BOLJŠE SINDIKALNO DELO — NAŠA PEREČA NALOGA
Kaj nas uči letošnji občni zbor? Že nekaj let govorimo, da je treba napraviti temeljit prelom v našem sindikalnem delu. Redni letni občni zbori sindikalne podružnice bi naj bili prelomnica med starim in novim — začetek uspešnejšega, živahnejšega in smotrnejšega sindikalnega dela. Naš delovni kolektiv bi se naj tudi s svojim sindikalnim delom uvrstil med najboljše kolektive, kakor se je že s svojimi proizvodnimi uspehi. Naš letošnji občni zbor pa je pokazal, da smo zamen napovedovali prelom. Čeprav ni mogoče zanikati nekaterih uspehov na sindikalnem področju, je občni zbor vendar izzvenel tako, kakor da je zavladala splošna nezadovoljnost zaradi dosedanjega sindikalnega dela. Še hujše pa je bilo, da smo na sindikalno delo začeli gledati tako, kakor da podcenjujemo sindikat in se ne zavedamo njegove vloge v naši novi družbi. Vedno bolj se je čutila pasivizacija med članstvom, funkcionarji pa so videli v svojih nalogah več ali manj težko, neprijetno breme. Oglejmo si zdaj naslednje poročilo o našem letošnjem občnem zboru, da si bomo jasneje zastavili naloge ter bolj živo spoznali: Naša najbolj pereča naloga je — boljše sindikalno delo!
IZ PREDSEDNIŠKEGA POROČILA
Po uvodnih formalnostih, izvolitvi delovnega predsedstva (Goslar, Paradiž, Karmelj, Gašperlin in Meršol), kandidacijske in volivne komisije so sledila poročila upravnega odbora. Najprej je poročal predsednik Jože Urbančič.
Predvsem se je dotaknil političnih dogodkov in spregovoril o pogojih, v kakršnih je naš delovni kolektiv lani izpolnjeval svoje naloge. Zaradi inform-birojevske gospodarske blokade je tudi delavstvo grafične industrije moralo premagovati hude težave med izpolnjevanjem planskih nalog. Naš delovni kolektiv se je pridružil neštetim kolektivom po državi ki so lani borbeno izpolnjevali planske naloge in se borili za večjo storilnost. Po pobudah partijske in sindikalne organizacije smo mobilizirali članstvo, ki je z razumevanjem prevzelo svoje naloge in jih častno izpolnjevalo. Na lanskem občnem zboru je naš kolektiv sprejel obveznosti za novo leto. Te obveznosti je v proizvodnji izpolnil, ne Pa tudi v sindikalnem delu.
Obveznost, da je nujno organizirati grupe in komisije, je upravni odbor izpolnil takoj v začetku leta. Kljub temu Pa delo sindikata ni bilo zadovoljivo. Čeprav je imel upravni odbor že spočetka težave s posameznimi komisijami, kar pa bi ne smelo biti vzrok, da delo komisij ni bilo uspešno. Če bi komisijam Vcs upravni odbor pravočasno priskočil na pomoč, jim nakazoval delo in jih kontroliral, bi mogli zdaj prikazati sindikat v takšni luči in na višini, na kakršni je naš kolektiv v proizvodnji.
Nikakor ne morem reči — je naglasil tov. Urbančič — da je sedanji upravni
odbor storil prav vse, kar bi mogel, zlasti še, ker so bili v njem funkcionarji, ki delajo že več let v sindikatu. Seje so bile vse preveč dolgotrajne, mnogo se je razpravljalo, do sklepov, na podlagi katerih bi upravni odbor moral dajati navodila grupam, pa je le redko prišlo. Marsikatera seja je odpadla, ker ni bila navzočna niti polovica članov upravnega odbora, večina sej pa se je začela s polurno ali celo z enourno zamudo, ker posamezni člani niso prihajali redno na seje. To je vplivalo, da delo sindikata ni bilo zadovoljivo. Nadzorni odbor je slabo obiskoval seje upravnega odbora, na seje je večinoma prihajal samo en član, vedno eden in isti.
Končno se je predsednik zahvalil kolektivu za prizadevanja, da je kolektiv dosegel uspehe v borbi za izpolnitev planskih nalog, Potrebno je, da tudi letos vložimo vse sile za čim prejšnjo izpolnitev plana. Čeprav je naš kolektiv eden prvih v Sloveniji, se s tem ne moremo zadovoljiti. Delo je treba zboljšati in še bolje organizirati, da bomo naredili čim več in čim laže delali. To pa bomo dosegli, če bomo študiraili, obiskovali sindikalne študijske krožke in če se bomo strokovno izpopolnjevali. Zavedati se moramo, da naši narodi igrajo zgodovinsko vlogo med graditvijo socializma pri nas in da ves svet spremlja borbo naše domovine ter občuduje uspehe, ki jih dosegamo na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.
NEKAJ UGOTOVITEV IZ TAJNIŠKEGA POROČILA
Dosedanji tajnik Fr. Svetic je podal kratek pregled celotnega sindikalnega dela po komisijah. Pri tem se je predvsem opiral na podatke, ki so bili že objavljeni.
