87. številka.
V Trstu, v sredo 29. oktobra 1890.
„E D I N 0 S T"
nihaja ilVHkrtu rm tcilen. vHnko erfcGO m soboto oh 1, 11 ri popoludn*
„Edinost" stane:
*a vse teto (fl.	gl.
zn polu leta „ S.— l - . 4.50 , za četrt letn. , 1.50: , „ 2 25 „ PoHamično številk« mb dobivajo v pro-dajalnicah toliakft v TritU po r» no»..
v Gorioi in » Ajdovščini po « nm, *-?a na^ečfci broz priložene naročnine se«' 3;>ravaištvo ne ozira.
Teč^XV.
Oglasi in oznanila r«n»n« po a not. vrsijril v poritu : zti naslove .lebelirai črkami se pladnje prontor, kolikTir hi jt*
obHe^lo navadnih vrntir.
Poilaaa. javne zahvale, osmrtnice itd
ra<''unn po pogodbi.
'•'"i 'lopirti sh pošiljajo uredništvu ▼ u liri Carintia Ht. 'J.i Vsako pUmn murn biti lrankoTano, k<»r nefrarikovnna »e m» aprn-j«majo. Kokopini *« no Trajajo.
^»m^iuiio, reklurmirij« in in*erate pre-••in t apravaištvo v ulici Carin t ia »'n. "ilprfi' reklamacije ho proste poAtnlno
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V t d i a-.lt je m £
Narodno delo.
Narodno naše delu tu v Trstu in okolici opira se tak& rekoč le na — ža-Iibog — no preveliko število rodoljubov in na domača narodna društva. O tetu je pač vredno omenjati, kajte razločevati je popolnoma naudusenje za narodno stvar med priprostim domačim ljudstvom — pred-•tavljajočim pravi narodni živelj — in delovanjem posameznih rodoljubov in narodnih društev.
V zadnjih petnajstih letih ustanovilo se je v Trstu več narodnih društev, katera delujejo lepim vspehom.
Najmogočnejše med temi je seveda „Delavsko podporno društvo", katero tudi večkrat javno z razvito našo trobojnico po mestnih ulicah pokaže, da so tu v Trstu še Slovani doma! —
Tudi v okolici se jo ustanovilo več društev, in posebno zanimanje je za pevska društva — ali te nam je zamenjati s pro-palimi čitalnicami, katere so pred leti tako lepo vspevale ! _
Mestna naša narodna gospoda spo anava, kako nam je treba tu v Trstu skupnega zjeditijenja vseh Slovanov; to kaže n. pr. tudi „čitalnica*, katera nosi naslov: „Slavjanska čitaonica |v Trstu" Razun tega imamo še v Trsti/ novoustanovljeno pevsko društo t imenom : „Slovansko pevsko društvo v Trstu". Toraj : Tržaški Slovenci so pospešitelji prave slo vensko ideje, — oni so trudijo, da bi zdru žili v jeden tabor vsa v Trstu živeča slovanska plemena. Lep smoter imajo naši rodoljubni gospodje. — Da bi le povsod tako bilo! Toda nikjer drugod po celo-kupnej slovenskej zemlji ne najdete društva, katero bi so dičilo z naslovom: „Slovansko društvo"!
Če jemljemo ozir na raznovrstna na rodna društva v Trstu in okolici — iz-vzeoiši prep<>trebne, pomanjkujoče hranil-
PODLISTEK. Varčnost in zapravljivost.
Janez tudi svojo pove.
(Dalje.)
„Saj ima uboga ženica skoraj prav Ti presneti Vinorad — pa vendar te le rad vidim tum za stolom. Ali, te žene nič ne pomislijo, kaj bi bilo s tim možkim svetom, ko bi vinca ne bilo. Ta rajska, zlata čista kapljica ti ima tako čudno nebeško moč, da vsacega oživi. Rumeno vi" pavsko kot ogenj — istrsko črno kot zajčja kri, točim dober kup, dajem dobro mero; vprašam: kodo bi ga ne pil P Marši kateri ko zagleda vejico — vabilko — preštoje na tihem svoje premakljivo premoženje, večkrat celo preobrne žep ter me zaupno obišče. Krčmar — bolj ko ropo čejo, bolj ko šume, ruje jih ima. Ali Ke dar Btoje prazni stoli okolo rnize, tako mi je težko pri srcu. da bi se knr '/jokal, Vedno ho vračujera k vratain ter zrem doli na cesto; ko zagledam Vinorada in morda se Pijerada, mi srce zaigra — nocoj ga bodemo do polnoči — he -- juhe!
Kaj se je z Vino radom neki zgodilo
Polnoči ura bije. Svetilnice razsvot M "jej o ulice, ali ker so redko posejane, ne
niče — stojimo še dosti na trdnih tleh. Ali: narodna društva in delovanje posameznih rodoljubov ne pač ne morejo dovolj krepko opirati tujemu, silovitomu navalu, če naš glavni narodni živelj — pravo domaće ljudstvo v narodnem ob/siru propada! In tej, žatibog živej istini ne more ni kdo oporekati ! Tržaško mesto nam kaže ob vsakej priliki to žalostno istino!
Kjer so bila še pred dvema desetletjema trda okoličanska tla, stoje danes mostne ulice : v predmestjih, kjer |io bili v imenovanem Času domači vinogradi. domaČi travniki, — stojo danes raznovrstne Vilo* — lastnina tujcev ter lepi ali umetni vrtovi J Mestna gospoda lcuptije vinograde in zemljišča in prvotni prebivalci, pravi Tržačani Re umikajo. Umikamo se, pre-pustivši naša tla, zemljo naših pradedov, — tujcem! In — žnlibng — če le pomislimo na razmere, — vladajočo v predmestjih. — moramo pBČ že sedaj usklikniti da : Kjer bila je roda našega zibelka, je zdaj roda naftega grob!" — Poglejmo n. pr. predmestje Sv. Jakoba: Tu jo bilo Se pred četrt stoletja vse naše : naša so bila tla, nafta je bila govorica med domačim ljudstvom.
Sedaj predstavlja sv. Jakob za-se primerno veliko mesto — kjer vlada seveda italijanski živelj, Naša tla so prodana, v rokah tujcev, pred domača naša govorica umika se bolj in bolj. — To je žalostna istina, katere nam ni zanikati — in ko gre za pravo živo istino, nam ni zamolčati ničesar! Vsled tega je pač vredno očitno omenjati i o moralnem propadu našega naroda v okolici. Vedno bolj se Siri pijančevanje, divja italijanska kletvina — in raznovrstni drugi sadovi —^razširjajoče se „italijanske kulturo". —
Bolj nego so razširja mesto — tim holj opazujemo učinke njega razširjanja med našim ljudstvom ! Živo izglede nam dudi) v tem smislu posebno predmestja,
kjer narod naš kur gine! Tu najdeš cele slovenske — Htarodi.no družine, katere kramljajo med seboj v tržaškem italijan skem narečju ; najdejo se ce!6 rojeni ok<>-'i''a:ii, ki no vedo govoriti v jeziku svoje matere. —
O zftdnjem prepričali smo so osobito mirtole dni. Ali se je pa temu mnogo čuditi P — V predmestjih živeči bivši oko-ličanaki Slovenci spadajo poil mestne župne cerkve, kar v prvej vrste na nje slabo vpliva; otroke pu pošiljajo v ljudske šole, ki so tu čisto italijanske. V predmestjih živeče naše ljudstvo se jo že skoraj povsem navzelo duha tržaškega prostega ljudstva — katero žalibog ni na dobrem glaiu ! — Stari, pravi naš narodni živelj toraj v vsakem obziru propada — v prid irredonti !
