ANA FLORJANČIČ Izposojevališče Trata - Frankovo naselje v novih prostorih "Verjamemo, da je z današnjim dnem štiriintridesedetna desetniška pot traške knjižnice srečno končana ..." Tako je 4. junija 1986 takratni ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, prof. Ludvik ICaluža, zapisal v otvoritvenem nagovoru, ko smo po letu 1952 devetič selili traško knjižnico. Tega je že deset let! Po zadnji preselitvi je knjižnica doživljala pravi razcvet tako kot samo naselje Trata - Frankovo naselje, ki je z novimi stanovanji mladim družinam nudilo naselitvene možnosti. Nova družinska stanovanja, nove prodajalne, obrtne delavnice, podjetja - vse to je pritegnilo veliko novih prebivalcev, ki so sčasoma postali naši novi bralci. Obisk knjižnice in izposoja knjig v zadnjih desetih letih kažeta, da je nov dotok ljudi bistveno povečeval tudi obisk knjižnice: leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 knjižni fond 5599 5955 6248 6588 7008 7523 + 41 AVG* 7897 + 55 AVG* 8761 + 75 AVG* 9260 9860 obisk 2495 3070 3218 4216 5015 6060 8939 12051 10886 10481 izposoja 7440 8682 10996 15275 16737 21151 31675 43095 35344 31883 * AVG — avdiovizualno gradivo (videokasete, zgoščenke, avdiokasete) 259 GRADIVO IN SPOMINI V letošnjem letu bo knjižnica že presegla 10.500 knjižničnih enot, vpisanih je 1100 bralcev, od tega 354 mladih do 14. leta. Bralcem je namenjenih tudi 15 naslovov serijskih publikacij. Obisk in izposoja se zadnja tri leta spet umirjata, kar povezujemo z dejstvom, da novih priselitev ni, otroci odraščajo, obiskujejo druge šole in druge knjižnice. Zaradi boljših prometnih povezav je tudi stik z matičnim mestom in matično knjižnico tesnejši in bolj pogost. Knjižnica je za neko bivanjsko skupnost ljudi pomemben prostor. Ker zbira in hrani najrazličnejše knjige, časnike, revije, avdiovizualno gradivo, nudi obiskovalcem številne informacije, ljudem ni treba kupovati vsake knjige, ki jo potrebujejo bodisi v šoli ali v poklicu. Z uvedbo računalnikov postaja knjižnica že kar pravi informacijski center, ki bi ga nekateri bralci težko pogrešali. Zanimivo je podrobneje pogledati, kdo obiskuje knjižnico na Trati. Najprej seveda veliko mladih, najmanjši, ki radovedno ogledujejo slikanice in poslušajo pravljice, učenci, ki listajo po bogato ilustriranih priročnikih in knjigah in iščejo v njih vznemirljive dogodivščine, gospodinje, ki jim lep roman pomeni obogatitev vsakdanjika, študentje, ki zahtevajo nove in nove strokovne in učne knjige, poslovneži, ki se izobražujejo za čim boljši uspeh v službi, mladi starši z otroki, upoko jenci, ki jim knjiga krajša in razveseljuje večer življenja, in še bi lahko naštevali. Ce bi pogledali tudi v druge knjiž nice, bi ugotovili podobno strukturo. Za vse pa velja nekaj skupnega, da iščejo in cenijo knjigo! Vse te ljudi skuša povezovati knjižničar, ki je po eni strani skrbnik knjiž ničnega bogastva, po drugi pa Odprtje novih prostorov knjižnice Ivana Tavčarja na Trati, mora biti Čim boljši 6. septembra 1996 posrednik, iskalec, koordi nator in informator. Knjižnica je stičišče znanj, kultur, dogajanj, je tudi središče, kjer se srečujejo najrazličnejši ljudje. Knjižnica je in naj bo naš drugi dom, kjer bomo našli nekaj za naš um in nekaj za našega duha. Zato mora biti privlačna, vsakomur dostopna, in prav taka je nova traška knjižnica. 260 IZPOSOJEVALIŠČE TRATA - FRANKOVO NASELJE V NOVIH PROSTORIH Zakaj je bila potrebna selitev? Najprej zato, ker je bila sedanja z 52 m2 prostora že zdavnaj pretesna za 10.500 knjig in drugega knjižničnega gradiva. Že nekaj let smo ugotavljali, da veliko mladih na Trati nima družabnega prostora, ki bi jih združeval, in opažali, da se radi srečujejo prav v knjižnici. Zaradi vse hujše prostorske stiske smo konec leta 1994 Krajevno skupnost Trata seznanili s problematiko in prosili, da razmislijo o novih prostorih. Krajevna skupnost Trata je prav kmalu našla rešite^ saj je bila v načrtu adaptacija samskega doma. Skupaj z Občino Škofja Loka so v kratkem času