Spočetka je naglasil, da si je upravni odbor zastavil nalogo, pritegniti k sindikalnemu delu čim več članov. Zato je sklenil prenesti težišče dela na grupne aktive. Sklep so izpolnili, vendar ne zadovoljivo. Grupni aktivi so bili vse leto več ali manj pasivni. Eden vzrokov je nedvomno, da predsedniki komisij niso redno sklicevali sestankov s svojimi referenti po oddelkih. Upravni odbor se je na svojih sejah vse preveč spuščal v podrobnosti, namesto da bi dal predsednikom komisij konkretno naloge in potem kontroliral izpolnjevanje sklepov. Upravni odbor je prav tako nudil premalo pomoči grupni m poverjenikom.
O delu komisije za tarifo in tekmovanje je med drugim dejal: Čeprav delo komisije ni bilo smotrno in stalno —■ značaj njenega dela je bil kampanjski — je kolektiv dosegel v proizvodnji zelo lepe uspehe. Kolektiv je do konca leta presegel letni plan za 29.5%, čeprav je moral premagovati velike težave, ker informbirojevske države niso pošiljale materiala. V prvem poletju je naš kolektiv prvi v Sloveniji izpolnil polletni plan. Zato je prejel prehodno republiško zastavo.
Delo komisije za kulturo in prosveto je ocenil, češ da je dosegla precejšen razmah. Posebej je naglasil ustanovitev orkestra. Mnogo bo tudi pripomoglo ozvočenje, da bo delo vsega sindikata uspešnejše; komisija ima zasluge, da smo dobili, napravo. Vse leto pa se je kazalo, da tudi za delo te -komisije ni biilo pravega načrta. Premalo skrbi je komisija posvečala rdečemu kotičku. >;Črno na belem« je imelo premajhen krog sodelavcev.
Komisiji za socialno zaščito in zaščito dela sta pokazali skrb za naše članstvo. Naj večji usipeh je bil, da smo ob sodelovanju vodstva podjetja odprli počitniški dom v Lovranu. Delovna zaščita je usmerila svoje delo predvsem na izboljšanje higiene. Priredila je tečaj za prvo pomoč. Skrbela je za izpopolnjevanje obratne ambulante. Vsi njeni člani so obiskovali seminar pri krajevnem odboru, da so se. dobro seznanili s svojimi nalogami.
0 komisiji za preskrbo ni mnogo povedal tudi tajnik, čeprav ta komisija ni edina objavila svojega poročila v našem glasilu. Tajnik je dejal, da ta komisija ni opravila svoje naloge in da je bila doigo brez predsednika. V njenem okviru je bila največja akcija sečnja drv. Komisija ni znala svojega dela pravilno organizirati. Vse preveč se je spuščala v malenkostno nakupovanje in razdeljevanje, namesto da bi organizirala dobavo, razdelitev pa prepustila referentom za preskrbo po oddelkih.
Tajnik je še govoril o komisiji za fiz-kulturo in jo pohvalil kot najdelavnejšo in o komisiji za racionalizacije in izume. Slaba stran le komisije je bila, da je imela preslabo povezavo z oddelki.
Končno je tajnik še omenil, da je naš kolektiv lani opravil 19.273 prostovoljnih delovnih ur ali približno 3000 več kakor predlanskim. — Dela- mladine ni ocenil; ugotovil je, da je bila povezava med mladinsko organizacijo in sindikalnimi organi zelo rahla.
Tovarišica M. Albreht je na občnem zboru ponovila blagajniško poročilo, ki je bilo že objavljeno. Pozneje med razpravo je podal nekaj pojasnil k poročilu tov. Fr. Metlar. V imenu nadzornega odbora je poročal tov. Ivo Merlak, ne da bi izpopolnil poročilo, ki je bilo objavljeno v našem glasilu. Predlagal je, 'naj občni zbor glasuje za razrešnico upravnemu odboru.
VEČ GRAJE KAKOR HVALE
V razpravi smo slišali o našem sindikalnem delu več graje kakor pohvale. Prvi je govoril o lanskem našem sindikalnem delu tov. J. Paradiž. Ugotovil je, d:a je bil glavni vzrok lanskih neuspehov nenačrtnost dela upravnega odbora. Zato je predlagal za nadaljnje delo letos: sestaviti je treba dober perspektivni in kratkoročni operativni plan, upoštevati je treba mnenje vsega članstva: skrbeti je treba, da bo povezava
med upravnim odborom in grupami popolna; upravni odbor se naj zanima za življenje naših ljudi, predvsem tistih, ki delajo nadure; nedelavne funkcionarje je treba takoj ožigosati po zvočnikih, v našem glasilu in . na množičnih sestankih.
Tov. J. Zupančič se je kot drugi govornik v celoti pridružil tov. Paradižu. Sam se je dotaknil sindikalnega dela v luči konkretnih primerov. Dejal je med drugim: Iz poročil smo slišali, da je naš delovni kolektiv med. najboljšimi v Sloveniji in v državi. To drži, če upoštevamo, da je naše podjetje tisto, ki ima v grafični industriji celo vrsto udarnikov in celo racionalizatorjev. Na izdelke, kakršne daje naše podjetje, bi mogla biti ponosna marsikatera država. Omenim naj samo revijo »Jugoslavijo«, ki gre v tujino v štirih jezikih in ki je nanjo naše podjetje res lahko ponosno. Ko vidimo tako razveseljive delovne uspehe, pa moramo na drugi strani ugotoviti, da je sindikalno deio v tako vzornem podjetju skoraj spalo.
