K « J ▼ « « J1 slovenski dnevnik
▼ Združenih državah.
Velja za ne leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo csio leto... $7.00
GLAS NARODA
tJMi /iviovenjiK^ ds^Iavr**«; * Amerik?
Tke lftrgoiV Slovenian Daily b the United State«,
Issued every day except Sunday! and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 8C.
ŠTEV. 86.
NEW YORK, THURSDAY, APRCL 13, 1922. — ČETRTEK, 13. APRILA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
KVEKERJI BODO POMAGALI MAJNARJEM
DRUŽINAM PREMOGARJEV, Ki SO BREZ VSAKIH DENARNIH SREDSTEV, BODO DOBA VLJALI MLEKO IN ŽITNE IZDELKE. — NASILJA. — IZGON VODITELJEV. — MAJNARJI SE NE SMEJO PROSTO GIBATE — ARETACIJE.
Carleston, \V. Va., 12. aprila.
1 i.jt.k Snyder. ki načel ju je po-Hi'i/m« mu delu v premogarskih o-l ia.jil je izjavil. da je jviino«1 S -i. ry of Friends. da skrbi za ]!•;■ t>'!■>■ in otroke v p«*tih premo-i vk:h naselbinah. pr;iktičn<» r.a-; "t o vajena,
Poifvdovnnja plini«* razmer v ( i(.wn llil!. Drv Branch. Sharon ir Itorida ob ('abin < "reek X> r v TT< rnsliatndi v bližini tukuj-m. ■« ga kraja, so prepričala knrui-1< j rlnt/be, — je r»»Kcl Snytler, • la j m »t rebujejo initfcre :r n-tir<-i mh-ka in žilnih izdelkov.
< . K rank Keeriy, predsednk o-kii.ja •_>7 l":iited Mitu* "Workers, j ' ri kul. < I a kažejo poročala i/, i /ii!): jxilja pridobitve stavkar-j«-v. Soglasno z delodajalei pa nitratu j«* dvajset royov v Kanaw-I'.-i "kraju in rovov v NV\v Ki-Vir okraju.
Pittsburgh, 12. aprila. — O |n ' . m zria*u< njii nasilja v Westmoreland okraju tekom stavko |i > , ;,.._r;ii j»'V se je sjK)r<»čilo. ko je i' ia ii .sa nekega prtmogarja de-
..... uničena od bomb" in ko so
s! t -ali v Kxforil pomoJLni Šerifi r; biti n«ko zlmrovan je stavku-*'"' pr^moyarjev. Dva prrnin. "	hil" pri tem ranjena.
' r"dnil<i pr.-mojrarski* organf-- v fambria nkraju.s.» zelo ogoivem nad nn*ilniin postopali.'»n rovvkih banditoT. najetih od d« loda jaleev. Soglasno s j>o-j . di, ki s., dospela v roke okraj-
VENIZELOS ZOPET NA KRMILU?
Atene, (irska, 12. aprila. — i'orot-ilo. da je kralj Konstantin povabil Klevterija Venizelosa, naj zopet prevzame ministrsko pred-ednišrvo, hi označili v dogovornih krogih le kot "ugibanje". < pal o s.* j.*, da bo prejšni ministrski predsednik posvetil svoji- napore tekom svojega bivanja v inozemstvu podpori narodne •»van v splošnih prizadevanjih, da s.* sklene časten mir s Turki t'-r zavaruje interese naroda in države. Domnevalo se je, <la je njegov nenadni povratek v Ev-'■■po v /vv/i s *ern gibanjem.
s -■: ■ -
♦ I
* ■■
ANGLEŠKI PRINC
NA JAPONSKEM
RAZVOJ NA GENOVSKI KONFERENCI

LLOYD GEORGE HOČE UVEL JAVITI DESET LET TRAJAJOČ PRAZNIK GLEDE OBORO ZEVANJA JN VOJN. — FRANCOZI SO SEVEDA ODLOČNO PROTI TEMU TER IZJAVLJAJO. DA JE TO STVAR LIGE NA RODOV.
| nega predsednika T$ropliv-ja se 1 je premogarje ustavilo na cestah j ter jih preteplo in v drugih slu-I <"■;• j;h se je stavkujočitn pr^mogar-j« n. iu njih družinam dovolilo ob sk |>oštnega urada ln proda-jalfn tekom ur. katere so do-' 1< < ili iiajeti tolovaji.
Denver, Colo.. 12. aprila. — Mike Livoda, podpredsednik o-, kraja J."» Pnited Mine "Workers in ' I*. Nigro. rian narodnega *reta te ' '-rj^aiiifa'dje sta bila sy^dena z n;i[i;iiv Aguil.-i:' I'vil Milling Co. od strani livnvn.b ran?rerj^v Ir. t olorada 3
(Keb • s« b . < bilo aretiranih v Ti iuid. J na temelju povelja, Tca-n-i.i j.- izdal poveljnik koza.štva. naj juim« vse agitatorje, fca-t« -(t 1 n našlo v premogarskih 1-as'dhinah.
120 DNI V JEČI RADI KRŠE NJA PROHBICUE.
Genova, Italija, 12. aprila. — | Soglasno z nekim, poročilom, ki pa dosedaj še ni bilo potrjeno, im.': angleški ministrski predseil-nik Lloyd George namen pred- , k žiti tukaj Kborujoei mednarod- j iii ekonomski iji finančni koiife-renei osnutek dogovora za skrčenj«' oboroževanja na kopnem za getovo dobo. Domneva se, da i»i t; k emu premirju na kopnem služila kot uzorec pogodba glede oboroževanja na morju, ki je bila sprejeta na konferenci v AVi«siiingtonu.
Razo rožen je je še vedno kot preje predmet, o katerem se naj-ve," govori med tukaj zbranimi delegati, čeprav je bilo to vprašanje izključeno iz javnih debat, T>°tem ko ?e prišlo radi tega vpra-snija d<> s p p ; da med ruskimi in francoskimi delegati. To se je zgodilo takrat, ko je vprizoril ruski minister ra. zunanje zadeve, Oieerin. poskus, da spravi to vprašanje pred konferenco.
Izjava, katero je podal včeraj poročevalcem Associated Presp Louis Barthou, načelnik francosko delegacije in v kateri jje obrazložil, zakaj ne more Francija govoriti o razo rožen ju na genovski konferenci, bo najbrž o-stala temelj francoskega stališča, biez ozira na poskuse ruskih delegatov ter drugih narodnostnih skupin, da spravijo to vprašanje" v ospredje.
—	To je izključno gospodarska. ekonomska konferenca, — je rekel načelnik francoske delegacije, ko je iznova povdarit francosko stališče. — in mi se moramo držati svojega dnevnega reda. prav kot je storila Amerika to v Washingtonu. V drugačnem slučaju ne bomo dosegli ničesar.
N;; vprašanje, če bi bila Francija pripravljena podrobno razpravljati o vprašanju razorože-n ja na kopnem in na kak t poznejši konferenci, je rekel Barthou:
—	C'e bi hotel dati lahek in prijeten odgovor, bi rekel da, a Francija mora izjaviti, da ne more danes še ničesar določati o tem. Xe smete pozabiti, da imamo pred seboj veliko armado v Rusiji in čeprav ne predstavlja Nemčija sedaj nobene nevarnosti, obstaja vendar nevarnost v možni veliki nemški armadi I>o-dočnosti. Mogoče ste zapazili, kakšen tolažilni ton je imel govor nemškega kaneelar ja pred konferenco. Mi ne vemo. kaj bo storila Nemčija, a lahko rečeni, da ni iz zadnjih uradnih sporočil iz Berlina razvidno, da bi bila Nem-<"ijr. bolj popustljiva glede naj-bc-lj važnih točk versaillske mirovne pogodbe.
Barthou je razventega še pov-daril, da razmišlja Liga narodov sedaj o razoroževalnem programu. kateremu bo brez dvoma po-svečala primerno pažnjo.
Podkomitej konference za fU nance bo imel danes popoldne svojo prvo sejo, da se leto vprašanja valut iz drugih finančnih zadev.
Genova, Italija, 12. aprila, — Zopetna zgraditev Rusije ter u-vedba 150 miljpnov prebivalcev Rusije kot proizvajajoč ln porabljajoč Člen v verigi svetovnega
Chicago, 111.. 11. aprila. — Lo-r«-i;c .Simon in John Johnson, lastnika Miss:onari Bar na Mail son Sr. s-.ra bila obsofena vsak na ti^oe denarjev globe ter na -tir; in« .t*ee v j«*«"i. ker sta pin-di jala j'ifljenko kljub sodnijski preftovedi. katero jf> izilal proti ob'^ua sodnik T^andis.
— Splošno se govori, da jo pro-hibifija po-.ala sala. — je rek^i sodnik Page, ko je proglasil raz->'»(i!.o. - - MoCTTM'e se bosta vidva nas.aejala it kom 120 dni. katere bosta preživela v poholjševalniei.
ŠPANCI ZOPET NABILI MARO-KANCE.
Madrid, Španska. 12. aprila. — Xadaljni uspehe, katere so zaznamovale španske sile. so omogočili zavzel j.* Ponte Mauro, močne postojanke, ki obladuje deželo na dolino in široko. Tako se glasi v ofieijelhem sporočilu, ki je bilo objavljeno.
Vladne sile so zavzele Tinajast 'in pri tem jim je padlo v roke trinajst topov in dosti artilerijske munieije. Vlada je baje skrajno zadovoljna s lemi sijajnimi 'Tsp««hi.
Princ iz Walesa se je izkrcal na Japonskem in na tisoče ga je po-; zdravilo ob njegovem prihodu.
Joliohama, .Japonska, 12. aprj 1'rine i/. Walesa je dospel danes semkaj na svojem ofieijelnem ob-M<u na -1 a [ionskem. Na tisoče in tisoče ljudi ga je pozdravilo, ko i* jo izkrcal z angleške bojne, krržarke Renown, ki ga je pri-j vedla iz Indije.	* '
Njegov sprejem je bil forma-
II da najmanjše prodrobnosti, "ret je to japonska navada. Sprc-j -in v Jokobami ni b;i bučen, so-! deč po amf.iškem standardu, kaj-' Ti ot roe i. ki so delali -špalir, so! . ajeni moli'at i. a komaj si je mogoče predstavljati pestrost, slike, i atero so nudili, ko so mahali v krasnem solnčnem svitu s svoji- j m i zastavicami.	j
Čeprav je bila cela afera bi-j si veno angleško-japonska, je ven-j dar dobila ameriška kolonija ugoden prostor, s katerega je lah-! ko gledala sprejem in ameriški 'poslanik Warren je bil predstav-' !>n princu popoldne, ko je prišel sledili v Kasaka palačo v Tokio v kateri bo stanoval tekom svojega bivanja na Japonskem, j Xeka japonska bojna ladija se i jo peljala knžarki nasproti že" j daleč na morje in v pristanišču m- jo pridružilo eskorti šest na I daljnih bojnih ladij, med njimi! slavna Mptsu. Ko je prišla kri-i žarka v pristan, so pričeli gr-! :m-tl topovi ter tuliti sirene. Vsi j razredi prebivalstva so bili zastopani v množicah, ki so polnilo; pomole.
I Princ se je odpeljal iz Joko-I hame v Tokio s posebnim via ! J kom in trije vozovi tega vlaka so bili zgrajeni nalašč za to pri-1 iliko.	|
j Tokio, Japonska, 12. aprila. — .Princ zi Walesa je prišel na Ja-| , ponsko na obisk v času. ko cve-jto črešnje. To je najljubkejši letni čas, ko se obleče cela Japonska v praznične obleke ter se I udaja veselju in rajanju.	,
Princa iz Walesa, ki je dospel danes popoldne s posebnim via-; , kom iz Jokoliame in katerega so i odvedli v odprti kočiji v sprem-jstvu kaValerije v kraljevo pola-, čo, je sprejela .japonska cesarica. | Z izjemo nepree.eljivih umetniških predmetov je našel princ ie (malo japonskega v Kasaka palači, j j ki je bila dosedaj prazna. Nje-! gove sobe 3o opremljene na ev-| lop^ki način in inštaliralo se je celo ameriški brivski stol za nje-i govo izključno uporabo tekom! obiska.
NOVA VPORABA BAJONETOV.
Riga, Let ska, 12. aprila. — Nemčija si- drži gesla, da je treba v mirnem času izpremeniti meee v pluge. Nemški industrijaei so se poslužili priliko, ki se jim je nudila ter pričeli izpreminjati i bajonete v stroje za rezanje in i cepljenje lesa.
i Ti stroji so poceni ter so po-! stali priljubljeni po celi Letski, [ kajti les jo še vedno glavno ku-rivo v tej deželi. Vlada pa je prepovedala nadaljno importacijo teh strojev, ker je bajonete kaj lahko vzeti ven ter jih rabiti kot orožje.
ITALIJANSKI RDEČI KRIŽ V RUSIJO.
Napolj, Italija. 12. aprila. — R parnikom "Scrivia" je odpo-'tovala včeraj v Rusijo misija italijanskega Rdečega križa, ki je bila imenovana za pomožno delo v stradalnem Volga pasu.. Na krovu parnika se je tudi nahajal tovor živil, zdravil in'obleke.
Misija namerava operirali pred-, vsem v Volga okraju ter deliti • na dan po dva miljona obedov, i kakorhitro se bo enkrat ustanovila.	_ ___ _
gospodarstva bo prva velika naloga konference, ki so .-fo zbrala v Genovi. Le kidc usodepolen spopad glede načina in časa priznanja ruske sovjetske vlade bi nio-mogel onemogočiti izveden je tc-t»a načrta.
Nič 'siianjše važnosti je dejstvo, ila se hoče poshižiti Llovfl George te konference krt orožja, k kr.terega bi izsilil sprejem pogodbe, s katero bi posamezno državo priznale teritorijalno medsebojno m dotakljivost. nakar bi so tudi lahko spravilo na j>ovršje vprašanje splošnega razo rožen Ja na kopnem.
Jasno je seveda, da bo prišlo do številnih govorniških sj>opa-dov, kajti prvi teh spopadov sije že za vrši l na otvorilni soji k<ui-fcTcnce.
POMOŽNI MORNARIŠKI TAJNIK PROTI MORNARIŠKI PREDLOGI.
Washington, I). C., M. aprila. Pomožni mornariški tajnik Roo-sevolt, s!n znanega Theodorja Koosev»ha, je proti mornariški predlogi, ker je mnenja da bi bila vsled Ir ga anieriša mornarica, i»'.eveč i <■ iab] iona.
POLET PREKO ATLANTIKA.
Lizbona. Portugalska, 12. apr. Ker ne bo križarka Republica, ki nosi zaloge za portugalska avi-jatika, ki se nahajata sedaj na poletju preko Alantika dospela cso Sao Paulo peščine pred ju-tršnjem dnem. bosta odpotovala oba avijatika s Capo Verde otočja šele jutri zjutraj ob sedmih.
Pričakuje se. da bo napravljen polet 900 milj v desetih urah, a izkrcanje bo težavno ker je majhen zaliv na tej pečini. Križa rka bo brezžičnim brzojevnim potoni sporočila v Fernando Noronlia prihod hydroplana.
A' potek zjutraj se bosta leial-ca dvignila na polet v Noronha, ler so domneva, da bosta dospela tjakaj v treh urah in pol.
Portugalska vlada je imenovala komisijo mornariških častnikov. da se zgradi v Lizboni spomenik. ki bo spominjal na polet preko Atlantika.
BISKAJSKI RUDARJI ZA-STAVKALI.
Madrid, Španska. 12. aprila.— Rudarji v provinci Biskaja so zastavkali. (Provinca Biskaja. v severo-zapadnem delu Baskov, v bližini Biskajskega zaliva, je bogata na železni rudi. katero so izkopavali že stari Feničani in za njimi Rimljani.)
Pozor potniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst, je prokli-can. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
"President Wilson". III. razred do Trsta $102.50; II. razred $160.00 in $5.00 vojnega davka.	*
Vsa pojasnila daje tvrdka Frank Sakser Stats Bank, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
•*	IwiJnW« pm nhU mi, ucmI]1v« tm hitra.
f*er»J m bfla Mie mm iMrit: Jiffoiltfijft:
KupoitUa m ndn^t	ta UpteteJ« Ttr. pmštnl MrrrM mnJT
ta "Jtdruidu baika" w * u")nl
300 kron ---- $ 1.30	1.000 kron ____ $ 3.80
400 kron ---- $ 1.70	10 000 kron ____ $37.00
500 kron ____ $ 2.10
«	«• po6U ki bnohi v JncoslBTfJl j
** •°*UJ	■AMOTBil meske poimn pošte edloole t dr-
»»rjlli;	imke ttirl km« b« kxpb^ „ dln>r; rum«)« m<*
<ln«r pam tm krm mum tare j MlzpnncviiM.
lUlija tn iMedeco owalje:
Tnt^MS9*iUJm M	****	Nidmuki bmmkm" v j
50 lir ...... $ 3.20	500 lir ...... $28.50
100 lir ...... $ 6.00	1000 lir ...... $57.00
300 lir ...... $17.40	^f
N omika Avstrija: *ai9*ftnjB m B**ua pttU ta	»AdrUttedic BJUA —
D-at	-
Radi vHIksoeklh rac Lik v tetajn (spla^ijm aeda] r dfitrljl itm am«-Hkmn»U« dolarja	pristojbina sa vsaka iMsuiezm nakaslla da
ti«.— tn%i» Ki Ctolow: ad $1«^- da $51- p* |L—• ta m večjs maka* i la pa X era ta ad dolarja.
Pod Istimi pagoji izstavi jamo tndl dolar-Mke ln pofilJ-M« uw-rt&ke dolarja w Jugoslavijo In w IUUja.
VrednoU draarja sedaj al stalna. ae«Ja m vateat iiipiirrti rnmm; ls tega razloga naat ni nifiit padat* nsfnsfm mm vnaprej. Ml rafnnsan pa eenl Istega i3tes kat mmm postani denar d?spa v raka.
Kot graeralnl gaatspnlkl "Jadranaks Banka" In ajente »liisf 9tf knann snjaastaw isranredna agatee pogoje, ki koda velika ka-rtstl an sm. ki m ta nil aa koda paalniavaU aaio Itn tu
Dmm mmJ* 1 idstl mJMJ pa biaiili Mag Ordw. aH pa pa Naav Tat Bank DcaflL
fUia iiUU STATI BANK, S3 Oortlkndt St., Haw Torte
Največja brezžična br:ojavna postaja.
K;ic najvt'i'ja hrez/.ična brzoja vna postaja v Ameriki? Kje »Ini-gj«? kot v New Yorku. Zgrajena jo na poslopju American Telepho , nt' and Telegraph Company. S te postaje je mogoče pošiljati brez J y.'u m« brzojavke po cfl: Ameriki.
DRŽAVA BELGK9ZCEV V SRCU PUŠČAVE
1
Seli možje so ustanovili v srcu velike mongolske puščave svojo
lastno državo, ki se razcvita.
I
London, Anglija. 12. aprila.— .Osemnajst Evropejcev, vključno Angleže, Francoze. Nizozemce 111 [Belgijce, k; so ustanovili svojo; lastno državo sredi mongolske! puščave, vzbuja veliko zanimanje [tukaj.šnih oblasti. Posamezni pot-J niki. ki se vračajo iz velike province Kansn, ugotavljajo, da so. naenkrat zadeli v pokrajini, ki je izgledala zapuščena, na veliko! , 111 rodovitno planjavo.