Premišljevanje o vsem tem naj ne ovira narodnega dela med rodoljubi. Udati se, in brez boja zapustiti bojišče, je sramotno, — osobito kjer gre za sveto „narodno delo'* — za obrambo lastnega naroda!
Domačim rodoljubom pa bi veljale v tem smislu besede:
A tudi v bodoče ho hrabro bojujte Za narod teptani in njega obstoj. Z besedo in z deli krepkč pospešujte Blaginjo njegovo in splošni razvoj; Za naroda slavo, korist in prosveto Delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto.
In čeravno sami čutimo, da izgublja-vamo tu v Trstu „prava narodna tla" — pomisliti moremo, da nam ni se označen „sodnji dan" — Časi se spreminjajo, prava bodočnost ni nikomur dovelj jasna — io morda bode učakal naš rod, da mu bodo iiim'sI sovražnik desetero povrniti, kar mu zdaj jemlje! Čas, kateri preobrazuje geo-grafične karte in ustvarja ter uničuje države in usode narodov, utegne biti i za nas niilostljiv!
To slutijo menda najbolj Tržaški mestni očetje, — kajti drugam bi no sku-
seže svit ene do meje bližnje sestre. Od desne strani pripoje Vinorad doli po brdu. A kaj je to: vsa cesta jo njegova, zdaj suva z rokama, zdaj [spet z nogama; po par korakih postoji in se ozre — morda pričakuje vzhod lune. Nu pa kaj, ali ga mrzlica trese P Kolena se mu Šibo, zdaj jo lopnil ob zid, zdaj je žo na onej strani. Varuj se, tam za cestnim robom, pravijo, da jo potok. Da bolje zvemo, kaj mu je, posluša jmo ga, saj je pričel peti: „Vin-ce bom pil pa, dokler bom — živ pa; bratec nalij — Vinorad ga izpij. Da, le glejte me ubozega grešnika, spokorjenoga pi-janČka. Oh kapljica vinska, kaj delaš z menoj. Vinorad ne boj se." Res, pa ko bi vsaj vedel, kam se je zgubil preljubi moj Pijerad, gotovo leži kje iu čaka odre-šenika revni, pobiti samaritan. Dospevši do bližnjo svetilke postoji ter sega v žepe. »Zdaj pa je treba, da revidiram kaso, če bi me Minca vprašala — iu gotovo me bode, Vinorad išče ter izvleče iz žepa en novčić, dve desetici, in zdi mu se, da je otipal srebrni forint, pa ga ne more najti. „Kje so pa ti debeli, morajo biti, čutim cvenk pa ne morem do njega, gotovo so boji, da bi ga nesel Janezu. O ti razumni denar kako pametno si se skril in Vinoradu rešil čast."
Od nasprotno strani pride Furlan s
šali na vse le mogočo načine zatreti tn domači slovenski živelj.
Narodna naša trobojnica, katera tako v ori bode magistratno organe, bode morda se včasih prosto in ponosno plapolala — četudi še le po trdih hudih bojih! Od dotičnih naših strani pa naj bi se poskušalo poizvedeti, je-li so sme bfti tako vojno proti nedolžnoj našej trobojnici. Je-li smejo žandarji tako strogo paziti na razobešauje vsake najmanjše slovenske zastavice! — Najmanjšo pravim, kajti v „Edinosti" sem žo pred časom omenjal, kako jo bil obsojen na 5 gld. globe neki Barkovljan, katerega 13 letni sinček jo razobesil malo narodno trobojnico, koteč s tem pokazati nedolžni svoj patrijotiški čut v dan poroke nj. coh* vis. uadv. Valerije I O tem so je pritožil pisec teh vrstic na pristojnem mestu in seje izreklo „ne preveč laskavo" o enakem postopanju orožuikov —
Će že smejo tujci na svojih posestvih razobešati lastne (tujedržavue) zastave, če se sme razobešati sama za — se Tržaška mestna zastava, smela bi se „menda* (?) razobešati tudi nedolžna naša trobojnica!
Dokler pa gojijo magistratovci tako bojazen proti našej trobojnici — dokaz je temu, da se nas boje! Boje se naše trobojnico, kajti ona dokazuje, da smo še tu dom& !
Vsled tega toraj naj ne izgubč naši rodoljubi poguma — kajti uprav to dokazuje, da smo še doma tu ob Adriji in da čeravno tu naš živelj propada, boje se nasprotniki vendar le — naše prihod-n j o s t i.
To naj nam daje toraj pogum — mišljenje na boljšo bodočnost pospešuj naše — „narodno delo"!	„X*
Pijeradovim klobukom na glavi. Ko zagleda Vinorada, so mu posturhuje. Vinorad so ozro ter misli Pijerada pred seboj hiti mu naproti: „Saj sem vedel, da nesi izgubil sled !"
„Kostanje roste" — zarenči kastanjar ter se umakne.
Vinorad tudi odskoči v stran. „Da bi te strola! Še za norca me ima. Čaj, furlanski polentar, pozneje mi jo plačaš!" Vinorad zaškriplje zobmi, moli pest za odhajajočim. „Da nesi peto pobral, preštel bi ti rebra. Bes te lopi. In si ga videl, še s Pijeradovim klobukom so šopiri. Ubogi Pijerad, tvoji lasje bodo otekli nocoj. Vendar ni prav, da sem zapustil zvestega tovariša.
„Pojmo, Minca jo pripravljena me sprejeti ; če ne najdem metlo na svojem mestu, potem že vem, pri čem da sem. Bolj potihoma zapoje : „Vinco bom pil, dokler bom živ, dokler bom živ, ga bodem ju* pil."
Nežica, kaj se pa ti je sanjalo?
Skromna je bajtica Vinoradova, štirje /idovi s streho, v njej kuhinja, dve sobi temna klet iu muli hlev ; pred in za hišo se širi par sto sežnjev široki vrt. Minca je sedela nocoj v spalnici, premišljevala je svoj tužni položaj ter plola nogovico. „Ko-
liko nam je trpeti, ženam. Srečni so le mladosti dnevi: otrok vstane in se vleže brez skrbi. Ali od dne, ko sem se udala možu, ni več miru ni več sreče v hiši; uboštvo in greh sta priromala. Ko bi vi očetje vedeli ali vsaj spoznati hoteli, koliko mati trpi, posebno ona, katera ima takega moža kakor jaz ! Dva meseca je sem, ko so nam odgnaM zadnjo kravico iz hleva, berič nema vesti, in ako Bog čudež no naredi, še hiša pojde na boben. Kdino zavetje in še to bodem morala dočakati. Ko bi molitev ali zdihljeji kaj pripomogli, bi bo bil Vinorad že davno Hpreobrnil. Kedo ve, kedaj prido domov; ali čo tudi ga moram čakati do zore, pričakati ga hočem, moram.