Res je bilo na področju kulturnopro-svetne komisije nekaj predavanj, ki pa so bila slabo pripravljena. Mnogo krivde leži na tovariših, ki so to delo prevzeli, pa bodisi zaradi prezaposlenosti ali ko-modnosti tej nalogi niso bili kos. Mnogo krivde pa leži tudi na članstvu samem. V študijskih krožkih po grupah je bil odziv članstva še1 kolikor toliko zadovoljiv, člani pa niso pokazali dovolj zanimanja za študij. Na literarnem večeru pa se je še bolj pokazalo, kako malo zanimanja je pri nas za kulturno delo, tako da smo se morali zaradi premajhne udeležbe preseliti iz sindikalne dvorane v manjšo sobo. Da delo v sindikatu ni za-dovoljivejše, smo krivi vsi. _ Naše podjetje bi moralo biti zgled ne samo po strokovnem delu, temveč tudi po sindikalnem in političnem.
Tov. Zupančič je navedel nekaj primerov, kako bi mogel naš sindikat doseči lepše uspehe, n. pr. na področju kulitumo-prosvetne komisije in preskrbe.
Tov. Dornik se je dotaknil vprašanja, zakaj delo sindikalnih grup ni bilo uspešnejše. Grupe niso imele pravega usmerjevalca, kaj' je bil upravni odbor šibek in je včasih popustil. Grupni poverjeniki niso bili dovolj tesno pove-zajii s člani. Grupni aktivi se niso dovolj pogosto sestajali.
Tov. B. Sintič je grajal delo tekmovalne komisije. Dejali je, da so tekmovanja šla mimo nje. Tekmovanja so bila organizirana po operativni ali kaki drugi liniji. Mimo komisije je bilo prirejenih tudi nekaj tekmovanj za večjo, storilnost, ki so rodila lepe uspehe. Toda izkušenj teh tekmovanj niso uporabili, kolikor pa so jih, to ni bila zasluga sindikata. Komisija je bila nedelavna tudi pri. tarifnih vprašanjih. Kategorizacija delovnih mest gre še vedno včasih na škodo podjetja, drugič pa na škodo delavcev. Za nedelavnost komisije ni opravičila, ker je uživala dovolj pomoči.
Tov. Bukovac se je dotaknil sodelovanja partijske in sindikalne organizacije.
Tov. Hvastja je opozoril na delovjie razmere v Mišami. Za ventilacijo prosijo že leta zaman. V oddelku je zelo Slab zrak. Prosil je novega predsednika komisije za delovno zaščito, naj vzame to v pretres. Tudi tov. Šturm je grajal nehigienske j-azmere v strojni stavnici.
Tov. Možina je pojasnil -delo komisije za zaščito dela in ugotovil, da je bila tudi v preteklem letu budna in delavna. Skušala je pravilno nakazovati probleme, ki sita se jih dotaknila prejšnja govornika, ikar je razvidno že iz samega de-
lovnega plana, ki ga je komisija sestavila v začetku leta. Pač pa je upravni odbor med borbo za večjo storilnost posvečal premalo pozornosti higienski in tehnični zaščiti ter ni nudil upravi podjetja podpore, kakor h; ji moral. Naloga bodočega upravnega odbora bodi, naj med izpolnjevanjem organizacije stalnega tekmovanja, ki je najuspešnejši način borbe za plan, ne pozabi, da se je treba hkrati boriti za izboljšanje delovnih pogojev, pri čemer je delovna zaščita ena pomembnih in stalnih nalog pri graditvi socializma.
V imenu centralne uprave grafičarjev in KOZ je zbor pozdravil tov. Pelicon. Naglasil je, da je prav grafična industrija med prvimi in z največjim presegom lani izpolnila svoj plan — v zveznem merilu za 129% in v republiškem za 122%. Storilnost naših grafičnih podjetij se je povečala za 7.5%. Če upoštevamo, da so kolektivi pomagali tudi na drugih delovnih toriščih (sečnja, premogovniki), je ta odstotek dejansko še večji. Pred mami so zdaj velike naloge. Našim množicam je treba dati še mnogo knjig. Zalo je treba utrditi sindikalno organizacijo. Paziti je treba, da se pri volitvah ne ho ponovila napaka, da bi volili funkcionarje, ki hi zaradi svojega strokovnega dela ne mogli opravljati sindikalnega. Utrditi je treba sindikalne grupe, poverjeniki pa se naj sestajajo tudi z upravnim odborom. Podružnica se je premalo zanimala za proizvodna tekmovanja. Komisije je treba utrditi in seznaniti z njihovimi nalogami, članom pa dajati naloge. Če bomo naloge šablonsko reševali, pač .ne bo uspehov. Zelo pomembna je tekmovalna komisija, k,i mora letos stalno seznanjati članstvo s proizvodnimi uspehi. Uprava podjetja mora nuditi vsestransko pomoč pri uvajanju norm. S sodelovanjem sindikalne organizacije in uprave podjetja je treba iskati načine za uvedbo hrigadnega sistema, ki bo porok za večjo storilnost. Zdaj je pomembno tudi vprašanje socialnega zavarovanja. Sprejet je bil že novi zakon. Komisija ga mora dobro proučiti in seznaniti z njim članstvo po grupnih poverjenikih. Pomembna pa je' tudi komisija za preskrbo. Napačno je, da podružnica ni imela referenta. Glede kul-tumoprosvetnega. dela je treba pripomniti, da kljub ozvočenju n e smemo pozabiti na individualno propagando. Kar pa zadeva študij, ni to monopol kulturno-prosvetnega dela, ampak celotnega upravnega odbora, ki se mora dobro seznaniti z ideološko-.politirnim delom.