Ko so prišli v mongolsko ozemlje v bližini izvira Rinene reke. o zapazili sredi planjave mesto,; v kaero je bilo večje število biš., zidanih po evropskem načinu. Prišli so v mesto ter našli, da je t<» krščanska obb<una, ustanovljena \ s«iil nekega Belgijca, znanega podi [imenom Min Ju-Cing, kojega i>ixi-| vn ime pa ni bilo znano, j Vse kaže, da je kupil Min to I ozemlje pred številnimi leti ter pričel razvijati njega vire. Pova-! C j i 1 je Kitajee, ki so so mu pri-, družili. Naučil jih je znanstvene : ga poljedelstva iti namakanja.) j Polagmna so prišli še nadaljni pri-1 siljenei in sedaj je približno 2r><>0 'družin, vključno 4 belgijske, šu-; i i francoske, osem nizozemskih ( ; i** dve angleški.
j Celo ozemlje, ki stoji sredi puš-jčave, je razdeljeno v okraje in in-kcije, V vsaki sekciji je enn j kapela. Celemu okraju vlada iz-i .voljena skupščina. Kitajski in j mongolski uradniki se' ne smejo j vmešavati v vlado. Neodvisnost, j se je pridobilo tako s krvjo lio+. j z denarjem.
Vračajoči se potniki izjavljajo, da vlada v občini dober red. Vsi; (prebivalci so neumor-i delavci in 1 vsaka družina ima po dve ali trii J krave, par ponijev, par mul in 1 j večje število ovac. Ker teče Rme-j na reka na tem mestu zelo hitro' je bilo umetno namakanje zelo! težko izvesti, a zgradilo se jej 'osem nasipov in sedaj je namo-jčeno celo ozemlje, j Kitajci imenujejo kraj "Cvet puščave".
I -
PORAŽENI USTAŠI V HONDURAS.	,
San Salvador, 12. apr. — Vladne čete so v bližini La Espe-ranza porazile ustačke tolpe, ki
Vesele velikonočne praznike želi vsem dopisnisom, so-trudnikom in naroČr\kom ' uredništvo
"Glas Naroda".
STRAŠNO DIVJANJE
GENERALA SEMENOVA;
- i
Podrobnosti o grozodejstvih se 1 neprestano razkrivajo. — Nastop' verodostojnih prič.
Washington, D. C., 12. aprila. Pred senatnim odborom za vzgojo in di-lo, je bil danes bivSI pro-j tibrdjševik Semenov označen koti brutalni, brezsrčni morilec vojnih; jetnikov, možkih, žensk, otrok in: ameriških vojakov.	!
Kot priči sta nastopila generali Graves in polkovnik Morrow.1 Kljub temu. <la nista videla na! sv j ji* lastne oči ta grozodejstva, st:i predložila dolgo listo Imen z \semi mogočnimi podrobnostmi. Člani odbora nimrjo niti naj-riunjšega dvoma o resničnosti teh pričevanj.
General Graves je rekel, da sta R"ir»enov ter njegova dva ]>oroč-nika Kalmakof in St«»panek (Ce-lii.slovak!) pomorili oziroma dali pomoriti na stotine Rusov in Arnerikancev.
Ptdkovnik Morrow je prečit al poročilo poročnika Nut ta., v ka-terem je rečeno;
Nekega dne sta dospela v bližino Adiianovke dva vlaka, sest o ječa iz r>3 vagonov. V A*sakem vagonu j" bilo približno 30 jet-nil sov. V enem dnevu so vse po-morili. torej nekako 1500 oseb. Mrliče so zagrebli v velike jame, ki so bile že prej izkopane v ta namen.
Te grozovitosti so se vršile v onem času. ko je ameriška vlada podpirala Kolčaka in f?eme-nova r. municijo in denarjem.
Pri neki drugi priliki so Se-jmenovi vojaki vjeli in Tistrelili J dva ameriška častnika in štiri ameriške vojake.
Semenov je sedaj v Združenih državah t^r je pod strogim poli-C'j«kim nadzorstvom.
so operirale v dotičnem okrajn. Obe strani sta imeli imeli par ubitih in ranjenih. Glasi se, da je postal položaj zopet normalen.
Vesele Velikonočne praznike
želi vsem rojakom in rojakinjam sirol^ZdnS^ržav'
Frank Sakser*
GLAS NAHODA,. 13. APR. 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Own»d and Published by
s	llovenic Publishing Company
(A Corporation)
FHANK >AK8ER| Prerid«nt_LOU13 BENEDIK. Tre««urer
Plact of Bu«lne«a of the Corporation and Addresses of Above Officers: ta Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzem&i nedelj In praznikov._
Za celo leto vetja Ust za Ameriko	Za New York za celo leto ........ ^.OO
In Canado .................... »6.00	za pol leta $3.50
Za pol leta ........................ »3.00	Za Inozemstvo za celo leto 17.00
Za četrt leta ........—......... 1150	za pol leta .........-« »3.50
<1 L A S NARODA _______	(Voice 9t the People)
leaned Every DaX Except Sundays and Holldaye* Subscription Yearly »6.00
«	Advertisements on Agreement.
Dopial brez podpisa. In osebnosti me ne prlobCuJejo. Denar naj s« blagovoli po-•lljati po Money Order? Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prej in Jo bivallftfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
GLAS NARODA ti Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 287«
ljen s tem ali onim priporočenim kandidatom, lahko odda svoj glas za kandidata po svoji volji. Ali vsak voLilec bo pač dobro vedel, j katerega kandidata podpira večina v njegovi stranki.
Demokratje, Nestrankarska in^ Delavska nestrankarska liga, vse te tri stranke so imele svoje konvencije v Minneapolis*!. Vse te
skupščine so imele razen delavske manj zastopstva kakor republikanska. Vse pa so bile sklicane, da vidijo, kaj bodo storili republikanci. Prizadevali so si spravili vse tri stranke v eno. Ali to prizadevanje se je popolnoma razbilo. Voditelji Nestrankarske lijre so se bili pri volji spojiti v. ostalima strankaitia. ali konservativni demokratje niso marali ničesar slišati o mestnih radikal-eih. in i i so bili ravno tako nasprotni kakršneftiukoli pojdaštvu z demokrati. Prišlo pa je do spojitve med Nestrankarsko ligo in Nestrankarsko delavsko zvezo: itedve sta se zedinile ter sprejele skupno volilno lissto. ki bo znana po imenom — volilni listek i Kmečko-delavske stranke. Demokratje so sprejeli svojo lastno volilno listo. Ali mnenje pa je. da si bodo po primarnih volitvah iznova prizadevali ustvariti I vsaj delno spoji*ev med demo-ikrati in Kmečkodelavsko stranko.
Zelo zanimivo je bilo na teli konvencijah, to. da r.C se ženske z vso vnemo vdeloževale vseh volilnih zadev. In iz tega njih-t;ega ponašanja in zadržanja j*-razvidno, da niso ženske v Min-inesoti držale rek križem, odkar so dobile spjošuo volilno pravico,
!i»ego da so z vso resnostjo in skrbnostjo pripravljale na svoje j dolžnost i kot aktivne državljanske. To je bilo posebno opažati j na najbolj zastopani izmed vseh j štirih konvencij, na republikanski. En odstavek v republikan j ski platformi se glasi: 4'Mi sina-i t ramo sozastopstvo moštva in žen [stva v uradnih odsekih republikanske stranke v Minnesoti z«i nekaj bistvenega bodočemu stran Kinemu procvitanju in uspeva njn." To načelo j«* bilo uveljavljeno že v poteku te konvencije. Ženska je bila izvoljena z j tajnico te skupščine, in ženssk« so bilo dobro zastopane v vseli odsekih. V novem državne«
Peter Zgaga
V državi New York Je bila spre jeta postava. ki prepoveduje ljudem nositi orožje seboj. Noben pošten človek ne sme imeti revolverja v žepu. če nima za to posebnega dovoljenja. Postava se imenuje Sullivan postava.
Kot rečeno, zadeva ta postava samo poštenjake.
Ali bi ne bilo dobro, če bi jo i razširili tudi na roparje in moril-i ee. katerih kar mrgoli j>o new-1
jvoiških ulicah?
* * *
Fattv Arbuckle. tristo^ funtov težak kinematografski igralec, je bii včeraj oproščen. Njegov greh je obstajal v tem. da je skušal de-likatno žensko vnetje ozdraviti s kr.som ledu.
Njegova žrtev, Virgfnija Rapine. je umrla na tej. v pijanosti storjeni operaciji. I. Porota je dala Arbueklu popol-no zadoščenje. Vsi navzoči v dvo-j rr.ni so debeli packi navdušeno ! ploskali.
Pravijo, da ima -Arbuckle 'par stolisoč dolarjev na banki.
Proti takemu denarnemu orožju je seveda ameriška postava brez vsake moči.
STAVKA PREMOGARJEV.
i . —j- - J
V	Washington« je zavladal velik mir.
Pet <lo šest miljonov ljudi je hr<z dela v deželi, in brez dvoma j<> vlada prepričana, da bo mogoče re-kmtirati dosti delavcev, <la zlomijo stavko, če se jinij obljubi zvezno protekeijo.. .
Ni kdo raz ven bedaka ne dvom:, dn ne vlada v Združenih državah vlada kapitalistov in v.\\ kapitaliste in da je ujen edini interes z oziroin na mase i/.lisniti iz njih toliko, naknadne vrednosti kot 1<- mogoče, s pomočjo kateregakoli sredstva, ki j<- pri rokah.
<V bi bilo teh-sno suženjstvo prav lako uspešno kot je-mezdno, hi'imeli tako suženjstvo mesto industrijal-nega suženjstva, za katero deluje vsaka agencija kapitalizma v Združenih drža valu vključno vlado.
Bolj in bolj zavzema tukaj kapitalizem obliko vojaškega diktatorstva.
V	vsakem industrijaliieiu sporu so oborožene sile države pripravljene na neposredno akcijo, če se jih dejanski ne uporabi.
Kapitalisti kot razred in kot posamezniki smejo povsem prosto pridigovati ter izvajati nasilno zatrtje, doeim bi bi kak migljaj o kaki defenzivni akciji ali kaka pretnja o<l strani delaveev ta*koj izgledala kot ve-leizdajstvo nail kapitalistično državo. »
To pa tudi je.
Zaznamovanega ni niti enega slučaja, da bi sodišča kaznovala liestevilna dejanja, vključno umore, katere so izvršili najet i bandit i kapitalizma nad delavci ter njih pristaši.
♦Ječe pa so polne ljudi, ko jih besede s<> podkupljeni kazenski pravilniki v družbi sproti razlagali kot "pozivanje na nasilje".
Kadi teh razmer so premoga rji prisiljeni stavkati, da ohranijo svoje najbolj elementarne privilegije kolektivnega postopanja ter organizacije.
Premogarski baroni upajo zlomiti stavko premogar-jev ter zdrobiti s tem tudi hrbtišče organiziranega dela v Ameriki.
V	tem bodo mogoče začasno uspešni, a če kaj po-menja mrmranje nezadovljstva, ki postaja z vsakim dnem glasnejše ter zelo razločno tendenca proti ožjemu stiku med delavci raznih panog, potem bo zmaga premoga rsk i h baronov precej draga.
Delo se bo strnilo, da podpre premogarje v njih bojih, kot se ni delo šo nikdar strnilo v Ameriki.
Zmaga ali poraz, — to je pričetek novih in boljših , dni za delavski razred.
osrednjem komiteju je število moških in ženskih enako. Le dvoje okrožij se ni držalo tega pravila. Ženske so imele najboljše može za govornike na konvenciji : ti niso mlatili prazne slame, niti niso tratili časa s puhlimi frazami. Bili so kratkih, jedrnatih in stvarnih besed. Žensko so izvolili za podpredsednico državnega ' osrednjega komiteja, in tekmo za klerka glavnemu sodišču je dobila ženska, in sicer Miss Grace Kaercher iz Ortonville. Na konvenciji je bilo okoli ino delegat in j. mnogo izmed njih s skandinavskimi, nemškimi in finskimi imeni.
Na ostalih treh konvencijah so manj vpoštevali ženske v vodstvu, i Ali deli pa so jih na vohln.i listek uspešnih kandidatov. Mrs. Peter Olson iz Cloquet. znano I Irko po državah kot jako žilavo
I	in vztrajno politično govornico, j so priporočili na konvenciji za
kandidat in jo v zvezni senat. Ali
II	o so smatrali za čisto navaden nakljirček. in njeno ime izgine
jsrejkone z demokratske volilne .liste.
■ Splošni vtis vseh konvencij je . bil glede na na vdeležbo odstrani Jženstva ta. da se je ženski svet j v Minnesoti postavil v političnih zadevah na lastne noge. in da bo, kakor je pričakovati, ostal tako tfidi še za n« p rej.
Skupščino minneapolske delav-jke stranke, udružene z Ameriško J delavsko federacijo, je zadela ista ; usoda kakor čikaško. Stranka i I. \V. \V. je dobila v njej pre-I moč. Po burni debati je bila spre-1 jet a rezolucija, ki zahteva, naj i stori Ameriška delavska federacija potrebne korake, da razpo-, deli svoje članstvo v posamezne I uni j«* za vsako industrijo. Te industrijske unije naj se potem spo-jje v eno veliko unijo. Za to re jzolucija je bila velika večina. Za j tem je bila sprejeta druga re Izolucija, po kateri je p repo veda-|iio vsako gibanje, ki bi stremilc j za izstopom iz Ameriške delavskf : fed ere i je.
, Delavsko in strokovno skupšči ►o je dobila stranka T. W. W j popolnoma v svoje roke z rova j njem odznotraj. In videli bonu kmalu, da se bo posluževal«« pr.n , takšnega orožja v svojih smotril 'za kontrolo nad celotno Ameriški j delavsko federacijo.
Dobro!
Kupi te cigarete in prihrani denar. Novosti v modi.
Iz političnega sveta.
Pomlad nam je prinesla celo poplavo modnih novosti, b* jil. bil vsak takozvan pameten človek še pred nekaj tetini <»gor-| ceno odklonil. Pred vsem se o pa žil v velikih mestih popolna zmaga rdeče barve v ženskih «>1 le-| kali. Zmagal j«* čisto poseben barvni ton te rdeče barve, nekako sredi med koralo in makom, f tako da jasno sveti, pa ne kriči j in ne rani očesa, pač pa čudovi-| :o poživlja vso prikazen. T;i rde-j ča barva se posebno rada in uein-l;o\ito rabi na temnomodrih o-, blekali. Živordeči so ceh) vložki j na prsih, vložki na precepi jenih ! širokih rokavih, k temu rdeči jva-* ; sovi. sestavljeni iz rdečih celuloznih ploščic, umetniško izdelanih.
K temu pridejo seveda živo ldeči klobuki. Napravljeni so Iz vsega mogočega, iz erepc gcnr:_r<'T-tr. iz crenelle, samo slamniki ne smejo biti. Najnovejši modeli zopet kažejo evet.ijiee t»a doljriTi peeljih. in -to nizkih širokih cvetov, ki so bili lani tako pri-■ ljubljeni. Tudi se že širi noša rde. Ičih rokavic iz moireja. opremi j e-j ne pa so celo z rdečimi mašnjiea- j mi (j»entljami).
No, in vse to pomeni . . . Tco-m-e bhmdink. Zares prihaja Iz Pariza vest. ki se je bo usTrsišila marsikatera plavolasa Slovenka in Hrvatica. Nič več si dame ne bodo dale svojih las beliti in barvati žolto in rdečkasto. Temnolase imajo zojK-t pravico hoditi okrog, kakor jim je bng hiše u-stvaril. in blondinke. resnične, zlate blondinke, si sedaj pričenjajo barvati svojo grivo s črnl-nilom, vse to na ljubo efektu najnovejše mode, ki zahteva Temne lase, pa rdečico, mnogo rdečice na klobuku, pršili itd.
Ljubka novost: Ročne torbiee iz rdečega safijana. Te so IzjkmI-finile vse svoje prednice, torbiee iz lalča. iz l»rokata, s pritrjenimi phtščam! iz slonovine ali želvovi-i'.e. Torbice ne smejo biti prevelike, v ovalni liniji, v sredini morajo imeti nekakšno verižico
[Dopisi.
n'i usnjato karabinko, ki se natakne čez zapestje. Tako se bodi« odslej te torbiee nosile. Katera jti bo nosila drugače, je Heroda. Tako m- glasi doinoAine uka>;. i Seveda bodo rade nosile tako. ii< i se nova noša prav lepo poda z rdečim klobukom vred. taki. k eovereOotu, kakor k lenino-morerini trotteurju.
('overcoat slejkoprej prevladu-,]•■ sezono. Kjer ga ne izpopolnjuje rdeči klobuk, mora biti vsaj rjavkast klobuk, rjav dežnik, rjave nogavice, rjavi čevlji, rokavice. Najnovejša rjava barva s- imenuje - Ilenne" ali tudi "Ifennč royale". ker mora imeti r.a<! rjavim temeljnim tonom oni zlati bjesk, kakor tasti lasje, ki j.I Parižankc barvajo s heno. Te izbereš rjavo barvo mesto rdeče h eovercoatu. moraš imeti tudi rji:v pas iz jelenjega usnja ali iz rjavih celoloidnih (si-aralitoviln pi-)š("ie. Ploščice iz kovine več ik "jrredo".
< overeoatu pa že vstaja opa-s. i nasprotuik, namreč >nh"ko «To-pomladno križasto blairo.
► " ■— New York, N. Y.
Slovensko samostojno b<»lniš!<u podporno društvo za iireater New York in okolieo priredi svoj letu; piknik prvo n«-deljo v mesecu juliju v znanem Emerald Parku v (ilendale na Long lslandu. Ostala slovenska društva se tem potom opozori, da to upoštevajo. Podrobnosti jrlede te prireditve bodo pozneje poroča ne.	Odbor.
Pittsburgh, Pa.
Novic ni bog ve koliko, da bi poročal, kakor da smo imeli glavno letno sejo Slovenskega Doma na 57. cesti, ter tudi tam imeli razne zapreke kot povsod drugod. Zal, da nismo sklenili nič hvale vrednega. I paui. da se kaj v krattkem rodi. Izvoljeni odl»or za tekoče leto je sestavljen iz sledečih mož: Frank Golob, predsednik; Matija -Jakša, podpredsednik; .Joseph Majcen, tajnik in /a^jisnikar; Joseph Pa vlakov ič, blagajnik; Anton Zbašnik, predsednik nadzornega odbora ; f/ost*pli Sneler in George I. Witkovich, nadzornika.
Upam, da bodo vsi novo izvoljeni odborniki delovali za 'korist Slovenskega Doma in članstva ter tako pnišli enkrat do j><i(]M>lnega zadovoljit va.	l
Dne aprila zvečer je kruta smrt ugrabila družini John J urge! komaj 2 meseca starega sinčka. Družini izrekam najprisrčnej-še s<>-žalje.
Dtigega nimam poročali, ker zdaj v tem postnem ea.su \>*e nt1-kam spi. Velikonočni prazniki se bližajo, kakor tudi razne veselice. Na velikonočni pondeljek zvečer priredi naš "Prešeren" veselico s petjem in plesom. Želim jim veliko uspeha, kajti zaslužijo plačila za svoje trudapolno delo s tem. da jih obiščemo na njih prireditvah, kjer slišimo vedno lepe slovenske pesmi.
Neka poročevalka iz Pittsbur-gha poroča, da bo fsvoje velikonočne pirhe in pogače dala kar nai solnce požegnat. Mi ubogi peč-)
larji imamo popolnoma drugi sistem, namreč. da izpostavimo svojo prtljago proti luni. ker mi verujemo bolj v noč, ki ima svojo moč, kajti solnee vedno štrajka na našem oknu.
To naj za d tet u je za danes, ker sem precej ''busy", kajti pišem ravno zdaj. ko delam za eksperiment za velikonočne pirhe.
Pozdrav vsem pečlaricani in peči a rj eni !
Pittsburški peči ar.
Cairnbrook, Pa.