V tem ko tužna Minca si solze raz udrti liri briše, trka na spulnice duri nekdo prav polagoma. „KedojoP" Nežica ustopi, „Jaz som, draga mama, nenem mogla več: zaspati — vstala sem." — „Dete moje" de mati „le pojdi počivat, očeta bodem že sama pričakala — lo pojdi !u „Ni mi mogoče zaspati," tarna deklica „strašne sanjo so me prebudile, zbala sem se in prišla vas poiskat." „Pusti Banje; sanjo so senca podnevnoga mišljenja. No, kaj pa so ti jo tacega sanjalo." Nežica se usede k materinim kolonam na stoliček. „Bilo jo jutro, oblačno jutro, vsi smo sedeli pri mizi, za-
Gospodarske in droge razmere
v Trstu.
II.
Ne iin bi mislih znižati davke in do-klade. ali vsaj pospeševati trgovino in obrtnijo v prihodnjih letih, kader Trst ne bode več vžival dosedanje pvedpravice. proste luke, mestni oeerje zavirajo vsako privatno podjetje, ter stavijo polena pod noge malim trgovcem, ki se hočejo vpirati kapitalistom. Razprodaja kruha nahaja se v rokah zadruge pekovskih mojstrov, ki svojevoljno določujejo ceno kruhu. Občinska oblast se i no briga niti za nadzorovanje kruha niti za njegovo razprodajo. Da v teh ni vedno korektno, ni dvomiti. Pač pa se ve občinska oblast ustavljati takoznanim Brškicam, katere delajo nekako konkurenco pekom prodajajoč boljši in cenejši kruh, koje pa utestni magistrat nu vse pretege preganja z jednega trga na drugi ter jih podi iz ulic in hiš. S tem učinja veliko škode tem pridnim delalkatu, ki ne morejo razprodati pečenega kruha in meščanom samim, kojim jemlje priliko, kupiti si okusnega brškega kruha. Da, nekateri nesramni časopisi se čutijo celo poklicane hujskatt občinsko stražo, da preganja vrle Brškiee, ter jim ne dovoli razpečevanje njih kruha očitajoč jim nesnago. Pra-šamo te brezareneže, kojim se brški kruh studi: kdo pač nadzoruje izdelovanje kruha pri tržaških pekih ? Ako je brški kruh nesnažen, isto moramo sumiti tudi od pekovskega.
Istotako se godi z razprodajo mesa. Že leta 1845. ustanovila soje neka družba, katera je vzela klavnico v nekako satno razprodajo ali monopol. Ta družba dolo-čuje cene mesu ter je viša, kakor se jej zdi deleč si koncem leta bogate dobičke. Na tem ne trpe samo meščani, ki morajo meso drago kupovati, ampak tudi mesarji, ki si ne morejo pomagati ter delati samostojno, ker so navezani na omenjeno družbo.
Svinjina se prodaja dvakrat dražje nego bi se morala, kajti vsa razprodaja je v rokah dveh ali treh prodajalcev na debelo, ki jej določujejo ogromno visoke cene. Razprodaja konjskega mesa se nič ne nadzoruje, radi česar se ćestokrut meša z govedino.
Vsak užitni predmet je drugod podvržen posebnemu už tninskemu nadzorstvu. Tega v Trstu ni, radi česat* se tudi gode najgrše zlorabe in sleparije. Imamo sicer v Trstu nekatere užitninske nadzornike, ali ti o svojej službi toliko razumejo, kakor zajce na boben. PonajveČ so ljudje, ki o kemični sestavi, škodljivosti in zdravju
jutrkovali smo. Nekdo potrka in vstopi. Pomislite" — Nežica skloni ročici in zre materi v oči, — „bil je biriČ, oni dolgo-bradati birič. Osupnjeni zblediuio, tudi oči> je bil bled. Potegne berič svojo karte, natakne očale in čujte: „Vaša hiša gre na kant." Ko to začujemo, zajokala ste vi, jaz sem se pa zbudila.* Materi oblile so solze očesi, vzdihnivši prime hčerini ročici: „Ne boj se moj otrok, do tega nesrno še prišli, tvoje so le sanje, in Bog bode nas še varoval, da se ne uresničijo." Nežica le trdi: .Ali, mama! meni se to tako mogoče in tako resnično zdi, da »e celo bojim jutrajšnjega dne !" „Pojdi mirna v postelj, prekrižaj se in strah te ne bode!* Mati poljubi hčerko, ta pa ustane in vrne so v spalnico rekoč: „Mama, grem, lahko noč!" illnca zre za hčerjo, in dvignivši roki k nebesom vsklikue : „O ti nedolžno dete, tvoje mlado srce ti utriplje, sluteč prihodnje gorje." Mati ustane gre pred podobo „božje porodnice", katerej je Nežica nocoj luč prižgala : „Ne boj so Nežica, mater tolažnico kličem na pomoć; dokler bije srce v teh prsih, ostanem ti skrbna mati. Odgojila sem te za vsak slučaj, pridne roke imaš, vsako delo ti gre izpod rok: torej no boj se! Ti pa zapravljivi oče, imel bodeš na srcu, na vesti, na duši: gorje tvojega otroka!"
(Dalje prih.)
tega ali onega predmeta nemajo niti pojma. Posebnega navoda predstojne oblasti o izvrševanju svoje službe nemajo; potrebnih šol in znanja še manj. Druge zasluge ne* majo nego, da so v mestnej palači „per-sonae gratae". Dobri biriči in agitatorji in izkušeni Italijani. Ti ljudje merijo tako rekoč Trstu zdravje.
Ni čuda tedaj, da se po tržaških trgih in ulicah v očigled teh nadzornikov razprodajajo najsmrdljivejša živila. Sveže ribo ostajajo čestokrat po več dni na ribnem trgu, ne da bi jih nadzornikovo oko zapazilo. Celo na Turškem so odredili, da se nerazprodane ribe drugi dan morajo uničiti. To se v Trstu ne izvršuje.
Tudi glede razprodaje sadja in vrtnine gode se najgrše zlorabe. Poštena okoli-čanska kmetica pritovori pletenico sadja ali zelenjadi na trg. Tu pride k njej užit-ninski nadzornik, površno pregleda sadje in ker se mu zdi prezeleno, ukaže jej, da gre za njim ; sadje mora pustiti pri njem ali zavreči v morje, ter plačati čestokrat celo globo. Ni jej dovoljeno niti je nazaj nesti domov, da se zmedi in izreja.
Ako ju kmetica tako najivna, da je pustila sadje pri kakem teh organov, prigodi se nestevilokrat, da se isto sadje razprodaja na trgu, kajti natanjčni organ je skrbel tudi za se — — — Nezrelo sadje je sicer človeškemu zdravju škodljivo in hvalevredno in potn bno bi bilo, da se prodaja nezrelega sadja zabrani. Ali presoditi, je li res nezrelo in škodljivo ali se da uporabiti za druge namene — to bil a bi stvur izvedenca, ne pa samovolja nevednega komisarja.
Tudi razprodaja mleka ni vravnana in je v Trstu uprav škandalozna. Poštenost naših okoličank in Kraševk v prodajanju mleka je poznana.