Zastopnik KSS je kolektivu čestital k lepim delovnim uspehom v strokovnem delu. O sindikalnem delu pa kaže občni zbor žalostno sliko. Občni zbor se je. začel z enourno zamudo. Grajal je razne napake, ki jih je odkril iz razprave. Dotaknil se je tudi vprašanja mladine v sindikatu.
Po razpravi so zborovalci glasovali za razrešuico upravnemu odboru. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora. Kandidacijska komisija je sestavila listo ter predlagala za upravni odbor naslednje tovariše: Možina, Goslar, Ki-sli.nger. Bradač, Skalar, Beranek, Gašperlin, Januš, Ivančič in Groboljšek. Za nadzorni odbor pa je predlagala tovariše: Paradiža, Merlaka in Aljančiča. Kandidat za delavskega inšpektorja je bil Gašperlin, njegov namestnik pa Aljaji-čič, za tovariško sodišče Brajnik in namestnik Pukl, Hkrati so bili predlagani delegati za krajevni odbor sindikata: Možina, Goslai\ Črnologar, Bradač, Skalar, Beranek, Gašperlin, Januš, Ivančič, Groboljšek, Paradiž, Merlak, Aljančič,
Čeč, Pristov, Neuman, Vrečar, Vrhunc, Štrukelj in Hvastja.
Na občnem zboru smo sprejeli tudi resolucije, ki smo jih odposlali Centralnemu komiteju KPS, centralnemu odboru Sindikata delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije in KSS. V resolucijah smo se med drugim zavezali, da bo naš kolektiv izpolnil letošnji proizvodni plan do 29. novembra.
Končno smo sprejeli sklepe kot smernice za delo bodočega upravnega odbora: Stalna metoda za nadaljnji razvoj socialističnega tekmovanja mora biti nenehna, sistematična borba za večjo storilnost vseh naših oddelkov;
skitoeti je treba z» nadaljnji množični razvoj udamištva, racionallizatorstva in novatorstva kot najnaprednejšega gibanja za večjo storilnost, pri tem se je treba boriti proti birokratskemu izpolnjevanju predpisov ob razglaševanju udarnikov in dajanju priznanja novator-jem in racionalizatorjem;
v prizadevanju za izboljšanje organizacije dela je treba utrditi in izpolnjevali brigadni delovni način:
z. borbo za večjo storilnost in znižanje polne lastne cene mora biti združen boj za čim večjo kakovost dela in izdelkov ;
vodstvu podjetja .je treba pomagati pri uvajanju realnih norm tako, da se uvedejo tehnične norme povsod, kjer so za to dani pogoji;
vso pozornost je treba posvečati higienski in tehnični delovni zaščiti;
vso skrb je treba posvetiti redni in učinkoviti preskrbi in doslednemu izpo-njevanju ter uveljavljanju delovne zakonodaje;
upravni odbor podružnice mora nenehno skrbeti za čim boljšo povezavo z grupami;
za izpolnitev teh nalog je potrebna čimprejšnja organizacija komisij.
Naslednji dan je bil razglašen izid volitev. Izvoljeni so bili vsi predlagani kondidati.
Naš delavski svet
Dne 26. januarja so bile v našem |x>djetju volitve v delavski svet. Ker smo pred tem opravili temeljite priprave, je dnevni red hitro potekal. Po vseh oddelkih so bili pred tem grupni sestanki, na katerih je hii razložen pomen volitev delavskega sveta, hkrati so pa tudi oddelki postavili svoje kandidate.
Za vsak oddelek je bilo naprej določeno, koliko mest zaseda v svetu. To je določil upravni odbor sindikalne podniž-nice sorazmerno po1 številu članstva v oddelkih.
Na. samem zborovanju je zastopnik KOZ-a tov. Pelicon ponovno na kratko obrazložil pomen delavskega sveta, nakar so sledile volitve. Izvoljeni so bifi naslednji tovariši:
1. Hvastja Franc, 2. Ivančič Vladimir. 3. Hartman Alojz, 4. Tiker Avigust, 5. Leskovic Rudolf, 6. Premru Ferdinand, 7. Burkeljc Alojz, 8. Vilhar Matija, 9. Povše Marija, 10. Trontelj Franc, 11. Januš Francka, 12. Beranek Riko, 13. Pristov Jože, 14. Hvale Maks. Poleg izvoljenih tovarišev pa pride avtomatično v delavski svet še tov. Ilovar Viktor kot direktor podjetja.
Na svoji prvi seji si je1 delavski svet izbral za predsednika tov. R. Beraneka, za tajnika pa tov. Matijo Vilharja.