Dne 4. aprila nam je tukajšnja premogovna družba naznanila znižanje plač. Rezultat: vsi s;mn šli kot en mož iz jame, ne samo i:: ene jame, ampak iz vseh. Imeli smo že dve seji na prostem, kamor je prišlo premogarje v, smem reči. !»0 odstotkov. Govorila sta dva organizatorja. Prostor za sejo je dovolil tukajšnji bližnji farmer, za kar mu čast in hvala. Govorniki so lepo na srce polagali besede in obrazložili, kaj nas čaka, ako ne dosežemo svojih pravic. Tfecailtat je bil. da smo se vsi vpisali v organizacijo Kolikor jaz vem. je zastavkal Vindber in celi branč gori do Gen t r al City.
Sliši se. da kom-panije ponujajo nazaj staro plačo, samo da bi šli delat. Ampak delavci so spoznala obljube premogarskih baronov in vedo dobro., koliko časa bi trajala stara plača, ako ne dosežejo organizacije črno na belem.
Rojaki, sedaj imamo najlepšo priložnost, da pokažemo, da «e ne pustimo tlačiti tistim 5 od^otkom kanitaJizma. FipomT.imi da človeštvo rvi' a'inift od dela. Tri kd~> uživa sad našega trpljenja * Ako bomo solidni neorganizirani z or-ganizirasnimi. bo stavka krfttka.
Pozdrav vsem somišljenikom!
Anton Škerli.
RO.TAJCT NAROČAJTE Bf WA	WASODA" KAJ
VF.&TT BT.OVT?V8irr DNBV IS V SDS DRŽAVAH
* * *
Italjanski ministrski predsed-ti i k se piše Facta.
Pa naj Jugoslovani predložimo Mina fakta glede laških krivic, se niti vlada niti Facta ne h o sta
zmenila zanje.
# * *
Pozabljeno, izbrisano, tizJfrisa-no. pozabljeno....
Mi Jugoslovani strahovito hi tro |xizabljamo. Kdo s»' zmeni za Trredento, za Koroško in za Reko ter za vse druge rane, ki so nam segle skoraj do srca. .
Vse mora stopiti v ozadje pre<i vseprevladujočim dogodkom : v
pasjih dneh se bo ženil kralj.... * *
♦
Ko si se pred prohil>ieijo vrnil z veselice, so te vprašali, kako je bilo.
Tvoj navaden odgovor jo obstajal v frazi: 0, nekaj jili j« bilo pijanih.
Sedaj, v času prohibicijei. pa praviš: No. nekaj jih je bilo treznih ....
* * *
I-eta 1918 smo Slovenci zbrisa1 i iz svojega pevskega programa ''Cesarsko pesem'".
Sedaj ,|k» štirih letih, brišemo
pesem "Slovenec sem".
* *
V Downtownnu, v okolici slovenske cerkve in pri društvu Najsvetejšega delajo z vso silo na to. da bi se vdomačila pesem: Marko .skače. Marko skače — po zorani trati.... "
* * *
T'o se je vršila razorožitvena konferenca v Wa-shingtonu, se m zdelo Llovd Georgit vredno hoditi tja.
Poslal je svojega pomočnika Bal tour ja, ki je zaveznike oeiga-r.il ter dosegel vse, kar je Anglija želela.
Lenin ni prišel sam na konferenco. ( ičerina je poslal.
Čiče-
l in je napravil na vse izborcn
nt is.
\ se kaže. da sta Lenin in Lloyd George zamenjala nalogi ter da ho Cičerin vreden sovrstnik Balfour ja.
ADVERTISEMENTS.
liad bi izvedel za naslov mojega brat;. LOVKA M K K K l\\ A, doma iz vasi Okroglo, občina Naklo na < ioren j-kem, ki se je nahajal v New York C'ty veliko let. Ako kakšen rojak ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi. Jerry Merkun, llKjl West ^Michigan St.. Duluth, Minn. (12-14—4)
Semena.
V zalogi Imam najboljša vrtna, pol jska In cvet lit* na semena.
Semena poSHjain poštnine prosto, toraj itikHkih stroškov za ]*>štirino. 1'i.šite j>o brezplačni cenik.
Math. Pezdir
Box 712,	City Hall Sta.
New York. N. Y.
STEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN VAŠIH PBEJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ!
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
Glavno zastopstvo
Jadranske Banke
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt 'Street — —	New York, N.

St. Paul, Minn.. 11. aprila. — I'red pri m« rue odohrilne konvenei-je. ki so se vršile v St. Paillll in Miuueapolisu koncem za«lnjej£a nie-.ee;«, so obrnile pozornost nase \ mnogoterih <li ,.avali, koder so si prisvojili sisteme, po katerih je imenovati kandidate za javne urade na primarnih volitvah. Primarna postava v Minnesota je prinesla veliko razočaranje zago-vornikov direktne nominacije kakor tudi nasprotnikom takšnega izbiranja kandidatov ter povzro-eila mnogo zmed in demora!izučijo j v strankarskem delovanju. Skoro \ vseh tistih državah; kjer je primarna nominacija v veljavi, je zaznamovati iste posledice. Da bij dala primarni sistem na ponovno preizkušnjo ter preprečila nekaj najhujših zlorabljenj. je zadnja legi&latura v Minnesoti sprejela j postavo, po kateri naj se vrše predprimarne konvencije priza-zadetih strank, da si na njih izdelajo platforme in priporoee kandidate, za katere naj bi volil-ci in volilke glasovale na prihodnjih primarnih volitvah. Po obstoječih razmerah je bilo v Minnesoti treba takšne odredbe, to pa zato, da bi bila slabo organizirana večina na primarnih volitvah zavarovana pred dobro
< rgaiiizirano in nasilno ali sovražno manjšino.
Strankarske konvencije, ki so se vršile r»red kratkim v obeh mestih, so bile preizkus nove poplave. Kakor se zdi. je splošno! mnenje to, da je ta postava jako dobra odredba. Treba ji je If Se par izboljškov manjše važnosti. Republikanska konvencije, ki se je vršila v St. Paulu. je bila jako dobro zastopan sestanek mož in žena. Bila je enaka državnim konvencijam te stranke iz prejšnih dni. Le toliko se je razlikovala od njih, da so bile na njej tudi delegatinje. Sprejeta .ie bila zelo obsežna in izčrpna platforma, in splošno soglasje je vladalo v izberi strankinih kandidatov in v drugih zadevali. Razpoloženje je bil > v pretežni večini za renominacijo zveznega senatorja Frank B. Kel-loga, ki je bil soglasno izbran za republikanskega kandidata na pri namih volitvah v mesecu juniju.
Neodvisni kandidatje se lahko priglase za primarno tekmo v vsaki stranki, ee niso bili že kandidatje pred to ali ono predpri-marno konvencijo. Na ta način je zajamčena popolna prostovoljna odločitev vsakega volilea na primarnih volitvah. Če ni zadovo-
VSTANOVLJENA LETA 1898.
GLAVNI URAD ELY MINN.
INKORPOBIRANA LETA 1900.
Gbifal iftimlir
Predsednik: BCDOLJ PEHDAN, 93S B. 186tb St., Clrreliofl. O. Podpredsednik: LOZJI8 BALA N t. Box 10« Peari Ar«., Umla. O Tajnik: JOSEPH PISFi-ER. Dy, Minn. Blagajnik: GEO. I - BZtOZZCH, Ely, Minn.
Bljfrajuik neiziilai'-asih fiiurtnin: JOH N MOVER}!. 624 M. 2nd W. l.miutli. Min«.
Yrfcera! sir»ra*%i
Dr. JOS. V. GRAHF.g, 843 E. Ohio Ut-eet, N. 8., Pltt»fcor|tfi. P»
Ntdvnl
MOHOR MLADIC, 2608 Bo. Law^uale An, Chicago, III. F HANK BKItABEO, 4822 Washington Street, Denver, Gola
Porotni odbor.
LEONARD RLABODNIK. Box 480, Elf, Mina. GREGOR J. PORENTA, 2012 Beacon Ave.. Seattle, Wash. FRANK ZURICH. «21? St. Clair Are., Cleveland. O.
ZdruievainJ odbor:
VALENTIN PIRC, 619 Meadow Ave., Rockdale, JoUet, IJL v A CLIN E ERMENC, 63» — 3rd Street. La Salle. Ill JOSIP STEQLE, 404 E. Mena Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 706 Market Street, Wankegan, I1L
—.- Jednotlno pradno glusllo: "Glas Naroda". ---
Vse stvari' tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pafiUJ«-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poMIJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novib članov In bolaifika spričevala naj se počilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška JcJnota se pr1i»oroča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ieU i h »stati član te organizacije, naj se zgtasi tajniki bljiiztega drnfitva J. S.. K, i Za oatanovltev novih drufitev Se j-a obrulte na gL tajnika. Novo druMvo se lahko vstanovl a 8 člani ari Članicami
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J,
Poročilo umrlih članov in članic, katerih posmrtnine so bile nakazane tekom meseca marca 1922.
Ass. št. 2£5.
April 1922.
I "mrli brat. Jsip (.ovekar. eert. si. 31-"». član društva Sv. Cij;ila in Metoda. št. 10. JobrstoMn. Pa. Fmrl dne 38. februarja 1922. Vzrok smr*i; l.irt oud. ,Zavarovan je 1 > i I za $1000. Pristopil k Jed-noti dne 26. «!:•-•-imI-ia 1905.
1 'mrli brat. Mike "rcmovel-. eort. št. 14352. Član društva Sv. Martina. št. *>:i, Suneri« r. Wyo I mri dne 15. februarja 1922. Vzrok mu rt i: pljučnica. Zavarovan je bil ya £1000. Pristopil k Jecfnoti dne 24. junija 1911.
Fmrli hva K rank <>rehek. ecH. št. 1S091. Član društva Sv. Ime .Teatus, 2t. 25, Eveletk; Hinn. |Xmr! dni 7. marca 1922. Vzrok *mrti: Krvna kup. Zavarovan je bil m £1000. Pristopi! k Jednoti dne 25. maja 1915.
1 ni ril bral. Frank Videč. «er1. št. 14269. član društva Marije 1'omaira;. št 42, Pueblo. <'o]n, [ mrl dne 30, januarja 1922. rzrok Militi: ubit v pretil' jr< kopn. Zavai »van je bi! r.a $1000. Pristopil k -I»-dnot i dne 20. maja 1911-
l 'mrli !»i ,.t. Lovrr i c Zup m. eort. št. 10328. član društva Sv. Roka. št. 55. r».i'«»i«o\vn. Pa. I'm. I dne 19. januarja 1922. Vzrok smrti: ubit i.«i v',;:ka. Zavarovali je i>11 za 81000. Pristopil k Je<1 noli 23. junija 190^.
'"mrli brat. Mat: S!areevie; , cut. št. 21768, član društva Sv. .lurija, št. 11Cokciaii. «'ol... r*i»rl dne ]. marca 1922. Vzrok smrti: ubit v pr'um- »k( |.ii. Zavarovan j<- bil za £1000. Pristopil k Jednoti dne 1 ♦!.•januarja 1!»22.
I"mrl bri t, Leo. Karničnik. cert. št. 208>3, član društva ' Napredek št. ;32. K,i lid. Oli .. I'air! dne 19. februarja 1922. Vzrok mii rt i: pljučnica. Z;:\a: .van je bi"; za 8500. Pristopil k Jednoti dne h. januarja 1921.
Fmila «str;,. K* Kosm iči , cert. št. 21497, članica društva Sv Purbar<\ št. :;:;. Tri i le. Pa. 1'mila dne 14. marca 1922. Vzrok smili: int'lii-ii«-;.'. Z;:vaiovana Je lita za *500. Pristopila k Jednoti dne 2>. avgust." PI21
Tekem mcscei marca ie jc izplačalo kakor sledi:
Za jK.smrtnini fant v in članic	* 7.000 00
Za bolniško p. djMno. operacije in odškodnine	jj; 9.107.20
/sli 1/i-i-dtio jMMlpt.ro i/ klada <>!:« rn- -lili	.4: 59.4£
Skupaj.. . .$16.106.68
Z bratskim posdra\om
Joseph Pishler, gl. tajnik.
DELO ORGANIZATORJEV.
S, K. .T. iti-v< e organizatorje. ki so neprestano na debi I agitacijo zn ro\e čb i.e odrasl^-a in mladin^CCga oddelka. posel
•	i -an /atoru \ > i najbolj prijeten poklic, je pa jako koristen za
•	lednoto. fafo nn'am., delo naših organizatorjev visoko ceniti in odobravati.
Ako ne b: JsKJ. nnela svt jil. organizatorjev, skoro jro-v v. drt bi J»-«!nt ia \ *ck x!al»:!i inazadovala mesto napredovala. Km pa im; n o s .-oje ,itritat >rjc na delu. naše članstvo pola^o-ina p^.inno/uj. Pri oimz«.vanju raznih plašil, sem prišet do zaključka. da prist .pi i: JSK-f p..vp:. i<.» mi nje število članstva, več novih čl n rov kakor h k; teri dnmi slovenski orjranizaeiji te vrste. Ir. teira je rnz*'ii!no. da je <istem JUKI katerim jma Jednota k raje v nje r.reraiiirrtor-r praktični in k .7Mn: r.a organizacijo.
Veliko novih članov in članic se bo še pr dobilo, ako bodo organizatorji v boiio.e nadaljevali r ajritacijo. Največ se doseže s poljubnimi b sedmi.i m« d našim i., rodom. Zato svetujem našim organizatorjem da <•!• ;čejc v svojem okrt.zjn vse one rojake in rojakinje kat -ri >yf neo naši člani :iii pa če so člani samo ene«ra društva. Protckcij, za «!■•',tie doi *.« i«; nikdar preveč! Vsak organizator i ;.j dobro i r>*st;idira pravila, da l»o tem lažje raztomalčil dobrote katere deli »a ory;.nizaei svojim članom. Pripomniti je tudi umestno novim kndida'cir, da bodo morali izjiolnjevati tudi pravila, če hočejo t-:ti d* le/nI dobrot, katere predpisujejo pravila. Vsiik se mora zavedati pole^r svojih r-iavic, tudi svojih dolžnosti do organizacije, katere sc morajo izpolnjevati. To bi moral ve<leti vsak r.ov kandidat, k« r nevednost pravil ne opravičuje nikogar za neiz-
polnjevanje ist:h. Namen naše Jeiinote ni tak ira imajo nekatere ži- j dovske zavarovalne družbe, ki obljubijo vse nemojro.'e stvari, na zadnje pa je človek »azočaran. Namen naše Jednote je pošteno de-liti vse podj>»re k: dai je član ib. istih upravičen, brez da bi bilo treba hoditi okro«; brezvestnih advokatov in jih mast \o plačevati.
Precej \eč privlačne sile bi imela naša društva ako bi po rednih sejah imeli tupalam tudi nekoliko družabne zabave. Na primer, facial" j" v društvo sprejet h kaj ii. vih članov bi nanje naredilo boljši utis. či? bi jim nudili nekoliko razvedrila. Nekatere ameriške oriranizacije jfiireja.jo kar cele bankete ob priliki ko sprejemajo nove člane. Ne mislim s ttm svetovali našim društvom, da bi prirejali bankete kei to slant velike, denarja, manjše in pripre ste zabave pa stanejo mno<ro in razširj;ij.» ool--ro razpoloženje.
Točasno ko piši ni te vrstic* že šteje JSK.J. nad dvanajst tisoč članov in članic obeh oddelkov, to je. odraslega in mladinskega. .Moja iskrena ž-l.ia ;e. da b: se to število hipoma večalo, kajti, kdor pristopi k nasi oi j'^nizaciji. pristopi k dobri in radodarni organizaciji, S tem si"i i (b.'uo delo sfbi. oi »anizaciji in svojim <lrajrim.
Zato apebram nji ras brat ji* organizatorji in sestre orjjaniziito-ice. da še v bodoče vrlo vršite \:>šc plemenito <lelo.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
Iz urada glavnega zdravnika J.S.K.J,
PROTI DEBELOSTI.
Dn preprečite narašr-ajočo ri-lclost ali ako ste se morda že zdcbelili in če žeiite >»(.'t shujšati, ti daj se ravnajte po sledečih pravilih:
Ne pijte preveč vode tekom obedov. Pijte pa vodo zjutraj in med obedi
Ne poizkušajte sh'i.'sati takorekoč preko noči, Ilujšanje do 8 luntov mes'*."no je zadostno in p»*avlino.
Ne 4aU'?.>vajtc ra>i«:l sredstev proti debelosti.
Ne jvislužujte s. alkohola.
Prežvečit - dobro hrano, preden jo požretc. Za to so vam zobje.
Ne jejte me 1 vednin.l obedi r.ičcsar in nikoli nič t»»žke<ra preden trreste k počitku.
Držite svoj"* .'reVesje v redi«. Nikar ne mislite, da če imate zdravo črevesji'. da fahko mirno stdete za mizo ter si preobložltc svoj žebaiec. Tudi svojemu želodcu privoščite počitek. Osem do i lese t ur dela na dan ;c dovolj za vsakega človeka in za vsak telesni organ.
Skoda, da želodec zna irovoilti. Ce bi znal. bi bilo mnogo boljše za človeka. »nočemo vsevprek v naše želodce ter pričakujemo. da bo vse sprejeto brez pro'.eda. Ali ste že kdaj ponvslili. kaj ste naredili naprimer x < era j s svojim želodcem? Premislite, kaj bi zaužili dat es» ic kaj 1 i dali z 'b»icu. ki izsrleda liki bazen, v ka-ttrem se ijahajčF brozga, sestoječa iz "munšajna". kislega zelja, krompirja, kruha, čebule, kave itd.' Taka Prašna kombinacija bi prezrla železo, d,, ne :r«ivorinio <, lenki steni človeškega želodca. Xi-kako čudo. ako jo to' ko želod -nil: bolezni. Pojavljati se je znčel '-lasti želodčni lak. katera bolvzcu jo hila ]>red leti še jako redka. Rak se pojav", polagoma in skoraj brez vsakih predhodnih znakov ali svaril. Največkrat se pojaviji pivi simptoni želodčnega raka šele tedaj, ko je že vsaka pomo'* jc« kasna. Morda se vam bo posrečilo izločiti si želodec, toda /ci.vr posledice bolezni boste čutili še leta in leta potem. Zato rvažu.ite in resj>ekt'rajte svoj želodec. Jejte smerno. paziVi-. da bo hrana dobra in pravilno pripravljena in da boste rauziva'i piyvilno količino Vso hrano dobro in temeljito prežvečite. A' r, imate slabe zobe, pojdite k zobozdravniku, da vam jih izboljša. S slabim orodjem ne morete nobenega dela temeljito - n dobro opraviti, tako tudi brane ne morete dobro prežvečit i. če nimate dobrih zob. Ako imate z« i rave zobe. jiazite nanje! Ostite in umivajte jih redim vsak dan. in 1; korhitro opazite na zobovju kake nedostatkt. j>ojdi?e k dentist u. Zapomnite si. da če danes zanemarite svoj želode**, se jutri lahko pojavi rak.
Dr. Joseph V. Grahek, 343 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Spremembe med društvi in Jednoto za mesec marc.
"Društvo Srca Jezus«, itev. 2, Ely. Mm.
Pristopil - Victor Janezieb. 1-94: 2939 : 1000: 2S. Prestopila k dr. St. 1. Ely, Mr nn. Frank Erehnll. Ja. 1900-20106; 1000; 19. F-ank Erehnl! St. 1S97: 1S469; 500 ; 36.
Društvo sv. Barbare, št. 3, La SaTle, 111. Pristopil; : Mary Spelieh. 1906; 21916: 1000; 16. Suspendiran: Loirs Znidarsieh. 1902: 19744: 1000; 16.