Trebalo je le lahonskih hudobnežev, da so je hoteli popolnoma spodriniti ter oddati razprodajanje mleka Furlanom. Zadnjih se je minola leta mnogo oprijelo mlekarije, napravili so si svoje štale in nakupili krav, čijih mlekom preskrbujejo sedaj večino Tržaških boljših hiš. Silijo se ti celo na trg, da tudi tamkaj prodajajo svojo brozgo, narejeno iz mleka, vode in druzih tvarin.
Okoličanke, ki prodajejo zgolj sveže mleko svojih krav, jel je mestni magistrat preganjati ter jim je pred nekoliko leti hotel celo naložiti davek na mleko, a Fur-lane, ki mleko očividno prenarejajo ter s tem škodijo zdravju meščanov, priporočal in uvajal je povsod. Napravile so se polagoma po meatu nekatere prodajalnice mleka o katerih nekdaj ni bilo sluha. DA, nedavno smo čitali v Tržaških listih, da je nek Tržaški židovski zdravnik in mestni poslanec hotel predlagati, da magistrati njemu poveri proskrbljevanje mleka 7 mestnej bolnišnici!
Iz tega je ruzvidno, da je razprodaja na drobno raznih užitnin v Trstu na jako slabih nogah, da se nikakor ne nadzoruje, da je v Trstu vsaka sleparija mogoča ; a mestni magistrat, ne da bi skrbel, da se zlorabe in nepravilnosti odstrane, celo skrbi, da iste obstoje in se redč na neizmerno škodo meščanstva.
Koliko bolje bi pač storili Tržaški mestni očetje, ako bi se temeljitejše bavili b pravimi občinskimi stvarmi pustivši na stran sramotno politiko, ki druzega jim ne donaša, nego opravičeno sumniči nje in zaničevanje pravičnih. Vravnajte prej prepotrebne Btvari, zadevajoče zdravje in blagostanje podvrženih vam meščanov teine tratite dražega časa z politiškimi burkami in dražega denarja v vstanovljanje brezpotrebuih laških šol in v druge smotre. Hio Ithodus, hic salta.	L—n.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Spravna komisija deželnega zbora Češkega se še vedno posvetuje o
predlogi, tičoči se deželnega kulturnega sveta.
Politiški odnošaji na Hrvatskem so skrajno žalostni. Bana grofa Khuena era pritiska se železno pestjo hrvatsko neodvisno časopisje. Državno pravdništvo hotelo je nedavno zopet tožiti odgovornega urednika nekega opozicijskega lista, toda ni si upalo s svojo tožbo pred porotnike. Hoteli so si drugače pomagati: kaznovati dotičnika, tudi če ne bi bil obsojen. Kakor javlja namreč Praška „Politik* zahtevalo je državno pravdništvo, da se dotičnika takoj vtakne v preiskovalni zapor, da ne bi morda zopet pisal k a -cega sličnega članka. Komentarja takemu argumentovanju ni treba, ker je gorostasno: koga naj se hitro zapre samo rati tega, ker bi utegnil to ali to sto-riti. Ako bi se udomačila ta praksa, bila bi oprostitev od strani porotnikov iluzorična — dotičnik je že tako ali tako dva, tri ali morda več mesecev „sedel", — To so torej tisti normalni odnošaji, s katerimi se ponaša tista preslavna „narodna stranka" na Hrvatskem ! — K sreči sodni dvor ni ugodil zahtevi državnega pravdništva. Vnanje države.
Govori se, da pojde predsednik Francoske republike Car not v maju 1891 leta preko Petrograda v Moskvo, da obišče francosko razstavo, ki se tam priredi.
Bolgarsko sobranje sešlo se je dne 27. t. m. Zborovanje otvoril je knez s pesebnim prestolnim govorom, v katerem je izrekel nado, da dau zmage pravične bolgarske stvari ni več daleč.
Nemški „generalfeldmaršal" grof M o 11 k e slavil je te dni svoj 90. rojstni dan. Njemu na čast priredili so v Bero-linu in po vseh kotih velike nemške domovine sijajne slavnosti. Nemški cesar sam, na čelu generalov, mu je častital. Mi ne bi omenili tega slavja, da neso nemški nacijonalci v Dunajskem mestnem zastopu stavili predlog, da rečeni mestni za-stop naj v posebnej adresi častita staremu jubilarju. O takej skrajnej nesramnosti ni smeti molčati. Treba je le pomisliti, kdo da je Moltke : Moltko je eden tistih mož, ki so državo našo pahnili v grozno nesrečo. Po dogodkih v letu 1806. krvavela je država naša iz tisočerih ran in to je bila zasluga M o 11 k e j e v a. In temu možu naj bi častitali?! Človek se mora nehote vprašati: Živimo-li še v Avstriji in imarno-li še eno samo iskrico sauoljubja in ponosa v prsih svojih. Pangermanska ideja poganja reB krasne cvetke.
DOPISI.
Iz Borita 24. oktobra. [Izv. dopis.] Naša vasica se nahaja na kaj prijaznem kraju. Nahaja se na bregu, raz kateri imaš lep, ganljiv razgled. Tu vidiš naše Jadransko morje, vidiš pod sabo prijazno ravnino, vidiš hrib, vidiš grič, vidiš nad vaHjo drdrajočo železnico, pospešiteljico kupčije in blagra človeškega in nad suho vidiš čisto, jasno nebo. Postoj in opazu-vse te, deloma naravne čudeže in gotovo ti bo srce utripalo samega veselja; obrnil boš svoje oči proti nebu, ter spomnil se besedi apostola Petra, ki je o priliki spre-menenja Jezusovega na gori Tabor rekel: Gospod, dobro nam jo tukaj biti.
Res jako prijazno okolico ima Boršt. Vsako poletje vidiš tukaj mnogo družin, ki pribežijo o času vročine v naš kraj, da tukaj sopejo čist, nepokvarjen zrak.
Da je naš kraj prijazen, pričajo (»b nedeljah in praznikih tisoči ljudi, ki pridejo v našo sredo razvedrit se od tedenskega, morda zelo težkega dela. Tukaj se čuti človek nekako lahek, čuti nekako prostost; mučne skrbi zbežijo vsaj začasno iz glave.
Tukaj najdeš, dragi čitatelj, vse, kar smeš zahtevati v enoj vasi. Tukaj najdeš dovoljno postrežbo in kapljico dobrega
vina, kakoršnega gotovo v Trstu ali kje drugje pogrešaš.
Morda mi boš oporekal rekoč: „Saj pijemo tudi pri nas brežanko." To ni nemogoče. Jaz pa pravim: „Sad mi najbolje diši, ako ga sam utrgam in pri drevesu užijem." Goiovo moraš tudi ti, dragi čitatelj, biti tacega menenja. Razloček je med vinom doma in med vinom, ki ga izvozijo. Pohvalno se moram izraziti glede izdelovanja brežanke. Tukaj najdeš čisto, naravno vino. Tukaj je način izdelovanja po Francozu Petiot-u pri kmetovalcu popolnoma neznan.