Uvedba tehničnih norm v strojni stavnici in knjigotisku
Uvedba tehničnih norm v dveh oddelkih naše tiskarne je vzbudila nekoliko nezadovoljnosti, vendar pa tehnične norme niso tako strašilo, kakor nekateri mislijo. Bistvo tehnične norme je v tem, da se za vsako operacijo dela ]>o-stavi pravilna norma dela z merjenjem. Ni pa to še vse. Tehnična norma določa predvsem boljšo organizacijo dela in odpravo vseh nepravilnosti v proizvodnji, ki so se pojavljale do sedaj, dobro pripravljeno delovno mesto in orodje. Delavec mora dobiti točna navodila in med delom mora odpasti vsako povpraševanje, tako da je mogoče delo opravljati neprekinjeno, mirno in enakomerno.
Kakor je že uvodoma omenjeno, tehnične norme zahtevajo brezhibno organizacijo dela, zaradi tega se mora1 z uvedbo tehničnih norm dvigniti storilnost, morajo pa delavcu olajšati delo na račun boljše organizacije; z dvigom storilnosti se bo pa hkrati dvignil življenjski standard, kar najbolj jasno dokazuje najnovejši zakon o socialnem zavarovanju.
Še eno veliko vlogo igrajo tehnične norme: odpraviti morajo uravnilovko, ki se je po zadnji sistematizaciji že precej
razpasla v našem podjetju. Vzemimo za primer strojno stavnico. Po normah se stavijo v večini dela, ki so v VIII. grupi, težja dela, razen tujih jezikov, ki se ne dajo normirati, so p,a v IX. grupi. Med normirano mezdo v VIII. grupi in ne-normirano mezdo v IX. grupi je samo en dinar razlike. Če je norma prenizka, jo lahko stavec v VIII. grupi visoko preseže in bo zaradi tega prišlo do uravnilovke aii -pa še hujše: delo nižje kvalifikacije bo bolje plačano kakor pa višje. Take nepravilnosti pa mora tehnična norma za vselej odpraviti. Podobni primeri so tudi v drugih oddelkih.
NA PRVI SEJI KOMISIJE ZA TARIFO IN TEKMOVANJE
0 tako preciznih tehničnih normah, kakršne imajo druge industrijske stroke, v grafični industriji pač ne moremo govoriti, ker ima naša industrija razne specifičnosti, ki jih druge panoge 'nimajo, vendar nam bodo te norme za naše Pogoje ustrezale. Pri marsikaterem delu se bo morala kakšna norma morda nekoliko popraviti navzdol, ker dosedanje borni e določajo dobro organizacijo in dober material, kar pa je v nekaterih primerih nemogoče doseči, v glavnem pa kti teh normah pod istimi delovnimi pokoj! ne more priti do kake bistvene spremembe.
Tehnične norme so določene na osno-vi povprečne storilnosti med udarnikom [b povprečnim delavcem. Udarnik bo še ‘ahko naprej izpolnjeval vse pogoje za parnika, ker pri tehničnih normah de-„avec že doseže pogoje za udarnika, če Jpio normo dela presega povprečno na mpec za 10% in ima pri tem predpisa-l? število ur po normi in njegovi izdel-lJ1 dosežejo predpisano kvaliteto, -pov-vr6čen delavec, pa bo moral nekoliko storiti, če bo hotel doseči normo. To ,pvuo ne velja samo za tehnično nor-temveč tudi za izkustvene in stati-prcbe norme. Marsikomu se bo zdelo to povilo krivično, pa ni tako. Kar kažejo ]j_ dejstva, zelo važna pri graditvi socia-ko t ' ^Sflk povprečen delavec ima rav-etn v ko ®aSa M 'Pr'Prav0 delovnega me-
*ako
kakor pa udarnik in si lahko tudi
dobro pripravi svoje delovno me-'	' delom nima
zastojev. V tem pogledu sta
Iliroma stroj, da med Sj ^ ,rebnih zastojev. V ten v6c K.darn'k°m popolnoma enaka. Dela-ka^o f*e'a P° nl>rimah. ima večjo plačo, Žan r Pa izven norme, zato je tudi dol-ka ieVe(; storit.i. Kot tretji argument, ki He i . ravno tako važen je, da zdaj kor n ?m° za posamezne kapitaliste ka-s6be -daj, temveč za skupnost, to je za Btofji.171, s,mo zaradi tega tudi dolžni več kakor poprej.
V petek popoldne srno se spustili po strmih in vijugastih stopnicah v tehnično pisarno tiskarne. Nekateri so prišli prej, nekateri pozneje; zbrali smo se vsi razen referenta sindikalne grupe »Kmečkega glasa« k prvemu zasedanju -komisije za tarifo in tekmovanje.