Društvo Sv. Alojzija, it 6. Lorain, Ohio. Pristopili: Josephine Zibernfr. ; 21975; 1000 ; 22. Steve ?»a-lioricli, Ps79; 21976: 1000: 42. Joseph Justin. 1906: 21977; 1500; Mary StcmhaL 1906: 21966; .V'0. 16.
Prestopili 1. dr. št. 71. CoJiltmood. Ohio, Joseph Bajec. 1881; 5371; 1000 ; 25. K društvu št. 71, ( ollinwood, 0.. Frances Bajee, 1S8;. 8233; r.00- 2?. K društvu ši. 127. Kenmore. O.. Frank Ziher--e. 1£SS; 5664- 500: IS.	_
Društvo iv. Cirila in Metodo, št. 9, Calumet Mich.
Pristopi': John Tb.novieh. 1905 : 21950: 1000: IT. Cvtan: Math Spreit/er. I860; 6674; 1000 ; 41.
Društve sr. Štefana, stay. 11, Omaha, Neb. Pristopila: Vera Ost»onieh, 19t>3: 21951; 1000; IS.
Društvo sv. Joefa, it. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopi!: J. F.dward Ojrriti. 1904; 21993; 1000: 1 Suspmlirani; John Oazvoda. 1 sftfi: 20685; 500: 34. Mike Per-have. 1886; 20685; TiOO: 33. Vineet Pirc. 1881; 16437: 1000; 32. Društvo sv. Petra in Ps7la štev. 15. Pueblo. Colo. Suspendirani: Joe Imager, 1>77; 13050; 500 ; 33. John Klnn. 77; 17822; 500, 37.
Društvo Sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa. Pristopil ,John Bajt. 190^5: 21994; 1000; 16.
Društvo sv. Alojzija štev. 18. Rock Springs, Wyo. Pristopi!* Anton Snnic, 1888; 21981: 1500; 34. jZopet sprejet; ATiton Kozob-. 1885; 13736; 500; 25. Zvišal smrtnino i r. .t:500 na išlOOO. John Uzelack. 1891-	•
1000 ; 31.
Prestopila k di-uštvu št. 76. Oregon Citv. Ore. John Sta lick —
1S80; 2827: 1000:'S4. M&ry Stalnk, 84; 871*2; 500 : 22. Prestopila k
društvu št. 134, Kock Springs, AVvo. Mary Galicieh, 84; 8665 - 500; *>o
Naznanila.
VOŠČILO.
Vsem znancem in prijateljem ter članom društva št. 88 JSKJ. voščim
vesele velikonočne praznike.
(i. Zobec, tajnik dr. št. 88.
Brooklyn, N. Y.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Petra štev. 50 -1SKJ.. da se vrši prihmbija četrtletna seja dne 22. aprila v društvenih prostorih na Morgan Ave. Ker pade naša seja ravno na velikonočno nedeljo, smo j-» morali preložiti za ta mesec. Mislim, da bo to vsem članom prav, ker vemo. da,bo Imel vsak do**i s pir-hi opravka. Dne 22. aprila |>a jiri-• lite polnočtevibio, da izveste, koliko je lnlo v treh mes ;-ih dohodkov in izdatkov.
Iz glavnega urada sem dobil glasovnice za volitev predsednika nadzornega odbora Razfwislal sem jili že vsem članom. Vsak naj
razločno zapiše datum, svoje ime in naslov ter naj napravi križ poleg imena onega kandidata, katerega hoče voliti.
Vesele velikonočne praznike!
Jakob Slabič, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
i Vsem članom društva sv. Ste-! lana št. 26 JSKJ. v Pittsburgh!! | naznanja m. na SvUii se preselil iz 530? lierlin Alley na 5309 Berlin i Alley, Pittsburgh. Pa. Prosim, da od zdaj naprej pošiljate denar zu društvo, kakor tudi vse druge jstvari na gori navedeni naiilov. I Nadalje tudi prosim, da mi •/ ,ase-.tncntom tudi pošljete glasov-juice nazjij in podpisiine z lastno-ločnim pi-dpisam, drugače bodo neveljavne. Glasovnice sem raz-poslal na vse oddaljene člane. V-.i drugi pa pridite na sejo 16. aprihi iob pol dveh popoldne, da podpišete glasovnice.
Vesele velikonočne praznike žeji im članstvu društva ^v. Štcfaiiii i št. 26 JSKJ.
Joseph Poga'-ar, taimU.
j
i Cleve!ancl-Collinwood, 0.
; ( krnicam društva Mar .je Vne-j bo vzete št. 103 JSKJ. »c nazna-]ija, da bo redna «ii<*aečna seja v .pondeljek 17. aprila ob 7. nri zve-.cer v navadnih prostorih numeste 'v nedeljo 16.. ker ravno na ta dan pade 5"elika noč. Prt*šeiie ste, ;• vdeležite vse. Pri tej seji se i bo volil predsednik nadzornega j odbora. V ožjo volitev pridotu j namreč Anton Zbašuik in John [tiovže. Torej pridite na sejo *ui oddajte svoj <rla^. Zanimajte se bolj za društvene seje, ako hočete kak napredek, da ne bomo Vedno ta enem in istem mestu ter agi-Itirajte za nove članice. Nadzorni-' -e s<» prošene. da pridejo na s<-j(», !da se pregleda 3i»:-escčni račun. S sestrskim pozdravom
.lima Pierce, tajnica.
Chicago, 111.
I Tem potom se naznanja članom J in članicam društva Zvon Š«. 70 .JSKJ., da s? vrši seja dne 16. apr. ] ločno ob 2. uri popoldne v navad-inih ali cerkvenih prostorih, South 'Lincoln St. in 22. PL Na dnevnem i redu je volitev predsednika nad-!zornega odbora. Zatorej je dolž-liiost vsakega člana, da se seje vde-leži brez izgovora. ^ (>po/.arjam tudi vse tiste,, kateri še niso od zadnje veselice vstopnic vrnili, da jih oddajo ali j »a plačajo do prihodnje seje.
Pre rej x*lanov je, kateri dolgti-! jejo na asesmentu že dalj časa. j Ali 7. n ab i t i mislijo, da za 1. 1922 t:e bo treba asesmenta plačati? j Tri mesece je že prošlo, zatorej (opozarjam vse t isle, kateri dolgu-i.jote, da pridete na sejo iti porav-jnate zaostali dolg, ker društvena »blagajna je izčrpana in ravnati se jbo treba po pravilih. Na prihodnji soji je treba nekaj ukreniti v korist dtuštvene blagajne. Na svidenje 16. aprila!
Z bratskim pozdravom
John Ju rečic, tajnik. (2x 6&13—4)
Društvo sv. Jožefa štev. 2Q, Gilbert, M^nm.
Zopet sprejel i : Joseph Lap. 1k>1 ; 596T: 1000 ; 25. Frances Lap. 5; 12173; 500 ; 24. Man simonovich. 77: 1^123; 1000: 3S. Frank j » erb cli. 88: 6297: 1000; 18.
Zvišala pesn rtriino iz .<500 r.a .flOOO Terezija Zganjar. 1886; 0306; 1(KXJ: 35.
Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25,-Eveletb, Minn.
^ristopit:: Lud\ik Kotnik. 1906: 21921; 500; 16. Rozalija Škof, IS9T ; 21913; 1000 ; 30.
Umrl. Frank OriheJ*. 1873: 18091; 1000: 42.
Društvo sv. fcxefan-.. štev« 26, Pittsburgh, Pa. Suspendiran- Tomas Badnjek, 1S69; 21863. 1000 ; 25.
Društvo SV. Jožefa, štev. 30, Tnishoim, u_a«,
Pristopil: Jakob C.-rvm, lS7£f. 21919; 1000 ; 43.
Društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa. Pristopila: Marv M-že. 1898: 21953; 1000 ; 23. Zopet sprejet : John Sambe.!. L>b7; 5840; 1000: 19. Suspendiran: John Kom. 1895; 18792; 1000 ; 22.
Društvo sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa-1 'mrla : Rose Kosmaeji. 190.'; 21497; 500: 1U.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Pa. Pristopila: Neža Lesica. 1897: 21954; 500 ; 25.
Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conem&ugh, Pa. Pristopi!: 1'roš Koran. 1 ^f):*; 21982; 1000 ; 29.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio. .Zvišal smrtnimi iz $250 na $ KiOO Anton Obreza. 1885; 19258; ' 1000; 37.	f j
Društvo šv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Pristopili: Matt Ibagicevic.1.. Ls95; 21992; 1500; 27. Filipina Drrgicevich. 97. 21991- 1000: 25.
Odstopili- Ivan Ki uzlari-i: lsf.9; 12800; 1000 ; 41. Avgn-st Kardelj, 69; 15003; 1000 ; 43.
Zvišal posmr I ni no i/ 250 na $1500 Frank Koss, 1S92- 14319-1 1500; 30.
Društvo sv. Mihaela Arbangela, štev. 40, Claridge, Pa.
Pristopili. Anton Menard. 1 Sh7 . 21956; 100(j; 35. Frank Skuf-ea. 94: 21955- 500; 27. Frank Sernrov, 1906: 21922; 500; lfi.
Susj>endiraiii: Paul Mick. 1875- 562S; 1000 : 31. Manda Mick. 85; 9544; 500 ; 21.	i
Društvo sv. Alojzija, štev. 43, E. Helena, Mont. Pristopili Marv IVreieh. 1>95: 21957: 1000; 27. Anton Švigel. 78; 21958: 250: "i 1. Fror.k J. Russ 1906; 21959; 10(M): 16.
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton. Ohio. Pristopi«i: ?dary sko.bel. 1 >91 ; 21952; 500 ; 30. John Jene, 96: 21983; 1000 ; 25. Ant-.nia Sust-rslcli. 1906; 21974: 500; 16. Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, lad. Pristopile t Mary Medle. l,s94: 21937; 500: 27. Frances Zore. 79; 2193S- 500; 43
Zvišal posmrtnim« i/. $250 na $500 Joseph Medle, 1882: 20338; 500 ; 38.	^
Društvo sv. Jurija Vitezi štev. 49, Kansas City, San. Pristopil: Nick Hojuiec. 1902: 21960; 1500; 19.
Društvo sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, N. Y. - Pristopila; Kath.-iinr Bizal. 1892: 21978; 500; 30.
Zvišal posmrtnino :z $100 ) na $1500 Joseph Selim ller. 1-«91; 17106; 1500. 31.
Društvo sv. Jožefa, št. 53, Littie Falls, N. Y. Suspendirana: Marv Filler. 1884: 11753: 500; 25. (Zvišala posim m oo v/. $.">00 na $1000 Joseph Kriučič. 1S933: 14387; 1000: 18. Marj Kančič. 1000; 21409; 100: 21.
Društvo sv. Boka. štev. 55, Uniontowu. Pa. Pristopil,- Avgust Misli. 1904. 21931: 1000; 17. Zopet sprejet-: «>o Galinac. 1.-81: 20719; 1000: 39. Mihalel Stulc, 78; 18273; 5(H); 20. Vida Kalič. 97: 20SQ8; 1(K)0: 24. Mike Biskanieh. 71; 21122; 1500 ; 30.
Društvo zv. Alojzija štev. 57, Export. Pa. Pristopili; Nick Rogina. 1906; 21923; 1000: 16. Geo Paulieh. 1897: 21924: 1000; 16. Joseph liergant, 0*i: 21985; 1000; 16. Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Suspendiran: Lav. i -nce KeučiČ. 1862: 4474; 1000 ; 43.
Društvo sv. Jurija, štev. 61. Reading. Pa. Zopet sprejeta Mary Plcsee. 1904 ; 20611; 1000: 16.
Društvo sv. Florijana, št. 64, So. Range, Mich. Pristopi!: Victor Gvegorin. 1904: 21932; 1000; 17. Prestopi k društvu št. 104. ( hiugo. 111. John Pozek. 1897; 19360; 1000; 19 Presior.il k društi: Št. 9. Calumet. Mich. Frank Panja n. 1903: 21559; 1000: 19.
Društvo Isus Prij. Malenih št. 68, Monessen, Pa. Pristopila: Terezija Rajaknvich. 188^; 21961; 1000 ; 33.
Društvo sv. Janeza Kntnika, štev. 71, Collinwood. O. Zopet sprejet; Joseph Sve-in. Is91; 19153; 1000 ; 26. Suspendis.ini: Frank liouha. 1883; 10497; 500 ; 25. France« liouha. 87; 14301; 1000: 24. Anton Jerman. 89: 14fK)l ; 1000 ; 22. — Joseph Šetina. 80; 15030- 1000, 32 Mary šetina. 91; 15878; 500; 21. John Žužek 92; 17267: 1000; 21. Anton Bokal. 87: 16377; 1000-25.
Prestopi! k društvu št. 1>?2. Fuelid. O. Joseph Svetin, 91; 19153; 1000: 26. <
Društvo sv. Jožefa, štev. 76, Oregon City. Ore. Pristopila: Mary Koblar. 1901: 21817 : 500 : 20. \ Društvo sv. Besnega Telesa, štev. 77, Greensburg, Pa. Zopet sprejeti: Joseph parke*. 1887; 785:7; 1000 ; 21. Marv Pnr-rkel. 87; 13154- 500 22.
Suspendiran: Kl-ja Paulieh. 18S8: 19843; ."00; 3."».
Društvo iv. Jerneja štev. 81, Aurora. HL Pristop'!; • Nick^a Oberm i:.. 1881; 21256; 500; 41. John Aister. 90■ 21914: 500 32. John Baskovich, 80: 21915; 500: 42.
Društvo sv. Martina, štev. 83, Superior, Wyo. Suspendiran« . Josip Pivk. V-9T>. 1S411 ; o00r>21. Mike Rnkavi-na 92: 19518 r 1000: 25.
Društvo sv. Andreia, štev. 84, Trinidad. Colo.
Suspendiran - John Jnrieieh. 1887: 17764: 1000: 27. Fmrl: Jos. F. Val^ncich. 18H9; 21787; 1000; 32.
Društvo sv. Jožefa, štev. 86, Midvale, Utah. Pristopi; Nikolaj Padjen. Is78; 21926; 1000; 44. Oods+opi:.*.; Louiv Prtekel, 2881; 3743; 1000 ; 24. Marv Prte-fcel. 87; 15395; 500^25.
Društvo sv. Alojzi i a, štev. 87. St. Louis, Mo. Pristopi!; Krsto i>>dijh. 1 >i81 : 21962; 500 ; 40. Odstopil- John Sinoveich. 1891; 18457; 500; 24.
Drušfcv» sv. Joiafa. štev. 89, Gowanoa. K T. Pristopili . Leopold Golčae. 1905 ; 21963; 1000: 16. Mai-v Belec. 1906; 21964 1000: 10.
Zvišal posmrtnine iz .1=500*11^^1000 Anton Sever, 1894- 17520; i'OOO; 28.	i	*
(Nadaljevanje na 4. strani.)
----——-------—	_	r
fiUSILO JIK1IHE

GTAS yfAnOPA,_13. :\PR. 19SS .
QCŽ8 VARODA, 13. APR. 1922
Spremembe med društvi in Jednoto za mesec marc.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Rock&alfe, HL
Pristopil; John Sr.t har, VMV: 21965; 500; 19.
Zopet sprejeta- l.ouisa Buš< aj. 1900: 210S9; 1000 ; 21.	;
Društvo sv. Roka, št. 94, Waukegan, m. Pristopila • Jennie Grimsi.-h. PHtf; 21979; 500; 16. Drnžtvo Matere B. Karmelske, štev. 100, Monongah, W. Va. /op. t	Ai. t on rjfilh. 1892; 20850; 1000 ; 29.* '
Društvo sv. Feliksa, Stev. 101, Wateenbixrg. Colo. Suspendiran* : Kltja Cotta. 1*93: 210S3: .">00: Louis Wat t a,
95- 2137**; 1000; 20.
Druitvo sv. Marije Vnebovzetja, štev. 103, OolHnwood, Ohio.
Prstopib M«ry f-.ek. VK*: 21949; 1000; lfi. Anna .lako«.
(Hi: 21927; 5o0: Iti,
Zop.-t -pnvlt" J«»>-fa Dolgan. I>s3:	-"»<>0; :{.",. .7 era "Du-
ša Tli: 1 "»!2<J. r»<M>. .15 Mary ISatba. 90; 21: .">(><>; 31. Josefa Per-ko. 70; 14196; 500; 41.
Društvo "Jugoslovan", štev. 104, Chicago, HI
Suspendiran : Mjii.t Prah 1 ss7 - 13421: -"»(M); 23.
Društvo "Dul-itski Slovani'\ štev. 107, Duluth, Min«.
Zv al i).->mrt.iiiH. i/ š.5( 0 na *1000 Jakob (Mine. 1894: 17^9:! 1000; 28.
Dinštvo sv. Frančiška, štev. 110, McKinley, Minn.
Pti-lopi! k t S ruši r? Št i. El; . Minn. Krank Krivec, l>so: ."•00; 3fi.
Društvo sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo.
Pristopili: -loh.'.ia .lainnik. Is97 2192s: .">00; 2."». Krank Čiri«. 77: 21929; 5(jC-:
, Druitvo Slovenec, štev. 114, Ely, Min*.
Prestopil k društ\i: št. 107. i-ulnlh. Minn.. -Jakob Oline. 1894; 17^09; 500; 2(i.
Zvtši! posmrhiino \y <500 na sl50. John Jurisieh. 1894; 18595; ifiOO; 27. Zvišala j.osmrl nino i/ *1000 na $1500JVngela Dejak, 1897; 17415; 1500; 25.
Društvo sv Jurija, št. 118, Cokedale, Colo. Prist«.pili; Mary Biikljaeich. 1891; 21!>ls; 1 < WX1; 31. Nikola K« sumovieh. 1<S9. 21973; 10(10; 32.
1 'mrl: Malt Slarce^eh. 1 . 217C>s: 1000 ; 34. Društvo sv. Marija čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Mina. Prist-,pila': Angola .lain-zi !i. 1M>2; 21930: HK>0: 19.
Druitvo sv. Treh Kraljev štev. 121, Doasou, Md. Prmtr,.iil. John Ve»iga. 1 -99; 21972: 500; 23.
Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Suspendirani: IVncdik .In.ua 1 ss3; 204s 1 ; 500 ; 37. Nick Do-laeki 87 ; 2104C: 1000; 35
Društvo "Soča", štev. 126, Iselin, Pa Zopet sprejet i Andrej l,ovreie. ltsS4; 20249; 1000- 35. John Po)ugu«k, s0: 19200; 1500 ; 37
Društvo tv. Jožefa, štev. 126. New Derry, Pa. Suspondiiani: Joseph P.r-tvu-h. 187s: 19505; 500 ; 40. Mi jo I*«detovie, 1903; 20342; 1000; 16.
Umrl: Joseph Pantuh.	; 19509; 500; 44.
Društvo sv. Alojzija, Štev. 127, Kenmore, Ohio.	f
Suspend ran ■ Krank (i.-rni; lssf>: 19685; 500; 29.
Druitvo sv. Srca Jezusa štev. 128, New Duluth, Mian. Pristopi: Kate U idimir. 1903 21940; 500; 18. Marijan Budi-mir, 1887: 21941; 1000; 35. J dm Bnkovieh. 93; 21942; 1500 ; 29. VI inda Bukov;, 07. 21943; 1000- 25
Društvo "Severna Zvezda" ,štev. 129. Ely, Minn. Pristopilo: Mary T-kavec. 1902. 21930; 1000 ; 20. Koza Zobee. 1874; 219s(); 250; 47.	I
Društvo Napredek, št. 132, Euclid, Ohio. Prist • j »T I i -b ■tri (ioise. 1901; 21933; 500: 21. Louis Oorse. 1882 | 21934: 500; 19. Ti an-.- Korencick. P >7; 21935; 1000 ; 35.
