo zadnji pot, poklekne, priklone glavo in čaka. Rabelj Bi zbira moči, zaBkrbelost občinstva pa je velika. Dvigne se meč nad petindvajsetletno glavo. Zabliska bo meč, čuje so zamolkel a onemogel mah. Žrtva se ni zganila. Krvava poteza se prikaže ob nje tilniku. Množica mrmra. S tresočo roko rabelj še enkrat meč za-vihti in še enkrat mah onemaga, Rabelj ob-divja, boječ se za svoje življenje. Hitro odloži plašč in iz njega padejo zlati. Pretekstat jih pobere iu da možu rekoč: — ,,No zgubljaj tako grenko zasluženega denarja.'' Topi meč zadene oni trenotek rameni mladenča. Pripravljal bb je že rabelj, da mu z ostrino grlo prehode, toda niso mu pustili Mzil zoper uasvetovani „nemški klub". Rekel je, d& tu k klub preveč po „prusijanstvu" diši, in da bi bilo bolje, osnovati „avstrijskonemški klub". 8 tem ae je mož hudo zameril" Deutsche Zeitg." in podobnim listom, in že ga obirajo, da je na pol Slovan, da hrepeni po minister-skem stolu itd. Karakteristično je to, da ti Btrastni Nemci sami priznavajo, da niso za vlado sposobni, ker le takim pripisujejo zmožnost vladanja, ki njim nasproti govorč. S tem izrekajo svojo lastno obsodbo. V češkem deželnem zboru so se tudi zavolj šol udarili. Cehi so predlagali, naj se osnuje za Cehe poseben deželni šolski Bvet, o čemur pa Nemci se ve da nočejo nič slišati, ker imajo do zdaj večino v šolskem svetu. Od strani Cehov padle so tudi nektere ojstre besede zoper vlado, ker ho ona premalo ozira na želje čeških poslancev, ki vendar vlado podpirajo. Nekterim listom se poroča, da ima miui-ster 14onraefte in 4°. reid; ifliiftrirt. yrds p« jkft ltitr 25 'gPfg. obcr 15 fflftr. -grr 3a(lrflttnfl C gRR. = 7 gir. 50 tfjs. 37Jit jjrčidjtiger Detfarbenbni(f--