Cena je letos vinu poskočila, ako primerjamo letošnji kup z lanskim. Po gostilnah je belina po 40 kr. liter a črnina po 44 kr. Vi no je pa izvrstno. Gotovo se ne mutiin. ako rečem, da tudi ti z mano praviš : „Rajo ga popijem kozarec dobrega, kakor liter slabega. Na ceno tedaj ne glej, ako hočeš kozarec dobrega popiti. Ni čuditi so toraj, da naši kranjski bratje kaj radi segajo po našej beržanki. Pri vsem tem pa ga ostane doma zadostna množina v postrežbo k nam dohajajočiin tujcem.
Letine so, hvala Bogu, dobre in ljudem se to pozna. Neprenehoma si popravljajo stanovališča in njihova polja so dobro obdelana. Na kratko rečeno : vidi se, da ni ubožtva.
Kakor se boljša materijalno stanje, tako tudi napreduje ljudstvo v vsem dobrem.
Stariši pošiljajo otroke redno v šolo. To je znamenje, da so uneti za razvoj dušnih zmožnosti svojih otrok. Želijo, da bi otroci dosegli smoter človeški ter postali koristni, verni, pošteni državljani.
Ljudstvo je pobožno in ni pokvarjeno od l&ži-liberalnih idej. Trdno je kakor skala, na katerej se mora razbiti vsak poskus laži-liberalnega usiljenja. Ima tudi modrega dušnega pastirja, ki ga vodi, ter varuje vsacega hudega, brezverskega navala. Odkar pastiruje v Borštu preč. gosp. Alojzij Pavli, se je v cerkvi veliko popravilo.
Neste še pretekli dve leti, odkar je občina v sporazum ljenju z g. duhovnom napravila si nove zvonove. Vsak si lahko misli, da je bilo treba ljudstvu precejšnje požrtvovalnosti, a ono ne gleda na troške. Pripravljeno je, ko bi bilo treba, tudi več potrositi v čast Božjo. Nikjer neso nabirali podpore ; sami bo ves potrebni denar zložili, prijeli so se pregovora, ki pravit Zrno k zrnu pogača, Kamen na kamen palača.
Komaj je ljudstvo pozabilo te troške, že Bi omisli kip lurdske matere Božje. To je jako hvalevreden Čin, ker do zdaj ni še bilo na katerem stranskih oltarjev kipa ali vsaj podobe matere božje. Kip je 1.5 metr. visok. Ako se ne motim, ga je naš preč. g. duhovnik naročil v Monakovem.
Za ta kip se je od menil eden desnih stranskih oltarjev. Izdelan je iz samega naravnega kamena. Votlina za kip je izdelana iz sivega kraškega apnenca, zunanja atran pa je iz samega kapnika.
Blagoslov kipa vršil se je 21. t. m, Ze prejšnji večer je začelo deževati, a pritisnila je burja, da drugi dan se ni bilo treba bati dežja. Vendar je burja nekoliko kljubovala. Prečastita duhovščina je bila pri slovesnosti mnogobrojno zantopana.
Ob 8V* zjutraj pripeljal so je z vlakom milostljivi škof, spremljan od čast. duhovščine. Slavnost pričela ue je ob 10. uri. Cerkev je bila ljudstva natlačena. Sol ska mladina se je postavila vrstoma na Bredo cerkve. Grobna tišina je vladala v cerkvi, nikdo se ni ganil. Sedaj stopi gosp. prepoveduik na prižnico in z ginljivimi besedami popiše prikazen matere Božje v Lurdu. O določenem času pade zagrinjalo in ljudstvo je bilo kakor okamenelo. Na vse pričujočo je odkritje napravilo globok utis. Sedaj je sledilo blagoslavljenje. Po blagoslovu se vzdigne procesija. Gre nekoliko po vasi in potom po cesti v vaški oddelek Zabrežec, odkodar se po istej cesti vrne v cerkev. Ko dospe procesija v
cerkev, vzame duhovščina, ki je tudi kip čelu pot nosila, kip z nosila, ter ga vzdigne in postavi v altarno votlino.
Sol/.«- veselja so igrale slehernemu v očeh, pobožni vskliki so se slišali od vseh Btrani cerkve.
Ko je bila mati Božja na svojem odločenem mestu, zapoje jo štirje gosp. duhovniki latinsko: Ave Maria Štela. Mili glasovi prijetne pesmi so segali globoko v srce. Po tej pesmi pa se je durov«!« sveta maša novem na altarji brezmadežnega
spočetja,
I)a, slovesnost je bila krasna. V poznih dneh se bomo spominjali krasnega, pomenljivega dneva.
Domače vesti.
Imenovanja. Poštna kontrolorja Matija Šorli in Gvido pl. Wimmer imenovana sta poštnim nadkontrolorjem v Trstu. — Poštnim azistentom so imenovani: Fran Globočnik, Bonomo Rizzi, Karlo Maitzen, Anton Zavrtanik, Josip Streinz, Karlo Hussak, Robert Janda, Ernest Nastran, Jakob Maurig, Josip Prandi, Jo*ip Kurent. Fran Hafner, Viktor Klinar, Ivan Kutalek, Bernard Traintinger, Emil Mari in Josip Černe.
Imenovanje. Namestniški svetnik, dr. B. grof Giovanelli je imenovan dvornim ■včtnikom v Tridentu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so „Abrahamovci" v hotelu Evropa 2 gld. 85 kr. Pri tem pa je „konšeljer" ie 30 kr. dolžan ostal.
Za Svetoivansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabralo se je v veselej družbi v krčmi g. Miota pri sv. Ivanu dne 26. t. m. for, 5.15. — Dne 27. t. m. 2-15. — Zaradi nepremišljenega petja dne 26. t. m. v istej krčmi pri av. Ivanu kaznovala se je neka družba dne 27. v jutro sama sebe na dva gld, globe.
Potrjenje pravil. Tukajšnjemu „Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu" potrdilo je definitivno vis. c. kr. narnest-ništvo vsled pooblastila c. kr. ministerstvn za notranje reči društvena pravila, vsled katerih jo postalo društvo enakopravno okrajnim blagajnieam. Osnovalni izredni zbor se bode v kratkem sklical. Opozarjajoč slovensko delalstvo na to društvo, priporočamo jim, da se drže gesla „Svoji k Bvojirn!", ker sedaj je prava priložnost i zgoden čas, da se to geslo tudi stvarno izvrši in da ne bodo samo prah v očeh !
Iz deželnega zbora Isterskega. V IV.
seji oglasil se je vladni zastopnik vitez ElluBchegg izjavljajoč v italijanskem iu hrvatskem jeziku, da hoče odgovoriti na interpelacijo, predloženo v lanjskom zasedanju po poslancu dr. V o 1 a r i ć u in drugih glede političnih in davkarskih uradni-nikov na Kvarnerskih otokih, koji da so za časa volitev nekorektno postopali. Odgovoriti da če italijanski na temelju svoje izjave, izgovorjene v tem dež. zboru v seji dne 15. dec. 1887. leta. Potem odgovarja v italijanskem jeziku, da tožbe zoper nekatere politične in davkarsko uradnike in žandarmerijskega postajovodje neso bile osnovane. Tožbe so se glasile proti okr. glavarju Z u e k u, okrajuemu komisarju L a s c i a k u, davkarskomu kontrolorju iu žandarmerijskemu postajevodju. Prvima dvema se je očitalo, da ata pri volitvah postopula pristranski in poslednjima dvema, da sta agitirala za „takozvano" italijansko Btranko.