Zvišal im-mrruino 1/ i1000 na s 1500 Rudolf Bajt. 1901; 18750;! 1500 ; 21.
Društvo sv. Anna, štv. 133, Gilbert, Mine..
Pristopil.' Anna <i;ahefc, 1904; 219s,s : ."•00; 1«. Knrolina Bra-daeh, 02 : 21986; 1000; 19. K-":«- i Jtrrcleh. 1896; 21987; 1000: 32.
Apolonija Kmniar 89; 2l9S(i* 1000: 33. Mary Rozman. 85: 21979; 500 ; 37 Angela Prcglct. :<H. 21920; 1000 ; 31.
Društvo sv. Ane, št. 134, Rock Springs, Wyo. Pristopil..- < ar«.lina Spn-ss.	21971; 500; 42.
Društvo "Bratje v Slogi", štv. 185, Rices Landing. Pa. PrisN.pdi • Štefan Matzus. p 77; 2190s ; 500: 44. Sophie Mat-"US. 1900; 21909; 150: 10. Ana IMazinic, 1900; 21970; 1500; 10. Krank Miklavcic, lhSi; 21907; 500 ; 35.
Suspendirat.- lito Maptorovieh. Is97; 21570: 500; 24.
Društvo Studence podskalo, štev. 138, Export, Penna. Pristopil Louis ^!>-ie. 1 >99; 21945; 250; 23. Krank Kurent, S9 : 21947: 500; 33 Andy R.»sb.rger. >G: 21944 : 500; 35. Steve Janko .95; 21940. ">00; 20. Susie .lanko. 1000 : 21948 ; 500; 32.
OPOMBA: Poleg članovega im«na navedene številke značijo: prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja ravarovaln« •voto, četrta rasred.	J. Pishler, gl. tajnik
Nekoliko odgovora.
White Valley, Pa.
Nerad se spušeam v kako polemiko, ali vseeno nmraiu odif«»vo-liti s-ibratu Skerlju v Kxportu, ker je tako izobražen, da lue jej tako napadel v št. od 23. marca (ilas Naroda, predno se je prepričal, kaj j«* resniea.
<_>ii pravi, da je vprašal na seji 15. januarja, da namerava dru-l štvo UHtiUloviti. To je resnično, ali eudno se mi vidi. ko pravi, da m* jaz takrat nisem oglasil in da sem na ušesih sedel. Ali se nisrni morda jaz prvi oglasil na s>eji, kar je lahko vsak slišal ' -I a z	re-
kel, da naše d ruš t vo ne more nič nasprotovati, ako je i/. K x po rt a društvo zadovoljno, jca lahko ustanovijo. Tukaj se je sohrat Skerlj zmotil.
V svojem prvem dopisu sem jaz samo toliko povedal, da se .strinjam z onim dopisnikom, ki je rekel. tla se tfkoraj ne izplača društvo ustanoviti. Vzroke sem bil tudi navedel, zakaj da sem se strinjal z dopisnikom. Ali morHiiti niaetn priporočal, ako ga hočejo imeti, da ga naj pr.klopijo k Jugoslovanski Kat Jetlnoti?
Pravi, da je bil moj dopis nekako zaviti 111 da ni moje pripo-
ročilo umestno. Jaz ne vem. zakaj) !»i I > i I dopis zaviti in priporočilo • neumestno. Jav. sem	dopis:
v petek, tako da bi bil moral priti ravno v tisti številki kot je bil Škerlov d<ipis. Ne veni, kje jt» bila krivda, pri pušjti ali v uredništvu.
O11 govori okoli, da je bilo takrat že društvo ustanovljeno. To je resniea, ali takrat, ko sem jaz dopis pisal, ga pa še ni bilo, ker so «ra šele potem ustanovili; to je bilo v nedeljo, jaz sem dopis poslal že v petek, torej takoj imaš odgovor.
1 .
Skerlj se sam lahko .prepriča, tla m! je .Jugoslovfyiska Kat. Jed-nota pri srcu. ker je cela družina, deset po številu, pri društvu št 110.
Torej, rojaki in člani JSKJ., tukaj vidite, kako ga je moj prejšnji dopis ogrel, da je moral pre-!eej na gl. tajnika pisati. Odgovor j je dobil in jaz vem kakšen. Čast »slavnemu tajniku JšKJ., ker on j je treznega in razumnega mi-
išljenja.
Ko bi me sohrat Skerlj ne bil napadel, bi mu tudi ne odgovarjal. tako sem bil in"h tprimoran odgovoriti nui na vse.
Jurij Previč.
Naznanila.
New York, N. Y.
Tem potom se naznanja, da priredi slov. po<ipomo društvo Orel št. 90 -ISKJ. zabavni večer v soboto 29. aprila t. L ob 8. uri zve
čer v prostorih gostilničarja Mr. liauha v Bronklvnu.
Nadalje se opozarja č*ane(iee> •iori omenjenega društva, da sp bo vršila prihodnjo s;;boU> 15. aprila četrtletna seja v društveni dvorani ttb 8. uri zvečer. Ker s > važne točke na dnevnem redu. vas vljudno vabim, da pridete vsi brez rzjeme na to sejo. Neopravi-jčena o-Lotns^t od te seje se kaznuje po" društvenih pravilih.
Želim vsem članom 111 člauieam vesele velikonočne praznike.
Valentin Orehek tajnik.
Barberton, Ohio.
( lanom dfuštva sv. Martina >1. 44 -1SK-). se naznanja, da se je na »seji uteseea februarja sklenilo. da mora vsa k bolniški obiskovalec poročati na seji o bolniku, katerega je obiskoval: v slučaju pa. da se ne more bolniški obiskovalec seje udeležiti, mora poroča-1 ti pismenim potom.
Tukaj tudi naznanjam vsem članom našega društva, da bom od sedaj natprej jaz plačeval pristopal i 110 za vsakega novega člana in članico, ravno tako tudi za o-1 loke. Denar za to boni vzel iz nagrade, katero dobim kot organizator od Jed note za nove. člane hi članice. Naše društvo zelo lepo napreduje in od novega leta sem se je povečalo že za 14 novih čl an o v in «"Ianic Tem potom prosim vse člane in članice našega društva, da naj na to opozore rojake, ki mislijo pristopiti Ii kakemu društvu.
Omeniti moram tukaj tudi to, thi kljub temu, da naše društvo zelo lepo napreduje v odrastlem ^oddelku, ]vi ima člaaiov v mlad tujskem takt) malo, da ni vredno o-menkti. Sobratje, ako hočemo, da nas ixKbt naši otroci poznali, ko odras.te.jo, jih moramo imeti med seboj, drugače se nam bodo kaj hitro odtujili v vsem.
Toplo bi priporočal zastopniku nekega c.levclandskega <^s opisa, jtla se ne vtiče- v razmere našega idi-uštva, ko obiskuje svoje jiaroč-jnike po naši naselbini. Naše dru-:štvo ima zadevno število «iposti4>-1 nili članov, da lahko izhajajo brez jkakega zastopnika, ki najbrž ni niti č!an naše- -7eclnote.
A. Okoliš,
tajnik in organizator
Leadville, Colo.
Društvo ,»v Jurija št. Ill J.SKJ priredi vesel i eo dne 3. julija t. 1. Zaradi
tega ]>ro<šena vsa sla\*na tukajšnja društva, da ne prirejajo veselic in zabav na omenjeni večer. Vljudno vabim že sedaj vse občane, tla nas po.seti.jo v obilnem številu ter nam pripomorejo nekoliko k blagajni. V slučaju potrebe i bomo tudi mi priskočili na pomoč. Na omenjeni ""večer ne bo samo ples. ampak bo tudi nekoliko zabavnega, česar že ni bilo v tem mestu večje število let. Program te zabave bo (pravočasno objavljen v tem listu. Torej še enkrat vljudno prosim in vabim, da naj ne pozabijo. Vnaprej se zahvaJju-jem v imenu celega društva ter voščim vesele velikonočne prazni-jke vsem tukajšnjim Slovencem Ln •Slovenkam, kakor tudi vsem drn-?gim po širni Ameriki.
Naročnik.
ADVERTISEMENTS.
Koncem tega meseca se podani na potovanje proti vzhtxlu Ln obiskal l>om vse rojake, ki so lansko jesen naročili od mene kalifornijsko grozdje, da se osebno spoznamo in domenimo glede bodoče kuj»čije§ V slučaju, da pa še kdo drugi izmed rojakov, ki kupi celo karo grozdja, želi, da ga ob-iščem. naj mi piše in jaz mu bom poročal, kdaj ga bom obiskal. Moje gt*slo je bilo in bo, da svoje odjemalce zadovoljno postrežem. . Se priporočani vsem.
Walter Predovich. . 117 W. Pitkin St., Pueblo, Colo.
Kdo
ve za .sedanji naslov IVANA 1 HRIBAR? Doma je iz- St. Ru-perta na Dolenjcem, po poklicu električni mehanik. Njegov 1 naslov naj se pošlje na naslov: Consulate General of the Kingdom of the Serbs. Croats and - Kfovenes, 443 West 22. Street New York City. (12-13—4)
Kako se pozna človeka po pisavi?
Po raznih kretnjah je mogoče uganiti značaj. — Nekoliko zgodovine. Razprava temelji na ugibanjih, ki so se pa že večkrat izkazala kot resnična. Grafologije se poslužujejo sodniki, trgovci in zdravniki — pa tudi zaljubljenci.
V davno minolili časih so ze živeli ljudje, ki so iz načina pisave in oblik črk sklepali o duševnem stanju posameznika. Po vtsinem primerjanju pisav eno z drugo, so v teku časa dognali, da je pisava, ki zamore poleg hipnega duševnega stanja kazati t:id; stalne lastnosti človeka/. — K< r.čno so došli do zaključka, da pisava kaže značaj pisca na način. kakor ga kaž -jo drugi gib-1 ja ji trupla.
G i bi ja ji človeškega trupla so raznovrstn*. To, da korakamo, go volimo itd., vemo. dečim so delovanja živcev in mišic manj zavedamo. Vsak tribl.iaj in vsaka kretnja pa nam predočuje duševno stanje dotičnikn. Mahanje z rokami pokazuje nervozneža. trda hoja oholeža. upognjena glave melanholičnega Človeka, slišni koraki pa tihotapca in ovaduha.
Ravno tako, kakor iz hoje "111 dmgih očitnih znakov volje, spoznavamo duševno stanje človeka i;: potez obraza. Zadovoljstvo in obup, veselje in žalosf, odločnost ir. bojazen opazimo na obličju bližnjega na prvi pogled, dasi se. d -tičnik tozadevnih znakov pn-gostoma ne zaveda.
Navadnim gibliajim človeškega trupla so. kakor rečeno. ]v>-dol ni tudi gibi ja ji. ki jih po vzroča pisava. Ker -o večinoma odvisni txl direktne volje človeka. zato nam tu tli v oblik* raznih ]>otez. črt. zank. kljuk in kljukic jasno prikazujejo njfego- , vt; duševno stanje. Pravzaprav so ' ^ znaki pisave mnogo večje važno-1 sli kakor dmigi gibljaji trupla. ( ker nam dajejo možnost, da jili b:l ko motrimo trajno. čeprav pisce že. davno počiva v grobu. ( In na podlagi takih razmotrivanj je nastala veda. kat.to imenuje- ' mo grafologija. Oglejmo si v ma- ' len* obrisu in poljudni obliki to zagonetno vedo. o kateri se še' ni razpravljalo med nami	}
* t
*
Najstarejši dokaz o irrafološ-kih domnevah najdemo v zgodovini Rimljanov. Gaj Sueton. tajnik* cesarja Hadrijana. je spisal življenjepis rimskih vladarjev —' "De vita Caesarum". Tam navaja. da je bil cesar Oktavijan Avgust zelo varčen, o čemur priča i njegova stisnjena pisava in okol- ' nost. da je oh završetku besed pisal navzdol po robu. Značilno je. da ta dva znaka še danes ve- ' l.iata za dokaz štedljivosti.	i
V 17. in 18. stoletju je izšlo v franeokih listih nekaj t.ovji-- 1 stnili razprav, katere pa so osta- j le osamljene v tedanji svetovni literaturi.	t
Prvi važnejši spis o srafolo-jf zojK't izšel leta 1812. izpod peresa abbeja Edvarda TTo-quarta. Hoquart je s svojo študija zbudil veliko zanimanja med Francozi, posebno med duhovščino. Oglašati so se začeli razni raziskovalci na tem polju. med. drugimi tudi kardinal Regnier, škof Boudinet in abb? Jean Hy-polite Michon. Francozom so sledili Nemci; ITeinze. Humbold, dr. Swiedland in drugi.
Sed a j si nekoliko oorleimo <ra-I fološk o prakso, fsieer se radi o-mejenega prostora, ne mott?m!o s j, tiščati v navodila, kako naj si-tolmačimo razne pisave, hočemo pi kratko očrtati znake nekaterih posameznih lastnosti elove-ka
1- Tisti, ki piše vse temeljna IK»teze Črk krepko in debelo, da se jasno razločujejo od tenkilf potez ter so na spodnjih delih črk f. . p odlomi jene in klinaste, je energičen. "Dalje so vse povprečne črte pri A. Z, f. t itd., debele. Ravno tako so krepkie in debele vej-ice in klicaji. Ako so poprečn? črte zelo klinaste, zna-čijo brezobzirno odločnost; če se dvigajo navzgor, pa sTremljenjie in štrebarstvo. Pisava ene-i-gie-njli ljudi je pogostoma tudi navpična in vnglata, kar pokazuje za pet ost takozvanega človeka razuma.
2 Človek slabotne volje pitj« tenke in ležeče črko. Bolj ko se } vrstice nagibajo desno, tem sla-jbotnejši jie. Črke so deloma okro-.gle in pike so neznatne, poprečne J črte so tenke. Ako poleg tega vr-
Istice padajo poti črto. znači, da je pisec tudi melanholičen.
3. Oseba, ki paše na način, da
[se posamezne besede in vrstice raztezajo in dvigajo nad črto. žive le za čiste ideale. Taka pisa-\a ne vsebuje znakov posebne e-nergije; vprašanja so tenka in dolga: visoke črke segajo pod obnebje. Vse. kar .je v renici 1-dealno. je nežno in stremi navzgor iz materije.
4. Materialist pi£e drugače. — Gumii znaki njegove pisave so d«-bcle. nizko stoječe i pike. IT-mazana pisava dokazuje, da njen roditelj stemi le zji jed.K« in pi-jačo. V slučaju, da v močno ležeči pisavi nastopajo hipne, nc-ofii-.rne debeline, potem obvladuje dot:čne<ra pisca tudi pob o t nost 5 Resnicoljnbnga '']OVeka spo-tznamo i>o enakomerni, razločit! g. d itd., so na vrhu odprte. Pisec je namrč znača j, k; ne pozna skrivnosti, zato ima vrata v svoji duši odpi*ta na stežnj. Ako so čtke poleg navedenega spodaj I b po okrogle, je dotičnik tudi dobi«.srčen človek.
(>. Lažnik jiiše obokano pisavo (arkade) in sumljivo vijugaste j vrstice; v črke so vpletene razne j oki-ogline; Črke a. o, g ltd. so na vrl« 11 zaprte in zadrgnjene z zan-I kam i. Ako so črke zgoraj zaprte, j in spodaj odprte ter nosijo po-j samezne besede poseben podpis, znak meča. potem pisec poleg la>n.iika tudi nevaren hinavec. Kakor reže meč na dve strani, ta-(ko reže njegov značaj v duše in t !(s abližnjikov.
j 7. Varčnost nam predočuje stisnjena pisava, tekoča do konca desnega robu. večkrat, tudi jvo robu navzdol. Nadaljni znak je ozek levi rob pisma. Ako se. levi rob vedno bolj izožuje. znači. da je pisec varčen, toda noče, da bi
Lra dr ti tri smatrali za stiskača. _
Ako je rob tedno širii. dokazuje, da bi pisec rad štedd. a mu to ne uspeva.
8.	Znaki zapravljivosli so ravno nasprotni znakom varčnosti. Zapravljivec p i.še široko in prostorno pisavo, ki je prcej nagnjena ter ji manjkajo znaki e-nergje. Se drugi znaki so velika razdalja med b'esedami. dolg^ zaključene ]>oteze in široki levi rob pisma, posebno če s rob šTri bolj in bolj. Zapravljivec Vrati papir, l-azmetuje pa tudi denar.
9.	Človek, ki ljubi red. piše dovršene črke. pušča enakomerno razdaljo med vrsticami in besedami ter začenja točno vrsto pod vrsto. Vsako i piko in č. š. 3? strešico postavi v čedni in pravilni obliki nizko in na pravo mesto.
10.	Nereden človek pLse zmešano : njegove črke visijo na vse strani: vrste na levi strani so ii-grizenc; pike. strešice in poprečni' t črte letijo nizko in visoko, pred črkami in za črkami, le tam jili ni. kjer bi po pravilih morale biti. Naj vee takih ptsav na.j-
ch mn pri mladih gospodičnah, _I
kar znači. da je nered v njih sobah in njih — glavah.
11.	Samozavest in ponos se poka zlijejo v razmeroma visokih
črkah, v visoko pote^nJenih začetnih potezah (črka stoji na eni nogi) in v visoko postavljenih poprečnih t črtah in č. š. ž strešicah. Črke Tj. D in B nosijo široka podlage; podpis je podčrtan, pigava nosi znake energije.
12.	Skromnost je razvidna iz pr-proste in nizke pisave; velike črke so nizke. Obe temeljni potezi pri M sta enakO" visoki; podpis se nahaja nizko na papirju, naslov nizko na zavitku. Ravno tako so postavljene poprečne v črte in č. š. ž strešice.
13.	Človek razsodnega mišljenja piše harmonično -pisavo ?» precejšnjimi razdalji med -vrsticami in besedami. Dalje nosi pi-sav.1 znake višjega duševnega obzorja ter j» priprosta ln razločna. Nepotrebnih zank. posebno pri začetnih in velikih črkah. ni.
14.	Pisave nerazsodnih ljudi so popolnoma nasprotne gornji. Razdalje med vrsticami in besedami so neenake, črke f. p, -f, p ga jo v spodnje vrste ter nosijo zrake nerazvitosti, zmešnjave in nerodnosti. Spremljajoči lastno^ sti nerazsodnosti sti trma (ne>-enaka lega pisave; neenako postavljanje poprečne t črte) in — bujna fantazija f velike zanke v črkah L. Z. b. e. f. g. h. j itd).
15.	Egoist upogiba vse zakljuc
ne poteze v pisavi nazaj na levo ter ustvarja pri-posameznih črkah kljukice in spiralne oblice. Te znake je možno opaziti tudi v začetnih potezah in strešicah. S harpunami poteguje vse k svojemu ljubemu jaz. Spremljajoče, lastnosti samoljubja so trdosrc-nost (spodaj špičaste ali voglate črke. posebno a. o in 11V brezobzirnost-. ponos in laž.
16.	Yeselost spoznnvamo po valovitih ali zakrivljenih, navzgor odprtih, poprečnih F, T. t črtah ' in pomišljajih. Vse poteze v za-' četku iu na konceh besed nosijo znake obsežnih upognin.
17.	Človek, ki rad zbada in k-itikuje svoje bližnjike. piše špičaste in bodalom podobne zaključne poteze, vejice, poprečne
J črte in strešice. Ako pisava nosi I poleg teh znakov t ud t znake e- 1 jioizma. je dotični pisec obenem zloben človek.
18.	Osornost zasledimo v pisavi. ki pokazuje klinaste zaključne poteze, poprečne črte tn stre-
| š.c« . Črka t nosi spoda j zanko l in na vrhu poprečno čl to. Parafa j pri podpisu je podobna streli. V | sitna ju. da je pisava izredno de-v bela. znači, da je pisce jeznega i; 1 brutalnega značaja. Tako so pisali vsi nekdanji in pišejo se-dstn.ii trinogi.