sklenili dogovor, da se štiri prostore v prvem nadstropju te stolpnice adaptira in nameni knjižnici. Knjižnica meri sedaj 114 m2 in ima mladinski oddelek, oddelek za odrasle, oddelek za strokovno literaturo in čitalnico, kar je posebej dragocena pridobitev V njej bodo lahko pravljične ure, srečanja z avtorji, občasne prireditve, njen osnovni namen pa je nuditi prostor bralcem za študij in branje periodike. Knjižnica ima skoraj idealno lego, saj leži v samem centru naselja, blizu osnovne šole, pošte, banke, raznih lokalov in avtobusne postaje. Odprta je od 16.00 do 19.00 ure vsak dan razen torkov, sobot, nedelj in praznikov, ob petkih pa od 11.00 do 14.00 ure. Torke smo rezervirali za interno delo in morebitne prireditve kot npr. pravljične ure ali knjižne predstavitve. Upamo, da nam bo v nekaj letih uspelo računalniško posodobiti izposojo in da bodo tudi tukaj bralci lahko nemoteno iskali informacije po računalniku, tako kot je to že omogočeno v škofjeloški matični knjižnici. Prek računalnika se bodo bralci lahko povezovali s knjižničnim fondom matične knjižnice, s fondi drugih knjižnic v Sloveniji in vstopali tudi v Internet. Za delo v izposojevališču smo zaposlili - žal le za polovični delovni čas - knjižničarko Matejo Mullner, ki bo odslej skrbela za bralce in knjižnico. Za investicijo traškega izposojevališča je Občina Skofja Loka predvidela v proračunu 2.800.000 SIT Projekt za stanovanjski blok je izdelal Lokainvest, vodja projekta je bil ing. Lado Bernard. Za nadzor je bil zadolžen Jože Bešter. Načrt za manjkajočo opremo sem pripravila sama, pri čemer mi je z nasveti pomagal Pavel A. Florjančič. Opremo je izdelal mizar Jože Sitar iz Križ pri Tržiču. Dela so bila opravljena že konec junija, tehnični prevzem pa konec avgusta. Izvajalcem je uspelo predati prostore investitorju v predvidenih rokih. Da je selitev tako hitro in gladko potekala, se moramo zahvaliti najprej Občini Skofja Loka, ki je prisluhnila potrebam krajanov in zagotovila potrebna sredstva za nove prostore. Zahvalo prav tako namenjamo Krajevni skupnosti Trata - Frankovo naselje in njenemu predsedniku Jožetu Galofu, ki je skupno s člani prisluhnil potrebam po novih prostorih in začel aktivnosti za preselitev izposojevališča. KS je poskrbela potrebne delavce iz javnih del, da so pomagali pri selitvi (Mario Majnik, Anton Mezek in Drago Zakelj). Miha Sesek, ki je traški krajan in član sveta knjižnice, je v traški KS predstavil prostorsko stisko knjižnice in skušal pridobiti naklonjenost članov KS za to akcijo. 261 GRADIVO IN SPOMINI Traški otroci in učenci OŠ Trata so samoiniciativno prihiteli na pomoč, ko smo prevažali knjige. Ves čas so disciplinirano in pridno sodelovali. Pri preseljevanju knjig so še pomagali: podjetje Help, ki je posodilo prikolico za prevoz knjig, Redžepi, lastnik zelenjavne trgovine je priskočil na pomoč s tovornjakom, in mizar Sitar Jože iz Križ. Na slovesnosti ob odprtju so nastopili s krajšim kulturnim programom učenci Osnovne šole Cvetka Golarja in učenci Glasbene šole Škofja Loka. Pogostitev sta omogočili Pizzeria Palermo na Trati in Nama Škofja Loka. Cvetličarna Flora je nove prostore polepšala s cvetjem! Obisk in izposoja v dveh mesecih po preselitvi potrjujeta ugotovitev, da knjižnica šele prav zaživi v dovolj velikih in primernih prostorih. Povečanje obiska v čitalnici je več kot 100-odstotno, obisk pravljične ure, ki jo pripravimo prvi torek v mesecu, je številen, otroci pa zadovoljni. Še vedno sta najbolj obiskana dneva ponedeljek in sreda, ko obišče knjižnico od 60 do 80 bralcev. Številke in standardi kažejo na potrebo po zaposlitvi knjižničarja za polni delovni čas. S preselitvijo traškega izposojevališča je matična knjižnica zaokrožila načrt o prenovi izposojevališč. Preostane le še knjižnica v Poljanah, ki je sicer last Kulturno-prosvetnega društva Poljane, da jo opremimo s pohištvom, kakor zahtevajo normativi in standardi. Upam, da bomo to zmogli skupaj z Občino Gorenja vas - Poljane v prihodnjem letu. 262