Referent za tarifo in tekmovanje pri upravnem odboru podružnice, tovariš Marjan Skalar, je vodil sestanek. Najprej se je konstituiral ožji tarifni tekmovalni odbor, sestavljen iz petih članov, ki bodo odgovarjali za posamezna delovna področja. Po sestavi ožjega odbora pa se je začela več ali manj živahna debata- o dolžnostih posameznih referentov, o tekmovanju, normah itd. Tovariš Paradiž je obrazložil, v kakšnem smislu bomo tekmovali za proslavo volitev zvezne Ljudske skupščine. Ker tiskarskega dela ne poznam v podrobnostih, sem razumel, d-a bo tekmovanje v posameznih oddelkih teklo tako, da, s-e bo vsak oddelek, boril za čim hitrejšo izpolnitev svojih del, za katera bodo predpisani normativi. Več pa boste zvedeli od svojih referentov za tekmovanje. Nedvomno vas bo na tekmovanje tudi opozoril glas iz zvočnika.
Med drugim je bilo tudi govora o prostovoljnem delu. N,i treba govoriti, kako važno je prostovoljno delo za čim hitrejšo graditev stanovanj, cest in druga
dela. Tovariš Paradiž je pripomnil, naj grupe zberejo obveznosti posameznikov za prostovoljno delo do 25. t. ,m. in jih oddajo referentom za tekmovanje oziroma jih pošljejo referenti za tekmovanje pri podružnici tov. Skalarju. Pri tej točki je v presenečenje (vsaj moje, mislim pa, da tudi drugih) referent za tekmovanje iz ročne- -stavnice -potegnil iz žepa kos papirja, popisan z imeni in obveznostmi za prostovoljno delo. V ročni stavnici so sindikalni člani obljubili, da bodo opravili 700 ur prostovoljnega dela. Kakor je bilo videti, so prehiteli vse druge, ker pač nihče izmed referentov še ni prišel z obveznostmi na dan. Grupa ročne stavnice nam je lahko -zgled pr-i sprejemanju obveznosti za prostovoljno delo.
Informativni sestanek, kakor -ga je referent tov. Skalar imenoval, je bil s tem zaključen. Če se bomo redno vsak mesec sestajali, kakor smo na sestanku sklenili, in obravnavali vse važne stvari, ki so v zvezi s tekmovanjem, tarifno politiko, vzgojo strokovnega kadra in podobnim, bo tekmovanje letos nedvomno rodilo prav takšne uspehe v produkciji kakor lani, če ne še boljše. Vsekakor pa bodo lepši uspehi v sindikalnem delu, ki tudi nanese z dobro evidenco, poročili in podobnim nekaj točk h končnemu uspehu.
—dp-
Rdeči ali mrzli kotiček?
Uboga sirota, t-alko je osamljen, da. .. Kdo neki? Naš rdeči kotiček. Ob njegovem rojstvu mu je bilo tako- trdno obljubljeno, da mu ne bo nikdar dolg čas. Tudi sam je bil o tem prepričan, ko- je dobil radio, šah, knjižnico in še »mar-janco«. Toda to so bile samo obljube, ki so le nekaj ,ča-sa delno držale. »In zdaj vse minulo je«; rdeči ko-tiček je spoznal, da je bil prevelik optimist, optimisti pa v našem kolektivu, posebno pa pri mladini, vedno »kratko potegnejo«. Na mize -in stole je začel legati prah, diplome in razne trofeje našega fizkultumega aktiva pa prepletati pajčevina in rdeči kotiček se je pogreznil v spanje pravičnega. Edini znak njegovega življenja je radijski aparat, ki po zvočniku veča ali pa tudi manjša, -kakor pač nanese .apetit abonentom v restavraciji.
Zgodilo se je, da je bil v rdečem kotičku študijski sestanek. Stopil sem v prvo sobo v prijetnem pričakovanju, da si bom vsaj v rdečem kotičku ogrel premrzle ude. Groza! Namesto v rdeči kotiček sem prišel v Sibirijo — »mrzli kotiček«. Stopil sem v drugo sobo, pa sem našel na severnem tečaju: mraz in šestmesečna. tema sta me obdajala, manjkal je edino severni sij. Na steni pri- vratih v pisarno restavracije je pritrjena priprava, ki ji pravimo stikalo, s katerim pa na noben način ni bilo mogoče priklicati svetlobe. Kakšen naj bi bil tak študijski sestanek, nam kaže slika:
*
4.
Tudi upravni odbor n-i mogel zdržati na »severnem tečaju« ali v »mrzlem kotičku« in jo je pobrisal v tehnično pisarno, kjer je nadaljeval sejo in se od tam smejal mrzlemu kotičku.
Dragi rdeči kotiček, če si hočeš zopet osvojiti svoje dobro -ime, poslušaj moj nasvet. V kotu imaš peč, vodstvo podjetja t,i je nakazalo drva, zakuri si sam, pa boš zopet rdeči- kotiček. Sicer ne jamčim, da te bo mladina obiskovala; če pa bo zakurjeno, bodo sestanki zopet pri tebi. Upam pa, da ti bo tudi novi upravni odbor pri tem pomagal.
SMUČARSKE TEKME GRAFIČNIH FIZKULTURNIH AKTIVOV
Opozarjamo vse naše članstvo, predvsem pa naše fizkulturnike, da bodo v dneh 4. in. 5. marca t. 1. v Kranjski gori smučarske tekme za vse grafične fizkul-turne aktive Jugoslavije.
Tekmovanje bo obsegalo te-le točke:
V	soboto 4. marca bodo teki za člane na 8 km, za članice in mladince na 4 km in za mladinke na 2 km.