S tem zaključimo podrobne navedbe, ki pokazujejo, da grafo-I02 • ja ni kakšna črna umetnost. Vse je namreč enostavno: kakršen je človek, tako tudi piše. Poleg glavnih znakov moramo upoštevati tudi druge stranske znake, da ustvarimo popolno in enotno sliko o duševnih lastnostih pisca. To pa zamoremo storiti le ]>o daljših študijah in primerni giafološki praksi.
Dalje je treba uva/.evaii okol-nost. tla prošnje, pisma 11a dostojanstvenike in pesmi pišemo vedno s širokim robom, kar je uvaževati pri določitvi varčnosti ali štedljivosti. Merodajen je tudi materijal. uporabljen pri pisavi.
Praktična grafologija nam nudi zelo mnogo koristi. r*čenjar lahko ž njo ustanovi na podlagi starih rokopisov zanesljivo sliki znamenitih in zgodovinsko znanih oseb. Ugotovi lahko duševn-lastnosti posameznih vladarjev, politikov, umetnikov in pesnikov. On razkrinka lahko oboževane tirane in pustolovce ter poveliča preganjane poštenjake in rodoljube.
Pedagog lahko z grafologijo , dosega izredne uspehe. £ pregle-1 dovanjem pisav svojih gojencev! j spozna nagnjenja posameznika, j Ida lahko uravnava njih zablode-I lest i in zmota. Ravno tako je ž njo staršem olajšano vzaganje! otrok.	i
Kriminalist lahko z grafologijo j izsledi razne anonimne pisce ter j p. narejevalce javnih listin in • podpisov. Grafologija na polju j krLininalistike je tako Interesan-ten predmet, da hočemo o njem razpravljati v posebni črtici.
Poleg navedenim služi dobro tudi .drugim ljudem. Zdravnik bo ž njo spoznava! razne živčne b<! lezr.i; trgovec in podjetnik bosta preiskovala pisave prosilcev zn ' službe, da doženeta. kateri je ] zanesljiv in kateri ne: zaročenka ho spoznala po pisavi duševne lastnosti svojega zaročenca, da pravočasno prepreči morebitni i nesrečni zakon. Grafologija daje namreč glede duševne lastnosti posameznikov več zanesljivosti, kakor pa dolgoletno znanje. ,Z ozirom na to je želeti, da bi se tudi med nami širilo zanimanje za to vedo. katero sedaj pozna komaj le par oseb.
D'Annunzio mbret albanski?
Po poročilih iz Čmegore obstoja med zadnjim dogodki v Albaniji* in na Reki neka zveza. Albanski ustaši proti tiranski vladi so baje imeli namen proglasiti z.l albanskega kralja — mbreta Gabrijela IVAnnunzija. Ta vest S" nam zdi prav verjetna, vendar pa ni izključeno, da se je ta načrt v resnici rodil v prifrknjenih glavah italjanskih fašistov.
Nov način delovanja za povzdigo valute.
Mostarska policija je aretirala nekega trgovca, ki je v pijanosti sežigal stodinarske bankovce. Trgovec re je pri zasliševanju izgovarjal, da je na ta način hotel praktično sodelovati pri pov-zdigi jugoslovanske valute in da je le koristit državi!
!
Razne vesti.
.41.-
Srečen udarec.
V Glasgowu na Angleškem je dobil borilec Mitchell pri bokser-skem dvoboju tako silen udarec na glavo, da je padel v nezavest. Nekoliko minut je ležal kakor mrtev. Potem pa se je zavedel in ves začuden vprašal; "Kje sem'.' Kaj se je zgodilo?" Vse navzoče občinstvo se je silno začudilo, kajti Mitchell je bil znan kot nem. Silni udarec mu je vrnil možnost govora in sedaj govori normalno.
Mnenje Angležev o jugoslovanski politiki.
V Političnih indiskrecijah*' objavlja Anglež Seton-Watson (Scot us Viator) svoje misli p razmerah v Jugoslaviji, posebno pa še o naši zunanji politiki. Pov-dnrja. da ne more najti pameten človek niti ob belem dnevu in z lučjo v roki sploh kak vodilni princip v vladi! Ministi-ski predsednik Pašič je predstavnik zahrbtnega intrigantst.va in je zato značilna njegova pokorščina t Ci.rističnemu režimu. Z imenova-, njem Boškov.iča za zastopnika ( Srl ijc v repa raci jsk i komisiji, k 1 ga Angleži prav dobro poznajo I>o njegovih škandalih v Loudo-nu, se je nesmrtno blamiral. Rav-■ ne tako jo je temeljito za vozil, ; ko je imenoval za poslaniku v Parizu fanatičnega pristaša eari-stičnega režima in njegovih ne-' srečnih "•zadnjih mohikaucev**, v izgnanstvu. zloglasnega Spa-Jnjkoviča. Takih primerov našte.-I v;i Set on-Wat sun vse polno.
! a . ^
Žrtve kuge in kolera
i Po raznih uradnih statistikah kulturnih evropskih držav je v t ajbol j v angleški Vzhodni Indiji : preteklem ietu razsajala kuga kjer je umrlo 113.000 ljudi. V nl-zozeniski Indiji je zahtevala kuga ' 8S0 žrtev. V Siamu je umrlo za k igo 67 ljudi. Na Kitajskem — vktdikor je znano — komaj 7 oseb. 1 V Franciji je bilo 30 slučajev, v I Angliji 1. Iz Rusije in Poljske nt , točnih oda t kov. vendar pa je sigurno, da je tamkaj "za kugo umrlo izredno mnogo oseb.
Trpljenje brezposelnih delavcev.
Veliki dnevniki neradi poročajo o trpljenju brezposelnih delavcev. O lakoti na Kitajskem, v Rusiji v Nemčiji in drugje, so prinesli po cele strani. Kako trpe pa tukajšnji ameriški brezposelni delavci. se pa malo čita v velikih dnevnikih. Amerika je najbogatej ša dežela, njena skladišča niso le vzrhana z raznimi živili, ampak so polna tndi »drugih potrebščin, ki jih človek potrebuje neobhodno za svoje življenje. Veliki dnevniki nočejo, da pride v javnost, da i je v Ameriki v nekaterih kBijili. kjer je število brezposelnih delavcev izredno veliko, podpora ravno tako potrebna kot v izstradanih evropskih deželah. Semint.fe pa le smukne vest v javnost, da je tudi v Ameriki v nekaterih krajih zaradi brezposelnosti revščina iz-J redno velika. Neka vest iz AVil-{ mingtona. Delaware, pripoveduje, dr. je v tem mestu taka revščina med brezposelnimi delavci, tla Zupan Ilarvev uvažuje. ako ne bi bilo pametno, da se pošljejo žene n tovornimi avtomobili na deželo, da -- prosijo pri farmer jih za živila. ki se razdele med brezposelne delavce. Lokalni odbor za od-pomoč skuša nabrati v mestu sto-tisoč dolarjev, s katerimi bi nakupil najnujnejše življenjske potrebščine. da jih razdeli med stradajoče družine. Ta kratka vest pripoveduje o bedi in revščini med brezposelnimi delavci tako razumljivo, da nihče ne more utajiti te revščine, ki dokazuje, da obstoje v današnjem družabnem redu velika protislovja. Delavci, ki bi radi delali, a ne morejo delati, ker se podjetnikovi ne izplača z dobičkom obratovati svojih tovarn, — stradajo, nimajo potrebne obleke in kuriva, da segrevajo svoja borna stanovanja, ko vanje pritiska od zunaj strupen mraz. Na drugi strani pa lahko vidimo, da žive ljudje v največji udobnosti in razkošju, ki niso v svojem življenju produeirali s svojim ročnim ali možganskim delom, kar ima le količkaj vrednosti. Če to niso kričeča protislovja v človeški družbi, tedaj res ne vemo, kaj se naj prav zaprav imenuje protislovje.
ROJAKE. NAROČAJTE SB HA "GLAS NARODA" NAJ.
VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDS. DRŽAVAH- ^B
GLAS NARODA. 13. APR. 1022
Vladimir Levstik:
GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
(Nadaljevanje.)
Tako j«* zaprtih štiristo ljudi ' obojega sj>ola	vseh starosti.
S'» matere, ki imajo otroke s se- ' hoj .da jim ne i>o«jrinejo zapuščen-« » ki na eesti; je deea, spočeta In povita v tem kraju izobčenih, k m r -«e ljube/en nima kod skriva-li pa hrope zvečer na vseh stezah j \ spotiko nofram. med pljunki In odpadki, sama izpljun »k najzad- ^ n eoa ponižanja, štiristo ljudi .,< ti.ikov od za<"etka vojne: to bo. kmalu tisoč let pokopanega 2lv- j l.eiija. Čudež bi bil. če bi sredi i tisočletja po rja in gneva še rastla /( b na traviea. poganjala živa ^ b'-st. I/prva je bilo v taborit ne- j k; i trmi-"ja, pa so jra Lahi ponižali; tudi trata je bila, pa so jo ( jMiitiandrali jetniki na svojem be- j ( tru ilt ujjr pred drugim in pred se- • boj. Zdaj je zemlja gola kakor lobanja jrnilejra trupla, s katere -o črvi znesli kožo in lase ; nekdaj J rumena, je zdaj vsa temnosivkn-sta. fhme 1 a od mrklih duš. ki sn j. klele, in obupa, ki jo je toptaT; ob deževju se razmoči v hudobno testo, ki požira stopala do plež- i njev in posfira podplate v kepah, težkih kakor usoda.
Ostra, sapa je sprejeta Janeza na piairu. Po teh krtinah se vla-eiiuajo vsi vetrovi sveta ; mrzlf kakor bajoneti straž, so vendar ^ i/y<»ali i/ njegovih . prsi zdravje, moč in skoraj vse želje in misli. Z";o| i ponos, ki pa vezeta domo-t * </je in ljubezen z nest rohni j i v I -no kitami; toda meso življenja je odjiadio. <iad čuti. da mu stoji l.ekdo za pW*i ter kreči <?rabe/.lji-\« roko. Ali to ve: predan se stisnejo kifinplji krop njegovepa prla. bo vse končano; ležal bo v domači zemlji, in zmagoslavje pravice mu bo zvonilo k pogrebu.
Mraz in lakota ga ne bi zmogla. da ni tepa strašnega podnebja, dežele brez pozdov in pora. s suhim ozračjem, ki ne diši po n!- , čemer. Ze prvo leto je začutil nje-gov strop .kakor vsi ubopi sinovi juga. Holečine v prsih, krehanje, pe>;,nje tel »-snih sil. vpadla lica in nazadnje postelja v jetniški bolnici. s katere ni več vstajenja —■ takšna je usoda, ki čaka vsakopar in zanje s čimdalje širšim razmahom. Ze mrjo, ki jih je zgrabilo pozneje od njepa ; popledi vseh se mu čudijo, da on živi. A»z leto fini ho urnirei ves tabor. . . Ne. on re. on noče t rohnet i v brezsrčni tuj' zemlji!
Divji veter ga zanaša po lesenem hodniku pred barako; vsalrj hip se mora loviti, da ne pade. ' Se enkrat hoče prebrati Zinkino pismo: na božični večer mu je pi- S sala sinoči je prišlo. Če bi sirota i le vedela, kako mu je! Toda Ja-j no/ ji zmerom sporoča, da se mu | dobro trod i. On noče, da bi obit-J p i val a zaradi njega, noče, da hi , «';api ljudje prosili zanj: enkrat | se odklenejo vrata sama od sebe. Ob nedeljah smejo sorodniki ob-
0	kovati jetnike; svidenja se vrše na stražnici, vojaki pazijo zraven ter se o&urno ropajo med se-» »j. Hop ne daj. da bi moral Janez tako govoriti s svojim sočlo- j Relcom; Hog nedaj. da bi Zina po- j p1'dala v ta svef gnusobe! "Ra jst j
1	ikoli več: pad je sporočil, da mi dovoljeno priti k njemu.
Poveljnik taborišča je orožniki: i straž m oster. Tik za malo barako. v kateri stolu je. raste divji kostanj; pod njim obdaja neka} bezpovih stebel prazen prostorček ' s surovo zbito klopjo. Tja se fe napotil Janez, ker upa. da v takem vetru nihče ne sedi na prostem. Ni se varal: klopien je prazna : tesneje so zavije v svoj ogo-j Ijoni plaSe. izvleče pismo in bere pobožneje ko mašne bukve, za-U/ivaje besedo za besedo, kakor i»i hotel posrebati zf zdavnaj Izpuhtelo vonjavo do/taa in mehkih dekličinih rok.
T'boffo Zinkino pisemce! Na štiri majhne strani je morala spraviti vse, kar mu ima povedati, zakaj cenzorji mečejo predolga n?-f.ma v koš; in tisto, cesar ji prekipeva srce. svojo hrabro, jasno ljubezen, je moral.n cisto zamolčali. ker hi ji drupače vrnili pismo 7 opazko: "pišite kratko in stvarno!" Saj tudi ne pre. da bi jo razpaliala zlobi uradnih oči. . . Toda Janez bere izmed vrstic vso n jrn o«krb in bol; kako geni jrvo ga izprašuje. ali je v resnici zdrav in se ne hvali samo, da bi njo to-
ažil* Nato mu rahlo potoži o ma-1 eri. kako čudna je še zmerom, j k-es čas od Joževe smrti. "Samo ie misli, dragi, da te je pozabila; na ->i le domišlja, da mora žrtvovati skrivnostni usodi ljubezen i io tebe in brata; brezsrčnost te srtve pa je zgolj vnanji obraz, najvišje, i la jne-seb i čnejše ljubez-: n.* Opominja pa, naj vztraja v' ,-eri : ''Glej. ljubi, kader premiš-j jam svoje upanje, se mi zdi, da ie mora porje ukloniti njegovi noči; in v tem tipanju ne morem očiti tebe od vsepa drugega. Za-tpaj v zmago pravice, zaupaj ^ ivojo vrnitev, ne dvomi o trenot-i', veselja, ki <?a čutim včasih ta-io blizu, da slišim tvoje korake red našimi vrati. . Nazadnje nu pravi še nekaj; tisto pa Je ■rnzor debelo pokril s kitajskim •rn i lom.
—	Trenotok veselja! — mrmra jrinik. — Sveti mi. lučka, dokler ie pride.
Koprnet"a mehkoba mu je naravi a v prsih, kakor da Je zdajci za-•util ob sebi dišavo njenih las. FCradoma imljublja papir, na Tract em je-slonela draga ročica; na-o pa zamišljeno zloži in spravi. \li se je mahoma zjasnilo vreme? lanez je svei in pokrepčan; Iju-neec misli |vule obledelo kri hitreje po njegovih žilah, in upanje se iglaša z drznim fantovskim vrt-j ikom. Kljub vsemu, kljub vsemu! j
Živeti, ostati na t**m svetu, la mu vsi zločini ljudi ne morejo iv.et idobrote' — vzklikne sam v, iebi ter plane kvišku liki pri polnjena jelka. — Ah, kako bo še lepo!
Takrat pa se zdrzne in nastavi ho proti žandarjevi kolibi, iz katere se je zaeulo nerazločno krt-"anje in teptanje z nogami. "Komaj popleda, že se odpro vrata, m star možiček — gotovo je prišel k vsemogočnemu s kako pritožbo — zleti kakor bomba na ;redo dvorišča; za njim se vidi iz-r rožena žandp r jeva nnpa v ansrte-Ških mehurkah in pizdalinskih goltih polenieah.
—	Selinn r.eipen, den Lumpen! — rohni razjarjeni glas gospoda komandanta, dočim se starček pobere in v obupu krovi ja proti svoji barak". — fie pritožuje se mi. svojat!
Tn zdaj sledi prizor, ki pn jo težko pozabiti.
V kolibi zazvoni telefon. Mo£ pravice izgine, vrata lopnejo z«? njim: dolgo časa je vse tiho. Na dvorišču se je zbrala gneča plo-
veov. ki stiskajo pesti in preklinjajo. ta zamolklo, ta glasno. Iz barake so razlega po taboru sivčkov jok in zgovorna? pripoved o žalitvi; ogorčena družba rTnc tja. da si olajša sreo. Janez stoji r.epremično in škrta r. zobmi.
Tedaj pa so vrata drnpič od-rro; tnopočnik skoči ven ter zn-kliče z plasom vsiljivega postre. seka :
—	Stojte. gospoda, prijetno sporočilo imam! — Njegov obritf rJavolasi obraz r ogabno mlečno kožo je ves predrupačen, jastreb se je izpromenil v goloba. Z očetovskim smehljajem nadaljnje: — Pojutrišnjem so pripelje komisija z nalogo, da po ukazu njegovega Veličanstva preišče vso posamezne slučaje. . . velika večina \as bo izpuščenih; vse dame in gospodje, ki imajo čisto vest. se potomta.kifn lehko pripravijo na odhod. Izvolite naznaniti veselo novico po barakah.
—	Prej lump je. zdaj gospoda. ] maladetto! — zakriči srditež fz množice. — V petih minutah se mu je obesil nos. . . Počakaj, šel drugih litanij se naučiš!
Ali gospod komandant ne sliši;' njegova zastavica se je obrnila I po vetru. Se priklonil se je. in nje- j gov pogled je meden, kot bi izbiral žrtev, da jo poljubi. Jetniki' so v očeh topa nasilneža mahoma j spet ljudje; svet se mu ruši izpod r.op." Radovedno se ozjra. kdaj iz-' bruhne obče navdušenje, in ko n*| dočaka ničesar, izpinc v kolibo.1 da niti ne veš. kako ga je zmanj-1 kalo.	;
.Tan.ez pleda, posluša in komaj j razume: čudi se. da ni n« vrisfta, 1 ne smeha, ne poskakovanja. Le miniranje so jo razneslo po vsem! taborišču; tam zgoraj nekje je1 \iknil osamljen pa plaveč ' oviva'! teh mahoma utihnil. Sam po seb-( nI i. kaj jo : tako zelo so se nesreč-: i.oži odvadili prostosti, tako po-poinoma. je umrla zanje,'da jih je skoraj strah njene bližinu. So tudi ljudje, katerim je dol po .jetnt-štvo izmolzlo poslednji vinar in zadnjo kapljo moči: prvi na po v za košček kruha jih mora podreti. Njim pomeni svoboda lakotno smrt ob veliki cesti. Tn tistim, katerih se ni posrečilo lufc.nobitl — kdo jim jo porok, da obljubljena komisija ni zgolj ena od neštetih, ki prihajajo vsa ta leta ob nedeljah z Ihtnaja. kar tako, da se pn-spodjo izprepeljejo z avtomob?-loir1 ter zaslužijo mastne d i jote s tem. da trebuhajo za stražme--štrom no barakah: "Ja. ja! -Ta .ui!"0 Se upanje so tu izprominja v muko; "vesela vest." prinaša jetnikom dva dni brezupnega fco-prnenia in jalovih sanj. . .
Tn>ke volje se vrača Janez v
bai ako.
—	Tn vend a. — si oporoka na-tiliom. — in vendar napoči dan. ko bo vest resnična ; zakaj ne h* bil današnji?
Globok nemir se mu dviga v srcu; napol je bol. napol veselje, in vse drusre misli iipašajo brco to skrbio brez imena, j Dva dni potem je Janez nrost in ž njim večina jetnikov. Trata ostroga so so odprla: velika, strašna svoboda izkoreninjenih je zaklicala s oeste svoj rod. Gad iz-prvn ni mogol verjeti: široko je J glodal, bled kakor zid. tor majal z glavo. Nato jo šol počasi k svoji postelu. zakopal obraz v počrnelo blazino in so razjokal bogvc zakai. Storilo so mu jo. kaleor b! spričo njegovega osvobojen ja Iz-giniala vsa ta brozbrožna. krvava vojna in vsa zgodovina človeštva ter bi vos svet ne pomenil drugega kakor njecovo prostost.
