627 Alojz Ihan Obstaja igra IGRA Luči v gledališki dvorani so ugasnile, tema je, zavesa počasi odkriva prizorišče. Na odru stojijo štirje igralci in eden od njih nenadoma zaječi ter se zruši na tla. Samo igralci vedo: to je bila resnica. Stojijo in molčijo. Kakorkoli naredijo, bo samo igra. Če jokajo — bo igra, če kličejo na pomoč — bo igra, če molijo — bo igra,- v zakletem risu so in ni moči, ki bi jih odrešila, ni kretnje, ki bi kogarkoli zganila, ni zanesljive besede, ni nedvoumne groze, ničesar ni, ničesar razen zavese, pripravljene na bolesten padec, kar naenkrat bo zagrnila prizorišče, gledalcem pa bo sporočeno, da predstava zaradi tehničnih težav odpade. 626 KRAJA Neke noči je umrli pesnik prišel do svojega spomenika. Zavidno je gledal navzgor v svoj lepi, bronasti obraz, nato pa ob vznožju opazil nageljnove šopke. Sklonil se je in vzel enega v naročje. Naslednji dan so po radiu sporočili, da je neznanec kradel na pesnikovem grobu. Videl ga je policaj in streljal. Neznanec je bil zadet, izpustil je plen, nato pa izginil neznanokam. Primer še raziskujejo. SPOVEDNIK Stari, sključeni spovednik stopi na ulico in kupi časopis. Nato pred restavracijo poišče prazno mizo, naroči običajno kavo in bere; bere o iranski in kampučijski vojni, bere o pobojih v Libanonu, bere o terorističnem napadu na železniški postaji; bere o skrivnostnih umorih, bere o lakoti v Etiopiji, bere o trpečih rudarjih; bere in poskuša najti vsaj en greh, poskuša ga najti med vsemi kletvicami, ki jih je nekoč odpustil, poskuša ga najti med nespodobnimi mislimi, med neučakanimi ljubeznimi, med žaljivimi besedami; poskuša ga najti med nevošcljivci, med obrekovalci, med tatovi; poskuša, a se ne spomni, ne spomni se človeške napake, ki bi pojasnila eno samo časopisno vest, ne spomni se, stari, izkušeni spovednik, on, ki pozna dušo, on, ki pozna vsako slabost, ne spomni se; sonce ga treplja po utrujenem tilniku, časopis mu počasi zdrkne iz rok, gosti pri sosednjih mizah se začno pogovarjati tišje in natakar ve, da sme hoditi samo še po prstih. Alojz Ihan 629 OBSTAJA IGRA Obstaja igra, smrtno nevarna, večina ljudi jo previdno spregleda ali se ji spretno izogne, kajti v njej gre za življenje, za življenje, stavljeno na eno samo številko ali barvo, včasih tudi na misel, bežne sanje ali pogled v oči, na pogled, ki ni bil nikjer zapisan niti potrjen s štampiljko ki je morda le privid, zmotna ocena ali filozofski paradoks, vsekakor pa premalo zanesljiv, posebno, ker lahko dandanes v nedeljo gledaš TV-kviz, v ponedeljek izpolniš Loto, v sredo kupiš loterijski listek in konec tedna rešuješ športno prognozo. Nepričakovana tragedija: TV napovedovalca je zadel infarkt prenos je bil direkten vsi so videli režiser ni mogel nič napovedovalec pa je lovil sapo izbuljil oči in grgral slina se mu je cedila iz ust potem so prekinili sliko in dali napis OPROSTITE vendar so že videli vsi nič več se ni dalo storiti in režiser je besnel tresle so se mu roke morali so mu prinesti apaurin potem se je usedel v naslonjač in naročil tehnikom, naj zavrtijo risanko ali dve medtem pa bo on skušal sestaviti opravičilo za gledalce. NEPRIČAKOVANA TRAGEDIJA Obstaja Igra 630 Alojz Ihan BOG Bil sem na egiptovski razstavi in v kotu dvorane zagledal kamnitega boga. Postavil sem se predenj in ga pogledal v oči. On pa je zrl nekam proč. Stopil sem malo v desno. Se vedno je gledal mimo mene. In v levo. Spet nič. Pomaknil sem se naprej. Naredil korak nazaj. Brez uspeha. Njegovi pogledi se me niti za hip niso hoteli dotakniti. Hiteli so nekam DRUGAM. Tam me ni bilo. O PSIH Pes liže roke svojemu gospodarju, IN katerikoli pes kateremukoli gospodarju GOSPODARJIH in gospodar treplja svojega psa, katerikoli gospodar kateregakoli psa; katerikoli pes je slepo vdan kateremukoli gospodarju in od tod tisti strašljivi občutek, ko si pes in gospodar pogledata v oči in ne najdeta svoje podobe niti v najbolj norih globinah zrkla, kajti katerikoli pes liže roke kateremukoli gospodarju in katerikoli gospodar treplja kateregakoli psa.