V	nedeljo 5. marca pa bo tekmovanje v smuku in slalomu.
Pravico tekmovanja imajo vsi člani in članice sindikalnih podružnic grafične industrije Jugoslavije.
Stroške za potovanje in brano nosijo sindikalne podružnice same.
Poimenske prijave tekmovalcev im uro pošljite takoj ali pa najpozneje do 28. H. na naslov: ŠD »Grafičar«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1.
Tekmovalci morajo biti v Kranjski gori najpozneje, do 3. marca zvečer.
Tekmovalo se bo v vsaki panogi posebej. Noben tekmovalec ni dolžan tekmovati v dveh ali več panogah.
Ali je to
Povedal bom našim fiztkulturnikom
—	poudarjam našim —• kajti naše .glasilo »Črno na belem« je namenjeno v prvi vrsti čitateljem našega kolektiva — toda mislim in upam, da bodo prišle te besede do ušes tudi tistim, ki se jih tiče in ki bodo morali zavzeti končno le pravilno stališče do napake, ki so jo naredili — ne vem iz kakšnega vzroka.
Vsemu grafičnemu delavstvu je znano, da že dve leti obstoja športno društvo »Grafičar«, katerega naloga je, da med grafičnim delavstvom in nameščenci goji fizkulturo, in to v različnih sekcijah. Tako je med sekcijami ena najpopularnejših, vsaj med starejšimi člani — kegljaška sekcija, ki šteje lepo število članov. Ker pa »Grafičar« nima lastnega kegljaškega prostora, je užival gostoljubnost »Slovenskega poročevalca«, ki ima svoje lastno kegljišče. To kegljišče so uporabljali tudi ostali grafični fizkulturni aktivi. O nemogoče visoki najemnimi za uporabo igrišča tukaj ne bom govoril — to je poglavje zase. Do tukaj bi bila stvar 'kolikor toliko v redu. Iz povedanega je vsem jasno, da so to igrišče uporabljali posamezni fizkulturni aktivi — javno pa so nastopali v okviru in pod imenom ŠD »Grafičar«. Toda pred kratkim se je zgodilo nekaj, kar da misliti in o tem naj svoja mnenja izrečejo tudi ostali fizkulturniki, ki so vključeni v naš klub. Dobili smo dopis, v katerem nas tovariši pri »Slovenskem poročevalcu« obveščajo, da so si ustanovili svoj lastni kegljaški klub! Torej jim ni dovolj, da že imiamo grafiearji svoj športni klub, v katerem so — kot že omenjeno — vključene različne sekcije, med temi tudi kegljaška..
Ali se vam ne zdi —- grafični športniki
—	da je ta akcija »Slovenskega poročevalca« napačna? Ali 'se vam ne zdi, da je to razbijanje enotnosti fizkulturnih naporov, v katere vlaga naš »Grafičar« vse sile, da bi nudil prav našemu delavstvu zdravju toliko potrebnega športnega udejstvovanja? Ali se vam ne zdi, da so s tem pokazali skrajno ozkost, ki je vsemu grafičnemu delavstvu v sramoto, da ne bi uporabil morda še hujše besede? Kdo so ti ljudje, ki so prišli na. tako misel, za nas ni važno. Važno je morda za bolj merodajne. V tem pogledu si mi lahko ustvarimo sami svdje mnenje.
Žrebanje startnih številk bo v soboto 4. marca ob 8. uri dopoldne v hotelu »Razor« v Kranjski gori.
Zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo lepa praktična darila. Zmagovalno moštvo v vseh disciplinah pa prejme prehodni pokal.
Prireditelj si pridržuje pravico, da glede na snežne razmere spremeni v dneh 4. in 5. marca vrstni ,red tekmovanja.
Dolžnost vsakega zimskega športnika naše podružnice je, da se tega tekmovanja zanesljivo udeleži. Pokažimo, da je grafično delavstvo pravilno razumelo, pomen ustanovitve ŠD »Grafičar«., ki te tekme organizira. To naj bo prva velika manifestacija zimskih .športnih panog imed grafičnim delavstvom in nameščenstvom!
Ob tej priliki je tudi lepa priložnost, da se našim športnikom pridružijo vsaj v nedeljo tudi ostali člani naše podružnice in jih obiščemo ter dajemo vzpodbudo na teh tekmovanjih.
Fizkulturni referent: Ivančič Lado.
koristno?
Če pa bomo šli po taki poti naprej, si bo v bližnji bodočnosti lahko vsaka sindikalna podružnica ustanovila svoje klube in tako nam »Grafičar« s časom ne bo več potreben. Imeli bomo pač med nami neštevilno športnih klubov, ki bodo lahko životarili, kakšno korist pa bodo imeli z ozirom na množično pritegnitev grafičnega delavstva v fizkulturo, to je pa poglavje zase in o tem tudi ne mislim razpravljati.
Egon Goslar,
.podpredsednik S.D »Grafičar«.