Na svojo bolezen ni nomislil: ko pa jo natlačil potno košaro, v kateri mu jo poslala Zinka najpo trobno.fšo stvari, začuti mahoma da ni več tisti, ki jo je nosil dr semkaj. Roko in kolona se mu tre so od prvega poskusa. Toda Janej ce tiho nasmehne, vzame ključe?; in odklene; kdo hoče ?;aj? Leti uboga gadova last. raz^tj so n r vso vetrove: nate. vzemite, in ti si zadnji prišel, dobiš košaro Doma jo vsf>ga dovoli* ^ In tad odhnbi s tem. kar Imt T na s^bi: le palioo nosi v desnic! v levici pa v ruto zavezan voga ^einizkega kruha., s peskom so Ijene^a. s trst-ami in k-tmonj<\ zamešenega, da vidita Zinka ti i mati . . j :—
Izpred mariborske porote.
Dne 8. marca se je vršila obrav-. nava prati earitLskemu uradniku-Francu Ncpomuckemu, ki je bil i leta 1895. rojen v BLhaču in je bil nastavljen v Mariboru kot carinski uradnik. V času od julija 1920 do februarja 1921 je poneveril do 40.000 dinarjev državnih carinikih dohodkov. Na sled so mu prišli šele potem, ko je delal računske zaključke o priliki, ko je bil prestavljen v Novi Sad. To je bilo meseca decembra 1921. Ne.po-' mucki je delal račune vse dn le-jtošnjega februarja, pa mu ni "šlo vkup". Pravi, da je denar izgubil, oziroma, da so mu ga neznani zlikovci ukradli. Porotniki so pa soglasno spoznali za krivega, na-
kar je bil Nepomueki obsojen na
• 2 leti poostrene ječe.
~ * *
Od 8. ure zjutraj 10. marca do poldruge ure zjutraj naslediljesga] dne je trajala pred porotnim sodiščem razprava proti morilcem užitkarja Košarja iz Sladkovcev v ljutomerskem okraju. Rezultat te dolge rarprave je žalosten: obsodba na smrt na vešalih trojice Ijudir ki so mseenirali, oziroma izvnšili 1. avgusta 1921 nasilno smrt užitkarja Košarja. Posest niča Marija Perša je imela na svojem posestvu Košarja kot užitkarja in ker je smatrala, da je to za njeno posestvo preveliko breme, je Košarja strastno sovražila. So-
Iz temne dobe.
Dr. F. 31. Bartoš je pravkar J
izdal v Pragi novo knjigo: **lv-j
van Nepomuški, svetnik temne
dobe. (List iz «"*eške zgodovine.)
Ob tej kiliigi treba tla pogledamo!
nekoliko v ono zgodovino, ki smo . i jo doživljali tudi mi. in ki nam
jo je v zadnjem času pokazal dr. Ivan Tavčar v svoji ""Viso-ški kroniki".
Skoraj štiristolet je trajalo gospodarstvo Habsburžanov nad Če-1 hi in če govorimo o tej periodi, kot o noči. ki je sledila husit-skemu dnevu, potem so pred 200 leti Cehi živeli ravno sredi te noči.
Na zapadu in severu se svita, r.a Češkem pa traja najbolj tem-1 na noč. V tej temni noči leži nad češkim narodom mora v podobi svetnika Jana z Nepomuka. Tej, mori je posvuT-ena Bartošova knjiga.	1
"Sveti Nepomuk". kakor imenujemo mi tega svetnika, je med najbolj popularnimi svetniki. Xjc gova podoba stoji pri nas skoraj na vsakem starejšem večjem in tudi manjšem mostu in mosteeu, koder je katoliška čerkev kedaj imela kaj moči in vpliva, d asi je češka znanost že ]>red 140 leti dognala, da takšen Xepomuk sploh nikdar in nikjer ni živel. Živel je neki Jan ali -Tohanko
prog ji je padel v vojni in imela je ljubimca, nekega Muhiča, veliko mlajšega moža ; skupaj žnjim je sklenila odstraniti s >veta Košarja. Morilca je naravnost najela v osebi nekega Hojnika, sod-nijsko že lSkrat predkazuovanc-ga. Ponudila mu je večjo množino žita, ako ubije Košarja, in Hojnik je dne 1. avgusta 1921 lvoša/ja res zadavil. Kljub dolgotrajni oibravnavi so sletlili razpravi vsi z največjo napetost jo. Po-Izno ponoči jo sodni dvor stavil porotnikom številna vprašan ja, na j katera odgovor ni bil lahek, ker I je bila zadeva zelo komplicirana. Zato je umevno, da je posvetovanje porotnikov trajalo prccj dolgo. Slo jo pri^l v-H'in za dvojo vprašanj: Ali je llojnik zakrivil zločin najetega um ura in ali sta Perša. in Muiiie zakrivila zločin umora s tem, da sta morilca najela. Občinsrtvo je nestrpno pričakovalo i>or«.itniškega izreka, in k' je prvoinestnik porotnikiiv obja vil, da so porotniki soglasno potrdili stavljena jiiu vprašanja, j( šel po dvorani ipolglasen šepet o dobravanja. Tudi senat s^* je dol go posvetoval in žalobno slovesei je bil trenutek, ko je predsednik ob grobni tišini proglasil sodbo da so obtoženci zagrešili zločin umora in da so vsi trije obsojeni na smrt na vešalah. Obči.us»tvo je sprejelo to so>dibo z oči vidni m za-^ došeenjem, ker samo na ta način; morda prenehajo številni umori. ( ki so se po vojni tako namnožili.
* * * ;
" Dne 11. marca jo mariboi-ska' porota zaključila svojo pomJadan-! sko zasedanje. Na razpravi so bilT trije slučaji tatvine, oziroma po-; neverbe.	j
Trgovska pomočnika Žolger in; Frane Kesser ter ključavničarski pomočnik Pač ni k so izvršili v Ma-
1	i boru, ko sf> bile trpoviue opoldne zaprte, razne tavine ter na-i pravili veliko škodo. Olisojeni sol
Ibili: Žolger na 3 leta, Kesser na
2	leti in Pačnik na 18 mesečevi j težke ječe.
'j Splošno znana tatica Marija Korošec je imela navado, da je po vstopu v kako službo to čez par 1 dni zopet zapustila. Pri tem pa je vzela s seboj, kar ji je prišlo pod roko Kradla je kakor sraka. Najraje je kradla obleko in perilo ter odvažala ukradene stvari kar z vozičkom. V Zagrebu je ukradla nekemu trgovcu 62.000 kron. Pri razpravi je bila zelo predrzna. Rekla je na primer :Kar na kratko napravite, kaj bi se martrali!'" Obsojena je bila na dve leti težke ječe.
I Bivši poverjenik in blagajnik hranilnice v Ljutomeru, Milan <"eli, je poneveril ljutomerski hranilnici nad pol miljona kron. Ponarejeval je hranilne knjižice ter si označene svote tudi izplačal. Živel j® zelo razkošno. Imel je tudi avtomobil. Pri razpravi je izjavil. da je samo špekuliral in da je hotel denar vrniti., toda je imel v špekulacijah smolo. Obsojen je bil na 2 in pol leta težke ječe.
S to rarpravo je bilo končano
zasedanje mariborske porote.
»
ze Pomuka. ki so ga leta 1393 mučili in vtopili, cerkev pa tega Janeza ni nikdar priznala za svetnika. S tem bolj gorečim češče-itjem se je pa polastila neke izmišljene figure in njegovega imena in v starem sporočilu opisanega mučeništva. ki je baje izviralo iz velike cerkvene čednosti, iz zveste ohrani ve spovedne tajnosti.
Bartošev spis najprej podaj« življenje svetnikovo. kakor je o-pisano v kanonizacijski listini i/, leta 1729. v drugem poglavju pa resnični življenjepis gospoda doktorja Johanka ze Pomuk. Tretje poglavje raziskuje, kako je nastala pravljica o Janezovi spo-vedni tajnosti. Odgovor na to vprašanje je zares presenetljiv: Pravljica je nastala iz klerikalne opravljivosti na Bavarskem, kjer so hoteli očrniti na dvoril kraljico Sofijo, rodom Cehinjo in rojakinjo obsovraženega Husa. Prisili so jej obrekovanje, da bi se bilo dalo izdati kakšno tajnost iz
njene izpovedi. Od Andre iz Re-gensburga gre črta naravnost le Dunajčanu Tomažu Eberdorferu, od njega k njegovemu učencu Pavlu Zidku in k praškim gospodom korarjem ter h kronitsu in fahiilistu Ilajku. Ilajek je ne v/ nerodnost in nevednosti, marveč j v zlobnem namenu iz ene zgodovinske osebo napravil dve. Janeza ze Pomuka in Ivana Nepo-i *
mucka.
j V sedemnajstim stoletju se ti-. prav razpasti Nepomukov kultus. 1'ričetkom tega stoletja se posta-| vi že prva cerkev, ki je hočejo posvetiti temu "svetniku", toda 'takrat to še ni šlo. treba je bilo poprej dobiti dovoljenje Rima. Sledila je skoraj pol stoletja trajajoča velikanska agitacija vsega klora, vsega praškega kapitol.ja, 'jezuitskega reda in cele vrste s temi faktorji združenih Zemljanov. Avtor tudi dokazuje, kako jje pater Balbin sam fabriciral iz-■ najdeno in izmišljeno živi jonsko zgodovino Nepomuckega in v , kakšne svrhe! Ta z dokument [opremljeni opis jo nekaj prav zn kavnega in zelo poučnega, j V protireformaciji. ki je imeli' svoje središče na Dunaju, sta bil; češka škofa Zoubek in Waldstein. 'oba čestilca svetega Vaelava in 'nasprotnika novega pritepenea 'Nepomuka. šole strah pred švedskim Karolom XII.. na katerega 'upajo češki mistični bratje, pri-,'sili tudi češko višjo duhovščino. , da se uda. V Šlcziji se zgradi šest "cerkev božje milost*'', pro-!ii češkim bratom nastanejo najbolj krvavi progroni, in nemško-avstrijsko visoka duhovščina odkrilo prizna, kar je hotela doslej uta jiti, da jej gre za tem. da so namesto strašnega narodnega svetnika Jana Ilusa postavi drugi sveti Jan, pa četudi le Nepo-. muk. Posebno jasno dokazuje poleg priznanja la namen tudi lvto-mišelski antiteton. Sedaj so cerkev celo odloči k prej nezaslišanemu koraku. S kanoničnim procesom v Rimu naj bi Jan ze Pomuka ali Nepomuckv postal pravi pravati in pristni svetnik. Res se uvede kanonski proces, ki traja od 17ir>. do 1729. Toda ta proces pomeni težko ponižanje za praški stojni kapitel.j. Rim namreč ni pripravljen sodelovati pri tako očividni falsifikaeiji in zahteva dokaze za resničnost živ-jljenja novega svetniškega kaiuli-.data, tudi dokaze, da je res že! pred letom 1543. obstojal njegovi jkult. in praški in dunajski gospodje stoje praznih rok pred svojim nasprotnikom, kritičnim 'zgodovinarjem Lambertinijem, ki I nastopa v kanoničnem procesu kot .diabolus rotae.
j V zadnjem trenutku pa se zgo-!di čudež, ki iznova dokaže Ja-'nezovo resnično svetnišvo. Ne-ikje se najde njegov še dobro ohranjeni — jezik, in z jezikom zgodovinska listina, ki potrjuje, da je jezik res Janezov. Listina jo seveda popravljena, datum postavljen za 100 Jet nazaj., toda to je vsaj nekaj. Gorečim molit-I vam, Janezovih pristašev se Rim ne more več ustavljati. Janez postane svetnik. Češka ima svojega patrona.
Toda veselje ne traja dolgo.

Jedva pol stoletja pozneje že prične kritika. Nikdo manjši kot .Ju-' sef Dobrovskv vstane in izda —1 i izprva anonimno — brošuro, v ;kateri dokazuje, da Janez sploh |živel ni, sveti Janez že celo no. Dobrovskv tako uspešno vodi svojo akcijo vkljub silni nejevolji cerkvenih in vladnih mogotcev, (•a izgine sveti Jan Xepomucky za vedno iz zgodovine. V legendi in cerkveni traliciji pa še živi dalje. Po Jožefu II. cenzura zo pet ubije vsako samostojno mnenje. in domačim zgodovinarjem je kritično delovanje enostavno za-, hranjeno. Nemški zgodovinarji so ■pečajo s snovjo. Njihova raziskovanja je objavili J. Herben leta .1893. v izvrstni knjižici.
i • ■—----
I
Število prebivalcev Rima nazado-|	valo.
Leta lS!i2. s«> našteli v Rimu 994.000 ljudi, letošnje štetje pa izkazuje samo 702.000 prebivajoči. .Večni Rini propada.	4
| ADVERTISEMENTS
Iščem mojega brata JOVAXA ' TATICA. Po poklicu je knjigo-; vez in pred kakimi U. leti se je i nahajal v New Yorku. Doma je 1 ( od Sinja na Primorskem. Pro- ; j	cenjene č"tate!je. ako je ka-1.
i teroinu znan njeurev naslov, da i mi ga sporoči, za kar mu bom , hvaležen, ako pa -va.!ii čita. naj l so oglasi na naslov.- Gaiko Ta- 1 tica, !>")1 Ave. L. South Chiea-go, 111.	d:* 20.27—4j '
' " - -- i
ZA 7500 DOLARJEV takoj na prodaj v bližini tobačne tovarne v Ljubljani krasno pose-! stvo, dve enonadstropni hiši <!> strank; s sadnim vrtom in travnikom, ob katerem 1 oče \oda Ura-' dašea. Naslov se Lzve pri tvrtiki Frank Saksor State liank, Cortlandt sit., New York City. j (11-13-4)
------i
POSESTVO V KRŠKEM NA PRODAJ. Hiša stoji na prav ugodnem mestu, je zelo trdno zidana, ima' lepe kleti, v pritličju 4 velike s0-[ bo, kuhinjo s shrambo, dvorišče in hleve; v prvem nadstropju o velikih sob, kopalno sobo in ve-j rando. V hiši je vpeljana clektrič-|
na razsvetljava in vodovod. Hiša • • i je zelo pripravna za trgovino ali
večjega obrtnika. Nasproti hiše' čez cesto spada k posestvu velik) sadni vrt in njiva. Del --rta sel lahko pareelira za dve stavbišči in ostane še velik sadni vrt in' njiva pri posestvu Železniška po-] staja čez savski most Videm-Kr-j |ško ob južni zeleznici. Cena je 0000 dolarjev. Več pove uprav-1 ni.štvo "Glas Naroda", S2 Cortlandt Street. New York City.
(11-13—4)
^nJjmMi'ri'r.-^-rrrnrLmi'.ir -i-vr ■iTTrr^n. jfr^^
ZNIŽANA CENA
Cipar, najboljše vrste, jako veliko
jagode, baksa 2S funtov $4.20 Brinjeve jagode, vreča 1H2 funtov $9.— Moškatel, sladke debele jagode.
. baksa 50 funtov	$6.40
[Malo črno grško grozdje.
baksa 50 funtov	J6.40
|Flge (v reštah) najboljše vrste,
Baksa 110 funtov	§10 50
j K naročila priložite Money Order.
MATH. PEZDIjR
Box 772, City Hall Sla. New York, N. Y.
J
Pozor, potniki!
_ ~i
Potniki, ki prihajajo v >sew York, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz vlaka, ga obsujejo taki agenti in vsak ga hoče vzeti * seboj. Ako potnik reče, da je ! namenjen k nam, bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik :>ele spozna, da ni prišel na pravo mesto. Ce ima pri nas že aro in agentu to pove. mu jo agent takoj povrne. V takem slučaju bi nas agent seveda moral o tem obvestiti. da mu povrnemo izplačano aro: toda tega ne s-fori. Kako si i oda j tak agent povrne tak fzda-,'ck.' Potnik mu pa plača na ta j al i on i način in največ pri izmeni denarja.
j Takih ^lučajev je bilo zadnje 4 jme-eee /p Till. Potniki so prišli v I Now York v namenu, da Gredo I k nam. pa so bili zapeljani v drugo pisarno. Agent jim je aro. katero sn nam poslali, povrnil, pa jih je na drug način prevaril še za j večjo svoto.
; Vsakdo na i teti a j pri prihodu v ! New York pripne naš gumb na i vidnem mestu, da ga !><► naš za-jstopuik spoznal. Ako našega za-istopnika ne bi bilo na postaji, na^ ! pokličite na telefon, ali pa prosite j železniškega uradnika ali poliea-Ija. da nas pokliče Nn£ telefon jel Cortlandt 4687. Pred svojim odhodom vedno pišite, po kateri železnici in vlakom pridete in naš za-'stopnik vas bo gotovo pričakoval na postaji.
Frank Sakser State Bank.
| Zastopniki
Zastopniki "<;ias Naroda" kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dev-ulk "tSlas Nar<rtJa".
zastopnik izda potrdilo za svoto, ";atero je prejel in jih rojakom pripo-očsinio.
saročnina "fila^ .s'nroda" je: la eelo leto $(5.00: za pol lota $?.,00;
štiri mesece $J.oo; za četrt leta n.r.o.
■iaa Fraiit-isco, Cal.: Jnbob I-ausln. Jeiivcr, C(i!a.: Frank Skrabee. 1'uiblo, C'obi.: 1'eter Cnlig, Jolm (Jerm,
in 1- rank Janesli. .llida, (.'olo.: I.jiiis Coslcllo. Indianapolis, Ind.: Alois limlmaD. Lltntun, Ir.d.: J^imOert BoL-kar. \urora. IU.: J. Verblč. L'liicago, 111.: Joseph liiish in Eevčie.
3oiiet, 111.: Fr. HamOič. John Zaletel, l.iscoutah. 111.: Frank August in. North Chicago, III.: Anton Kol»al in
Math 4 l^rin.
Springfield, 111.: Matija Barborich. Waiikcgan, 111.: Frank 1'ettovšek. Kranklin, Kans. in okulico: Jolm He*
povs.
Kit-miller, Md.: Fr. Vodoi>ivee. t'iiisholm, Minn.: Frank tlovZe. Ely, Minn.; Jos. -T. IVshel. ilveleth, Minn.: Louis (iovže. Jilbert, Minn.: I.ouis Vesel. Hi!)l)inK, Minn.: John PovSe. •'jrginla, rdinn.: Frank Hrovatieh. St. Ijouis, Mo.: Mike (Jral»rian Fast Helena, Mont.: Fr. llrella. Klein, .Mont.: Cregor Zol>ec. (xowanda, N. Y.: Karl Sternisba. Little Falls, N. V.-. Frank Masle. CarbertON. O.: A. Okolish. tievcland, O.: Janko Pleško, Jakob
Itesnik la Cbas. KarliuK«*r. Collinwood. O.: Math Slapnik. Lorain, ().: Lou's Balant in J. Kumše. Niles, O.: Frunk Kogovf^k. ^oimgstoHUW, O.: Anton KikelJ. Ambridfje, I*a.: Fr;.ck Jaks*». Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bru^gtit^n, Pa.: Anton Ipavec. Iturdine, Pa.: John Demsbar. Conemaugh, Pa.: J. Brezovec in \'Id Bovansek.
Claridge, I*a.: Anton Kozoglav In X. Jerina.