Visoko namestništvo ni nič znalo o teh tožbah, dokler ni bila predložena rečena interpolacija, kajti proti volitvi ni bilo nikakega utoka. Po predloženju interpelacije zaukazalo je visoko nauioBtništvo, kakor tudi finaučuo ravnateljstvo in žan-darmerijsko zapovedništvo strogo preiskavo. Preiskava pa je poka/ala, da so bile tožbe neosnovane. Zgodile so bo pač neke pogreške se strani rečenih uradnikov, radi katerih so bili ti poslednji tudi pokarani.
—	Na to so stavili poslanec M a n d i č in drugi naslednjo interpelacijo : „Ker je podpisanim iz pogovorov z ljudmi samimi in iz časnikarskih poročil znano, da je bilo v teku tega leta vsled suše veliko pomanjkanje vode, — ker pa je to pomanjkanje vode, osobito na Kvarnerskih otokih in v Voloskem okraju, postalo toli silno, da pojedinci in občine same ob sebi neso mogle odpomoči tej nedostatnosti, in ker je bila tedaj države sveta dolžnost priteči na pomoč hudo stradajočemu narodu, — ker p« je vsled pomanjkanja vode bati, da ne nastanejo kako bolezni, ki so posledice nečistosti in uživanja blatnih kaluž in ker je znano, da se je v obsegu občine Ivastavskc pojavilo več slučajev tifa in da je ljudstvo moralo po nekaterih krajih prodati svojo živino, ker ni imelo je s čim napajati, — podpisani vprašajo tim potem gospoda ces. kr. namestnika: I. Ali so dotični okrajni predstojniki oba-vestili predpostavljeno jim oblast o nona-vadnej nedostatnosti vode v okraju Volo-skem in na Kvarnerskih otokih ravnokar prošloga poletja; 2. Soli isti c. kr. okr. glavar ji po I a s t n e j inicijativi kar bodi storili, da olehčajo ljudstvu pridobiva njo vode? 3. Ako rečeni c. kr. predstojniki neso v občo tega storili in ne o pravem času, kaj misli c. kr. vlada storiti, da se pozuvejo dotični ces. kr. služabniki na odgovornost?"
M*-j čitanjem te interpelacije bil je na galeriji neprestan vihar; kihuli iu ka-šljali so toli silno, da jim je poslanec Vo-larič zaklical : Kdor je prehlajen, naj gre domov! Čitatelj moral je čitanje večkrat pretrgati, ker so ga kihanje in ropot na galeriji preglasili. Po dovršenem čitanju je to „slavno" občinstvo še hujše zašumelo.
—	Sprejemši interpelacijo obljubi predsednik, da je izroči vladi v nadaljno postopanje, —
Poslanec V o I a r i č predloži naslednjo interpelacijo : Z ozirom na to, da po §. 41. deželnozborskega pravilnika za Istro motajo biti v zapisuiku seje točno zabeleženi vsi predlogi ;
z ozirom na to, da po § 42. istega pravilnika mora biti v stenografičncm zapisniku natanjčno zabeleženo, kar so je govorilo in storilo v zboru :
z ozirom na to, da o govorih, izrečenih v hrvatskem jeziku in o predlogih, stavljenih v tem jeziku, ni čisto nič čitati ni v zapisnikih sej, ni v stenografičnem zapisniku ;
stavljajo podpisani vprašanje: 1. Katerim načinom je do sedaj g. namestnik zadoščeval določilu g. 40 deželnozborskega praviluika za Istro, koji mu veleva Njeg. Veličanstvu predložiti poročilo o delovanju zbora pokrajine Isterske P 2. Ako Nj.Veličanstvo do sedaj ni bilo poučeno o delovanju tega zbora, v koliko da so jedna cela stranka, zastopajoča večino prebivalstva, poslužuje hrvatskega jezika, kako misli gospod namestnik ukreniti v to svrho, da mu bode mogoče Nj. Veličanstvu prijaviti celotno delovanje zbora. (Dokler je interpelant čital svojo interpelacijo, ponašalo se jo občinstvo na galeriji kakor pri prvej interpelaciji. Interpelant ju opetovano zaklical galeriji: mir! -— nastal pa je vsakokrat še večji nemir.) — Predsednik obljubi izročiti tudi to interpelacijo slavnoj vladi.	(Konec prih.)
Iz Podgrada se nam piše: Notico v zadnjej „Edinosti izvolite tako popraviti, da v III. seji nesta bila verifikovana dr. Stanger iu Jenko, nego da sta v istej seji kot prvikrat navzoča obljubo dala. Dr. Štanger bilje verifikovan že v II. seji; Jenko še ni. — Notico o naših občinskih volitvah izvolite popravite, da v II, in I, volilnem razredu je bila volitev j e d n o-g las na, ne z veliko večino. Za III. razred poročali ste prav, da je bil en satu proti ven glas.
Krasni običaji udomačili so se na galeriji deželnega zbora v Poreču. Ko naši poslanci govore, roga se, kiha in kašlja glasoviti mob na galeriji, da bi človek
moral misliti, da je v kakej beznici, ne pa v deželnem zastopn. Će se pa kdo naših slučajno ozre proti galeriji, popači in u s e vesta cvet italijansko kulture, kažoč s prsti „roži oke'. Ni krasno to, a? Izvestno če vsklikniti marsikateri naših naročnikov: „Ni mogoče!" — In vender je tako, dragi prijatelj. Prišlo je že tako daleč, da se celo nekaterim italijanskim poslancem stvar studi. In predsednik, imenitni g. Campitelli ? Revež pa res ne more pomagati, kajti on ne vodi zbora, ampak galerija njega; v tem deželnem zboru dospela je anarhija do vrhunca.
Članom družbe sv. Mohorja. Knjige neso se došle gospodom poverjenikom, zato opozarjamo Tržaške člane te družbe, da naj nikar ne hodijo povpraševati po knjigah, dokler ne prijavimo v »Edinosti", da so došle. —
Odbor akademičnega društva „Slovenije" na Dunaji HO jo V seji z dne 25. oktobra 1890 takole sestavil: Predsednik Batič Larosl.iv, stud. itir., podpredsednik: Gosti Frančišek, stud. med., tajnik: Ki-movec Ivan. stud. iur., blagajnik: Tomšič Božidar, ntu. iur., knjižničar: MaleriČ Josip, stud. med., arhivar: Skočir Josip, stud med., odborniki: Presenoc Frančišek, stud. phil., namestnika: Kržišnik Josip stud. phil., Jankovič Frančišek, stud. mod. revizorji : Zakrajšček Dragodin, stud. med., Furlau Anton stud. iur. Gorup Filip, stud. iur.
„Pro Patrla" in „Lega nazionale".