Za zaščito našega zdravja
Dne 3. februarja je bilo v dvorani RLO I. predavanje za higienike vseh podjetij in ustanov, ki so vključeni v ta rajon. Predavanje je bilo dobro obiskano in so navzoči poslušalci z zanimanjem sledili besedam tov. zdravnika dr- Miša. Predavatelj je v svojih izvajanjih opozarjal predvsem na naloge, ki jih imajo higieniki v svojih podjetjih in na nedostat-ke, ki se tam pojavljajo, kako je te ne-do.statke odpravljati in signalizirati na pristojnih mestih, če podjetja ne bi hotela pomanjkljivosti odpravljati v kolikor hi se lahko odpravili. Delavci pa naj tudi sami gledajo na to, da pri delu zaščitijo sebe kolikor mogoče (maske, rokavice itd.). Potem je tov. predavatelj povedal nekaj primerov prenosa raznih bolezni n.a druge osebe zaradi malomarnosti bolnika, ki je svojo bolezen skrival- Opozarjal je na razna poklicna obolenja in priporočal delavstvu, naj opozarjajo .delodajalce na nedostatike, ki bi se pokazali v delavnicah in to predvsem ■kar se tiče higiene. Navedel je tudi nekaj primerov glede spolnih bolezni, ki se v modemi medicini sicer hitro zdravijo, vendar puščajo za seboj posledice, ki vplivajo na organizem obolelega lahko tudi vse življenje. Pokazal je tudi na kronične alkoholike, ki obremenjujejo državo pri njih zdravljenju, prav tako pa tudi na to, da taki ljudje nimajo tiste volje pri delu, ker organizem ni tako odporen pri izvrševanju poklica. Največ pa trpijo pri takih alkoholikih žene, ki so v nekaterih primerih tudi v stalni nevarnosti zaradi surovosti takega člove-
m
...liliji
r
jim—
STIH
rt::::::::::::::::::::::	m::::::::::::::::::
Iz zgodovine šaha
(Nadaljevanje)
Ta izzivalec dr. Laskerja na boj za svetovno prvenstvo in zmagovalec turnirja v San Sebastjanu je bil Jose Raoul Capablanca, doma s Kube. On je 1. 1911 zaman skušal pripraviti dr. Laskerja, da se pomeri z njim v dvoboju za najvišji naslov v šahu. Dr. Las,ker se je, kot že rečeno, spretno izmikal izzivanju. Toda situacija je postajala čim dalje bolj nevzdržna. Začasno rešitev je prinesla prva svetovna vojna, ki je zastavila človeštvu druge probleme. Takoj po koncu vojne pa je šahovska javnost ponovno zahtevala, da se vprašanje šahovskega primata dokončno reši med dr. Laskerjem in Capablanco. Lasker je zaradi tedanje inflacije v Nemčiji izgubil vse svoje prihranke. In vendar se je še obotavljal in odlagal dvoboj. Igranje na Nizozemskem mu ni dišalo, ker so bili finančni pogoji slabi. V Ameriki so zahtevali peturno neprekinjeno igranje namesto poprejšnje štiriume, v Angliji pa, so odbili dr. La-skerju vsakršno pomoč. Pač pa so mu Angleži še nadalje očitali, da nalašč zavlačuje borbo in tako rekoč sedi na naslovu »svetovni šahovski prvak«. Dolarji so se obetali samo na Kubi, toda tam je dr. Laskerja motila poitropska klima. Ker je imel te vsestranske kritike dovolj in pa da dokaže neresničnost nekaterih trditev, se je nepričakovano odpovedal naslovu prvaka sveta v korist Capablance! Ta Laskerjev korak pa svetovne šahovske javnosti ni zadovoljil. Igra in samo igra naj odloči, kdo je boljši. Tega mnenja je bil tudi Capablanca, ker se je zavedal, da naslov sam brez borbe ni veliko vreden. Na drugi strani pa kot kavalir ni hotel, da bi bil dr. Lasker finančno oškodovan. Zato mu je ponudil 11.000 dolarjev za stroške in honorar, če igra v Havani na Kubi. Vsota je bila res velika (vsi dosedanji dvoboji mu niso toliko prinesli) in dr. Lasker se je podal v deželo poltropske klime.
Igrati sta začela 10. marca 1921 v Havani in končala 25. aprila. Dr. Lasker je dvoboj izgubil z rezultatom 4:0, deset partij se je končalo neodločeno. Match je bil sicer določen na 6 dobljenih partij-ker pa je imel dr. Lasker resne nepri' like s tamošnjo klimo in tudi zdravnik mu je nasvetoval mir, se je odločil n*1 predajo dvoboja.
Hren Lado
ka. Sindikalne podružnice naj bi bile v stalni povezavi z zdravniki taiko gle«e .pomoči kakor tudi glede nasvetov. Ved' no so radevolje na .razpolago pri orga' nizaciji predavanj, kar bi delavstvu san10 koristilo, >da se seznanijo z raznimi Pe' re-čimi vprašanji, -posebno kar se tic6 higiene v podjetjih. Predavatelj dr. je dejal, da bodo taka predavanja v*a' enkrat na mesec, da bodo higieniki ,lah'k° tolmačili delavstvu vsa tekoča PereZJ vprašanja in pa zaradi povezave higieniki in zdravniki, da se bodo la"* vse pojavljajoče se napake odpravlja’ Zato bom po vsakem takem predavanja objavljala v našem sindikalnem »Črno na bele,m« vse zanimivejše me, o /katerih se bo na teh predavan razpravljalo.	Sušnikova-