Državno sodišče jo razsodilo, da ^ razpu-ščenjem društva „Pro Patria" s e n i rušilo ustavno pravo; z nedovoljenjem društva „Lega nazionale" seje pa rušilo ustavno pravo. Utemeljenje te razsodbe pravi: Društvo „Pro Patria" prekoračilo je svoj po pravilih določeni delokrog, ker je posegalo na politično polje, osobito pa po častitki društvu „Danto Alighieri". Društvo „Lega nazionale" pa ni smeti smatrati kot politično društvo, ker se njega pravila jednako glase, kakor ona „Pro Patrie", ki tudi ni bilo politiško društvo. Đojazeu sama, da bi društvo utegnilo prekoračiti svoja pravila, še ni zadosten vzrok, da se društvo ne dovoli.
Iz TrebiČ se nam telefonira : Preteklo nedeljo je naš kaplan in poslanec veleč, g. don Andrej Pahor jemal od nas „slovo" kajti premeščen jo k sv. Antonu novemu v Trstu. V svojej propovedi povdarjal je osobito „ljubezen", ki jo je on imel do nas in mi do njega — česar dokaz je „da smo ga izbrali svojim poslancem!" Prav bo jo zadeli, gospod Pahor: ljubili smo Vas podavši Vam v roke zastopanje našega okraja. Prašumo pa Vas: Ali nas V i ljubite s svojim postopanjem, sovražnim našemu narodu in pravim vašim koristim; ali ste nas ljubili, kader ste glasovali z najhujšimi sovražniki slovenskega okoličana ter jim pomagali tlačiti nas v ozadje ; ste li izpolnili, kar ste nam javno obljubili in svoje obljube z debelimi črkami nabili na plakate? Da, ljubili smo Vas, pri tem se pa gro/no — varali. Ali lisiea je samo enkrat spravila volka iz njega brloga! —
Laška delalska zadruga in posojilnica imela je luinolo leto f. 485,691.82 denarnega prometa. Brez dvojbe je v tem znesku tudi mnogo denarja, prihajajočega iz rok sloveuskih delaleov. Laški delalci v Trstu v tem obziru vrlo napredujejo ter Lažejo slovenskim pot, kako priti do veljave ; ali ti še vedno se noč.jjo v zdramit i ter si osnovati enak denarni zavod, ki bi v Trstu kaj lepo vspeval.
Za lahonsk« učiteljic« jo mestna dele gaeija odredila 400 gl., da morejo iti v Trident napravit zrelostni izpit. Učiteljišče v Gorici je za te visoke gospe „pregemajn!"
Štrajk. V tovarnah za izdelovanje močnatih izdelkov (maccheroni itd.) bratje Girardelli, Paacutto, Duodo in Lorenzzutti vstavilo je v ponedeljek delo kakih 70 delalcev, mej temi jeden, ki služi pri Gi-rardelliju prek1} 40 let. Delalci zahtevajo
9 urni delalnik — mesto dosedanjega 10^ urnega — in povišanje plačila za 10 od
sto. Za vsako posebno uro pa zahtevajo
dnevnega plačila.
Av. og. Lloyd. Prevzetje tega važnega pnrobrodnega društva v zgolj avstrijsko se no izvrši tako hitro; da tedaj trebalo bode š'< kaki' dve leti. V tem času se nameruje napraviti nekoliko novih parobrodor in popolniti stare. Llovdova uprava neki zahteva, da so vladina podpora poviša za en miljo,i goldinarjev, vlada mu hoče dovoliti samo polovico Dotični načrt zakona pride pred zbornice še-le prihodno leto.
Mestni magistrat v Trstu razpisuje natečaj na mesto višjega nadzornika užitni n in javne čistote z letno plačo 1500 gl. Kako malo se ceni tako važno mesto v Trstu, služi nam v dokaz, da natečaj zahteva ed prosilca umiti, da kakorsibodi dokaže poznavanje raznih jestvin in njih ponarejanje. Ni čuda, da se potem enako mesto odda najbolj rudcČemu prosilcu, ki ima najvi-č priporočila in največ „zaslug". Javno zdravstvo in njega nadzorovanje je Lshononi ria magistratu španjska vas.
Dež nam j-> slednjič vendar enkrat namočil suha tla. Potreba ga je bila velika, kajti nikjer ni bilo več vode. S'ari možje ne pamti jo že davno enake suše.
Nakaza. Neka Jakoba Pitncco, žena necega kamnoseka, je minolo soboto porodila deto brez možgan in zadej odprto glavo. Novorojenca so krstili pri Jezuitih na to ga prenesli v bolnico, kjer je istega dne popoiudne umrl.
„Slovanski Svet* št. »0. prinaša: Narodnostni princip pa narodna avtonomija; Varijacije v poklicu Avstro-Ogerske ; Rifke drobtinice ; Saltikov • Ščodrin kot otec ; Pomladanske elegijo III.: Pogled po slovanskem svetu ; Književnost.
50.000 goldinarjev znaša glavni dobitek Dunajskih razstavnih sreček. Opozarjamo naše čitateljo, da je žrebanje že dne BO. oktobra t. 1.
Telegram „Edinosti".
Poreč dne 29. oktobra 1890. V sinočnej ne j i predsednik opravičeval je na ponižujoči način *voje obnašanje v preteklej soji. Mandić je interpeliral deželni odbor, kateri je izjavil, rla no odgovori na hrvatski stavljeno interpelacije; večina ni dovolila odnosne debate.
Telovadno društvo
S „Tržaški Sokol"
Vabilo na
Sokolski večer
kateri se napravi
v soboto, I. novembra t. I.
v dvorani
„Hotel Europa".
V s p o r e d.
I.
1.	J a h o d a : „Tamburaška koračnica", udara zbor.
2.	Petje.
3.	a) K. Mašek: „Pri zibeli", udara
tamburaški zbor. b) Iv. pl. Zaje: „U boj" iz opere Zrinjski, udara tamburaški zbor.
4.	F. L.: Domoljubja zmaga. Dvogovor opisan po 2. prizoru 3. dejanja Schi-lerjevega „Viljem Telia" , izvršuje dramatični odsek.
6.	Petje.
7.	Borovščakov: „Lump", komični prizor, predstavlja Borovščakov.
8.	Janda: Karišik slovanskih pesmi udara tamburaški zbor.
II.
Prosta zabava pri kateri sodelujejo pevci in tamburaši. Začetek ob 7. uri zvočer.
Ustopnina: Za ude po 30 kr. — Za ne-
ude po 40 kr. Čisti dohodek namenjen je blagajni tam-buraškega zbora.
Zahvala,
Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam na katerikoli način izrazili svoje sočutstvo o priliki britke izgube nepozabne naru sorodnice
Marijane Milič
nadalje obilnim udeležencem pogreba in posebno pevskemu društvu „Hajdrih" za ganljivo petje izrekamo tem potom svojo presrčno zahvalo.
PROSEK, 27. oktobra 1890.
Žalujoči sorodniki.
Dunajska borKH
23. oktobra.
Enotni >!r# dolg v bankovcih	--gld	88.%
v arebru —	- - ,	88.5")
Zlata renta — — — — — —	— — n	107 _
5j/p avstrijska renta — — —		100.80
1'elniee narodne banke — —	„	V<79.—
Kreditne delnice — — — —		305 -
l.ondon 10 lir sterlin--—		114.85
Francoski napoleondori — —	— — ^	9 10^
C. kr. cokini — — — — —	— n	5.47
Nemške marke — — — — —		f.6.52'/,
Biunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in rsserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica ornstvn	gld. ^,300.000'-
Re-ervni fonu 01. donirtkov • 536.6^2 02 Posebna reserva dobitkov od
zavarovanja na živl;enje	150,000*—
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov l'il.500 — Premijna reserva vseh oddelkov • . 7.342.7M0'36 Reserva za ftkode	• 2*57 601 —
24-20	V portfelju:
Hremne. ki «e imaio potirjati
v prihodnjih letih ... t 16,954.118-57 Skunni znesek v:, h škod plačanih Cul 1. io38 do 1883 gld. 1U.9UMH7 Of)
'Jrad ravnateljstva:
Via V« 1 dir-ivo, St. 'i (v lastnej ■
2»/4%c. preftr.di2ll p.n
3 , „ „40 „ Hlft „ n ,	mesi
S1/	6
" /j M i. n	u
La Filiale della Banca Union
TRIE STE
s' occupa di tutte lo operazioni di lianca e Cambio- Valute.
n) A c< etta rrrmmenti in Conto corrente, itbbonnndo PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI: 3° 0 (;. preav di 5 g ni
41 K 1	1 •>
3 I /u <1 " M II
3'jg „ a 4 lnesi fjsso
,. a K „ J',, h 8 „ n	/i « i
1! nuovo tasso d' interese principiera a deconere aulle letfero di vorsamento in oirco'asione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviso.
in Banco giro abbuonando il 28/4°|0 interesne annuo sino a qualunque somina; prelevazioni sinu a f. 20,000. a vista vrr-in chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versaraenti in apposito libretto.
Conteggi't per tutti i vorsainenti fatti a qualsiasi or:i d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Assuhic. pei pcopri corrmtizti 1'incasse di conti di piazza, di cambiali per Triesto. Vienna, Ludapest ed altre principali citta. rilascia loro assegni per questc piazze. ed accorda loro la facolta di domicil iare effetti presso la hum cassa franco d'ogni upesa per
S'inmrica delVacqui*to e della venditn di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di natet/nt, cnm-biali o coitpoiiK, verao 1[a°io di prov-vigione.
Accorda di propri committenti la fa-colth di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 4°|0 e 5% della Banca Commerciale Vnghe-rese di e le lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. ^riv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	20—24
Trieste, 24 Febbrajo 1890.
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjenj v pouk, dobiva se v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
p<> 40 ki'., trdo vezan 00 kr.
Lastnik pol. družbo ,,£dinoit".
b)
c)
Pošilja blago do'bro spravljeno In poštnino prs3to!
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov Itd. itd. po najnižji ceni.
Staro reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebrl. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	40—50
Pcšilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto I
0^5* Et
i Harraanium Fabrifc
djjf. SrTife*.
ihi
m
HiM«i
^A.BONNE
krojač, 12—12 Corso štev. 4. II. nadstropje
izvršuje točno in po najnovejšem kroju oblek« za gospode, lina v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna i n druge atofe, po jako ugodnih cenah.
liiiii
imii
Zdravnik za zobć

vla Dogana št. 2 11—13 ordinuje od 9. do 5. ure.
Hetro« O.tSS
Vareljive peči
prenosljive ArtuHov sistem
dobre za vsakovrstno kurjavo.	__
To pot'i o lindričnn jsunaj narejene od jeklenih ploSč, s pokrivalom v ni H ca m i in podlago od kovanega ž«leza, znotraj so pa nahaja v njih cilinder visok kakor peč umna, masiven, narejen iz trdne tvarine v debelosti 55 milim.; ako se jih vgreju z zažganio kurjavo, razširjajo po sobi od lf> —20 stopinj toplote. Za poč st. t ako so rabi tako oglje ali drva, upotrebi se od 12—15 kr. za vsacih 10 ur neprenehalnega ognja. Za peč 5t. 2. trošek je od 21—25 kr. r.n enake dobo. — Cene tem pečem: 1 peč po pril. podobi s po-poBobniin podnožjem št. l.f. 12.50; 1 peč enake podobo ali nekoliko vočja in pripravna za ogrevanje večjih sob f. 17. - Za vsak m. linearno cevi KO kr. Za vsak komolec potreben 10 kr. Za ključ 40 kr. Za robčasto pripravo pri podnožju «0 kr. — Vse blago se pofiilja v notranje deželo prosto daca z domaČo boletO. Tvornica iu zaloga v delaluici podpisanega
10-7
M tirov (J ■ 4 i
IVAN-A A RTU SO
ključarskcga mojstru
TRST - ulica Corso št. 43. (Monte verde) - TRST
Ta fabrika izdoljuje po jako nizkih cenah orgije z a cerkve in harmonije, krasno vglnžen« in solidne konstrukcijo. Pogoji plnčevanjn so lahko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva se gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 1«. let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti
prav velikih.	19—
To dokazuje uajsijajnejAe zmožnost zavoda in njega reelnost.
J. PSEEMOFElTs
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" I. Singerstrosse N. 15 — WIEN.
ir en trli i nt* n0kdaj imenovane univerzalne krogljice, poznate kot do-IvlRiatUIlC n,uO.J ' m«ie sredstvo proti zabasanju.
Jedna dkatljica z 15 krogljieanii stane 21 kr., jeden zavitek Šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani poAiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej poSlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 7avitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 41» kr., 5 zavitkov 5 gld. '20 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeilon zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se i/, reč no zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
j in paziti je, da ima pokrov vsako škatljicu isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. p»erhoferja 1 poaodca 10 kr., prosto poStnino 05 kr. Trpotdev sok, I steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gui. 20 kr. Prah proti potenju nog, skatijica 50 kr.. pogine prosto 75 kr.
Balzam za goltaneo, 1 steklenimi 40 kr., poštnino prosto (i5 kr. Zivljenska esenca (Pražite kapljice) etoklontfica 22 kr
Aniiležki čudežni balzam, Bt.-ki.mica 50 kr.
Pijakerski prašek, 1 Skutlj.oa 35 kr.. poštnine prosto «0 kr.
Tano k i n i nska pomad a Pnerhoforja, pospeSujo rast las, t<k;>tljica 2 gld.
Lniverzalni plastei* prof. Steudel«, posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
Ilnivoe'/oliM /nciilno	Bnlll'icha, izvrstno domačo srodstvo proti
fini l/.dilltl llhllllld SUI posledicam slabe prebavo, l zavitok 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo so še druge farmaceutičiie specijaliteto, ki so bilo po
vsili avstrijskih časopisih oznanjene.	12 —1J
Razpošiljanja' po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tnai po poštnem povzstju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor ia&gr po povzetju.	2 — 12
3=
Žrebanje lanajsk®
Jutri razstavne
reške i
Glavni dobitek 0«000 9old
. a. vr.
II srečk 10 gld. 2291 (lobltkOV 6 srečk 5 gld. 50 kr.
Srećke A 1 gld. dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Bolaitio. Alessandro Levi, Enrico Schitt-6-9 is	mami, Ign. Neiimami, Marco in Ni^ris.
Izdajatelj in ndir"vnrni oreilnilc Maks CotiČ.
Tiskarn« Dolenc v Trmu