Dunlo, Pa.: Atnon n«iial>cn. Cxport, Pa.: lxmis Snp-uičič. ■'orcst City. Pa.: Math Kamin. Farrell, Pa.: Jerry Okorn. Imperial, Pa.: n alentin Peternc!. fircensburtiV Pa.: Frank Novak. Ifwin. Pa.: Mike Pavgek. Johnstown. Pa.: John Polanc. I uzeme. Pa.: Antcn Ostolnilr. Lloydell, Pa.: Anton Malovrh. .Manor. Pa.: Frank Denishar Moon Bun, Pa.: Frank Mufti, Frank
Podmi75ok. Pittsburgh. Pa.: U. .Tairobieh, Z. Jak-
slie. v'a-. Arb in Ig. Magister. Rulphton. Pa.: Martin Kcrosbeta. Blading, Pa.: J. Pez<lIro. Borkwood. Ta.: A. Hochevar. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolieo: Frank Rehifrer,
West Newton, Pa.: Joseph Jornn. White Valley. Pa.: Jurij Previč. Willock, Pa.: J. Pet cruel. ,CoKeton, W. Va.: Frank Kocinn. !Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan. Wis.: H. Svetlin. West Allis. Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Louis Tancbar
In A. Jnstin. Poleg gori navedenih so poobla&enf pobirati naročnino tudi vsi tajniki
Nove vrste tvilnale ZA STA.VE
Regalij«; pečate, trakove, Lt.d* za društva.
IVAN PAJK Conemaugh, Pa.

tftjAS	13. A TO. 1W!
Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAM.
B pisal Emil« Oaborlam,
Z* "OImm Naroda" prevtl G, F.
£6
(Nadaljevanje.)
.letnik jo pri;e! njegovo roko >: velikim veseljem ter vzkliknil:
—	Ker verujete vi v mojo nedolžnost, bodo tudi drugi vrjeli meni in moj-; rešitev se bliža.
Melanholična ..l»raza obeh cdvt tnikov pa s-ta ga poučila, da se prezgotlaj veseli. V jezove pote:*.* s<» izražale njegovo bol, a rekel j*? k tr»lnim glasom:
—	l)ohr». jaz \idim, dn h:> boj trd in da je izid še vedno negotov. Nič ?. i to. Prepisana stij lahko da se ne bom umaknil.
Mod tem časom- pa je razložil gospod Folgat po mizi vse listine. katere bd prinese! s seboj, — kopije, katere mu je dal Meši-net t.i v podatke, i-ii i^iik* tekom naglega potovanja.
—	Pr d vsem. .i»<-.i dragi klijent. — je rekel, — vas moram in-forinirati o tem. kar sm<» storili.
Ko je ugotovil vsako stvar 'o najmanj^-- podrobnosti. o vsem, kiir sta on in (iudar -loiila. je rekel:
-— Na kratko rečeno Mi lakke dokažem«« tri stvari. Prvič, da j«* hiša v Vinski t «-m i vnša last i»t <]r* sta Sir Burnett', kot je jKiznan tam m vi ena 11 »sta osen«. Dragu*, da vas je v tej hiši obiskala neka dnina, ki j»- morala imeti inouočne razloge, da ostane nespozna-ii:i :ii iMtjič, da vi se i>ki .i i.uo vršili ob gotovih dobah vsake-J-'h ta. ki s,..* j« ruitančno s potovanji •» t tiee Klodijez v Pariz in sieer vsako leto.
Odlični odvehiik i>. Sovterj-i j'- prikimal.
l>a. « ei. vse i > ji v polni emri ugotovljeno.
Kar *e iiče me -amili. munr.o nadaljno gotovost, da je namreč Sukv \V«»od. slu/ki.t;a dom ne a nega Sir Francis Burnetts opa-rovala <-Urivn«is«*».» «<bi.kovalko svojega gospodarja, da jo je videla ter /o vsb- 1 • >'a -poznala, "e bi s«- obe konfrontJralo.
H« 's i«-. 'I«. ,.* j. '-.»-iii ia-ii" ntrndn« iz izjav nj*-ne pri jate-
ijio*-.
—	i . o najd» mo. — je nadaljeval Magh«ar. — tem pa iali-bog stopamo v 4 /r;o"j< domnev.
I>• <ini»--\ -- ■./■klikn i r..»lpat. — Naj bo. imenujmo jih' li«ki». Teno | j. j na pozilivn'h <a-jstvih ter jih p^wlpira na stotine pr«.e.b nt«»v. Z. i kaj S«i >i« našli 't Suky Wood, kuj*« rojstni ki*aj in di n/ na sta >ii«,iv i.: r i nima »l-.bcnega vzroka, da bi se skrivala? Oudar je it".-' .> po*, -cm <lrugu'"ii« ljudi. Oudar pa je na naši strani. ! k»> st, propiičani da n- l.< spal. Vzbudil sem v njem g*>to-v;i upanja ki tlo o« la'a nanei" st čudeže. — upanja, da bo do-l»il v *-«o*-aj.i iis|».'!i.-i i >«. na Vz-j-ki e*-sii. Niifrrada je preveč mi-k >v na m <>n oo	< riuagal v l«oju kajli izvojeval jih je že tako
mruejo. K<I'> \ *. kaj .« že ra-krii nd čitsa ko sem ga zapustil? Ali ni že ;zvršil naiavnost čudež*
To j» čudovit«^ — je vzkliknil Žak. vos presenečen vspričo nepr»<-akfiva*idi uspehov.
S«are.'si k< t F"!v«"'i in Žak pa ni čutil gosjiod Mngloar istega hbttIuš«-iija t«'i bi' be»J *»prezen.
—	Da. - m- rekel. t«« j • • udovito — in če bi imeli časa do v bi rek-I Z.*i.>jjaii bom<>. Ni kakega Časa pa ni za preiskovanca (1 idar.ia Za-« dan je porote je j nvl durmi in zdi se mi. da bo le težko mogoče dozil; pr* ložitev <".t#»-avnave.
—	Ra/ve-it«*g<» pa nočem. l« s*' obravnavo preložilo, — se oglanil Z\k.
—	TVnoi«; vas . .
Nikdar, no.fw I /Maglon .faz naj pretrpim še nadaljne tri nies« e«- t*- muke.' K t« na pot bi bila. d ase \ivede v zadevo ]K»polno-ma nov elemens. Moja ituh- izčrpana in ne morem še nailalje prenašati teh muk.
<>t>spod 1'oigat ga je prekinil r izjavn:
—	Ne vzi rmi» ja. t< se. Prcio/itev obravnave sploh ne pr dc v poštev. Ped kakšno pr-."vezo bi mogli pač naprositi za preložitev? Morali bi pok bee t i k« t pričo grofico KI od i jezi
Največ j«, pre.si nt čel. je se je j rikazalo na lieu Žaka.
Ali je »j b 'i h,, bomo poklica* na pričevanje? _ je. vprašal.
—	- To r<d\i.sno t*d razvojev.	...
—	Jaz vas ne razumem.
—	Vrndni r»a ie «-"var povsen; enostavna. t'e se bo Gudarju po-sre'ilo zbrati pred obravnavo skupaj zadosti dokazov proti njej, jo bomo na. \>ak način j oktieab \ takem slučaju bi se ccla zadeva gotovo popolnoma izpreinenila Celo postopanje hi se moralo pričeti od počel ka. V takem slučaju !>i l ilo treba vam -nastopiti k še kot priča. Ce pa m l.omo dobili še pieu pričetkom obra\mave nikakih drugih dokazov k< t jih imamo že sedaj, ne bomo tekom obravnav« nn- njenega imeiu«. Kaj takcg.i ln |>o mojem mnenju in onem gori oda >!agl mrja uničilo vašo sivar v procesu.
Da. - ie rekel Magtoar. - to je moje mnenje.
Pr"senečenjc Žak i »ii pozn.do nikakih meja.
-	V sam« hrambi — i«, rek. I — moram vendar govoriti o svojih *dn<?auh / arofi'-f, Xlodijez . . .
-	Ne. nikakor.	>
—	To j* vendar	poj.cinilo.
—	Seveda če hi kdo vero vri vanj.
A!i m -Site .-!., n,e moreta braniti ter rešiti, ne da bi prišla r<-sti ca na dan f
Oospod Kolgat je vinajnl / glavo ter rekel:
—	Pred <i<xtiščem je resnica zi.dnja stvar, o kateri se more misliti.
—	Aha!
Ali b mnevate, da bo puot;. \rjela trditvam, katei-e je sprejel kot b-žnpve ce!o -ospod Magloar ' Nikakor. Vsled tega je boljše sploh ne gov irut < t, m t« r skušali najti kako pojasnilo, ki bi odgovarjal obdolžil\ara dvi»njeniiii proti vami. Ali mislite, da bomo l>rvi v takun postopanj ? Nikakor. Najti je le malo slučajev, v ka-»erih spravi obrai iba na dan vse. l ai bi lahko spravila. Pri desetih kriminalnih po.^o(anjih o najmanj tri. pri katerih se dvigne stranska vprašanja. Kako bo glasila obtožba, dvignjena proti vam v sodišču ? To no snov omam e, katno si jo kazenski sodnik izmislil v namenu, da dokaže *a<"o krivdo. Temu se morate postaviti po r* bu z nadaljno romanco ki bo c.o. zala vašo nedolžnost.
—	Kaj pa z resnico*
—	Vse > odvisno cd okoliščin, moj dragi klijent. Vprašiijtc go-.poda Magl.arja. Državno pravdn:Mvo se «,nima le za vrjrtnosti in možnosti. \ sb d tega je tudi možno«t obramba, za katero se moramo pobrigati? ( b»vc* ka pravic.; je slaba ter omejena v svojih *rcd*tvili. Ne uiore iti *vi dno vtiake stvari. Ne more premotrititi
motivov ter preiskati, in analizirati A-esti. More le soditi po zunanjostih ter odločati na Hmelju vrjetnosti Najti je komaj kak slučaj, ki bi ne imel kake nepojasnjene skrivnosti, kake nerazkrite tajnosti. Resnica! li fislitc. da je Gaipin iskal kaj sMenega? Ce je sto-lil to, zakaj pa ni pozval Kokobja? Ne, dokler lahko ]>okaže zločinca. ki je mogoče odgovoren za zločin, je popolnoma zadovol.ieu. Resnica! Kdo med nami pozna čiste in neskaljeno resnico? Vaš slu-gospod de Boa.skoran je e<len onih, v katerih ne pozna niti državno pravdr.;štvo. niti obramba resnice.
Temu je sledil dolg molk, tako globok molk. da je bilo čuti celo oi d:t straže, ki jf hodila g n indol pod oknom. Gospod Folgat je rekel vse kar se mu zde-le primemo reči. Bal se je. da bo prevzel preveliko odgovornost, če m lekel kaj več. Xa tehtnici sta bila življenje in čast Žaka. On sam je moral vsled tega določiti naravo svoje obrambe.
Da pokaže to p;>vsen jasno, je nadaljeval gospod Folgat;
(Dalje prihodnjič, i
Reški dogodki pred laškim parlamentom.
Schanzcr za tečno in definitivno izvedbo rapallske pogodbe — Rimska vlada odklanja odgovornost za reške dogodke. ,
ADVXET]
Washington
I Je sedež Patentnega Urada] Združenih držav in naš naj-j večji slovenski urad, se na-I haja samo v Washingtonu ] blizu Patentnega Urada. ta na^in nam je osebno mo-1 fo6e urediti vaše patentne sca-deve najbolj točno — najbolj! pošteno — najbolj poceni in| | najboljše.	*
,lm« A. M. WILSON J« znano
ie 31 let.	j
I PISite fie danes sa naio »loven-j
Sk.3 brezplačno ki JKlco fled%j
[ linajdb patentov.
A. M. WILSON, Inc.
PATENTS
320 Victor Bldg., WASHINGTON, D. C. i S'"1""" t« tfc« butara of A. M. WiUoa, it-cewd. «eblMktd 1891.)
PRAVE KRANJSKE KLOBASE
ftruimo na firodaj. Snažno napravljene.
•	»kusno in primerno prekalene. Bližnji I« h ko na«*-M"ite iflefonifno (Mission 1S2S). Pošiljamo tu.ii po pošti in ekspresu.
*	'glasite se ali pišite na:
A. JELEN ICH & M. GOVEDNIK 248 — 19th St., San Francisco, Calif.
Gladovanje v Rusiji doseglo vrhunec.
Rimski iiai lament je razpravljal o zadnjih dogodkih na Reki. Socialistični poidanee Mazzamalii j»- -- daljšem govoru dokazoval, da so povzročili državn' prevrat i«;: Roki fašisti in nacionalisti, ki so se jio.^lužili brezpomembnih jtagoslovanskih manifestacij, da se polastijo mesta in vlade.
Govornik je na podlagi uiadnih podatkov dementiral vse vesti
0	I-aki jugoslovanski pevarnosti za Reko.
Xato je jrovoril poslanec Giuiita, ki je rekel, da sta za Reko sati o dva vpras.-i.nja: Ali je Rel.a pod Italijo ali pod Jugoslavijo! Ne. odvisna reška država, ki jo vsebuje rapallska pogodba, je sramota. Zavzemal se je za italijanskega komisarja in odklanjal v imenu f a-j
1	-stov vsako odgovornost r.a drugančo rešitev sedanjega položaja. 1
Zunanji min.'stev Sehanz^r i- izjavil, da j«' lt:dija v rapallski po«?r»dbi svečano priznala svobodo in neodvisnost reške države. Ako !»i Italija ne izpolnila te obveznosti, bi prenehala biti velesila ter lii i'gub'la \ so avtoriteto v družbi r.a rodov.
Nato je zunanji minister obšimo razložil stališče italijanske vlade ter prizna* da so pomagali pri prevratu tudi elementi, ki so dospeli iz Istre. Sieer pa" je odklonil vso odjrovomost italijan. vlade ki je uvedla pr«-iskavn proti cfieirjem in moštvu italijanskih vojnih 1 <d;j. ki s«, usidrane v reški li»k;. Prečkava je dognala, tla se j** jx>->adka obnašala korrktuo in disciplinirano (!?
Reka more živ.-ti le na podiatr« jasnih in ])ravičnili dogovorov 7 Italijo, in z ir/avr. odkoder d«-»»iva reška trpovina svojo življen->ko pomoč. R-šiti hočemo Reko zeiirjorie. akcijo, prepojeno s čistim
it »lijaimlvom
N;uša akc:.;i je bda jasna iti odbuna. Na Krko smo podali takoj koinandatorja Cast«dlija z vsem? poMastili. da vzpostavi nemudoma red. Vlada pa ni rao«rla priznati kot držav, poglavarja poslamen ' liuratija. ke. bi to povzročijo komplikaei je. če tioli bi se Giurati post factum" odpovedal svojiu «! »Ižnostim kot italijan ki i>osla-
Na Reki se mom -zpostavit: j»rav?ioveljavna reška vlada, ki bo v ^ojrlasju s; si^bo<1iio ^oljo reške-ra prebivalstva. Tej vladi no nudili Italija uspešno »»»..»-abio in Tosp^^iarsko podporo, š priznanjem dvomljivo via Je hi priznali, da Fjmr \ zvezi z nasilno ^k-ijo ter bi "kodov. J i ne samo JM;\ ampak iud; Italiji.
Želimo, da si ustvari Reka kar najhitreje redno in pravnove-I javno v!a<lo. da se irorejo brex odlašanja na podlagi sporazuma ■».ed reško, italijanske ;n jnfrosb»vansko vlado rešiti vprašanja, od baterh lešitve > od \ i sen no,-r.i;.b.i obstoj neodvisne reške države.
Sehanzer je nato izjavil.-da je jugoslovanska vlada izročila v Rimu par nor zaradi napadov na jugoslovanske konzulate v Italiji. Italijanska vbrJa je uredila vse potrebno, da se v bodoče prepre-*i>o nod ob ni incidei.-.i ter da bodo jugoslovanski konzulati zadostno zaščiteni. Vlada v Reoirradu je vročila tudi noto zaradi zadnjih rekih dogodkov, toda ta nota jc prijateljskega značaja ter jo mora Italija vpoštevnti.
Končno j-j izjavil, da je točna in definitivna izvedba rapallske ; ogodbe edir.a rešitev -z težkega položaja. Toda to se mora izvesti 'e v mirnih ra/nierali Oni. k! bi radi napotili italijansko vlado v nasprotje s sj, .štovanjem mednarcnlnih pogodb, naj pomislijo, kakim velikim nevarnostim bi i/postavili Italijo, ako bi se vlada rav-•laia po jijiho\ i vol p Z oziror.i na bližnjo pariško in genovsko kon-ferenco se mora na Reki hitro in popolno vspostaviti red in mir
ORDUNA	15 aprila — Hamburg
RYNDAM	t5 aprila — Boulogne
AMERICA	15 aprila — Chet-oourg
FINLAND	22 aprila — Cherbourg
HOMERIC	15 aprila — Cherbourg
SAXONIA	18 aprila — Hamburg
fENNISULA	20 aprila — Cherbourg
OLYMPIC »	22 aprila — Cherbourg
POTOMAC	E2 aprila — Cherbourg
LA TOURAINE	22 aprila — Havre
MAURETANIA	*5 aprila — Cherbourg
ARABIC	25 aptlla — Genoa
ARABIC	25 april* — Genoa
MANCHURIA	26 aprila — Hamburg
HANOVER	26 aprila — Bremer
PARIS	86 aprila — Havre
ROC H AM BE 4U	27 aprila — Havr.
OROPE8A	29 aprila — Hamburg
ZEELAND	29 aprila — Cheroour*
N. AMSTERDAM	29 aprila — Boulogne
.ONE i'fAR ST.	29 aprila — Cherbourg
AQUITANIA	2 maja — Cheroourt
5T. PAUL	3 maja — Hamburg
LA 8AVOIE	• maja — Havr*
G. WASH'GTON	6 maja — Cherbourg
HOMERIC	6 maja — Cherbourg
KROONLAND	6 maja — Cherbourg
NOORDAM	6 maja — Boulogne
YORK	10 maja — Bremer
FRANCE	10 maja — Havr«
CHICAGO	11 maja — Havre
uAPLANO	13 maja — Cherbourg
ORBITA	13 maja — Cherbourg
OLYMPIC	13 maja — Cherbourg
HUDSON	13 maja — Cherbourg
ROTTERDAM	t3 maja — Boulogn*
CARONIA	13 maja — Cherbourg
ANDANIA	13 maja — Cherbourg'
MAURETANIA	16 maja — Cherbourg |
MONGOLIA	17 maja — Hamburg
MAJESTIC	«» maja — Cherbourg
RYNDAM	26 maja — Boulogne
AMERICA	20 Maja — Cherbourg
PRCS, WILSON	BO maja — Tr«t
VESTRIS	20 maja — Hamburg
AU U ITANIA	23 mrja — Cherbourg
PARIS	24 maja — Havre
SAXONIA	25 maja — Hamburg
LAFAYETTE	20 maja — Havre
MANCHURIA	24 maja — Hamburg
O POTOVAKTn LA TOURAINE	25 maja — Havre
w ORDUNA	27 maja — Cherbourg
—. ANTONIA	27 maja — Cherbourg
rf ^INLAND	27 maja — Cherbourg
potovanj« ri pom lad L, poleti PR. MATOIKA	27 maja — Cherbourg
n začetkom jeseni je drusi raz- afpENGARiA	30 maja - ch~n,ourg
J J rai MINNEKAHDA	ii maja — Hamburg
ed na prekoceanskui parrikih že I prance	31 maja — Havre
POTOMAC	31 maja — Bremen
ee meseeev r aprej rarprodxii. Ze rochambeau	1 jun. — HawrC
edaj je Ježko doLIti prostore tiru- Olympic	3 junija - T?>uiognf
* wawvit ^ AMSTERDAM	3 Jan. — Cherbourg
:ega razreda za jnnij in dru^e oropesa	9 junija — Ha—burp
, ____ T	1	.	.	LONE STAR ST. 3 maja — H .imburg
aesecc. I e m ilo prostorov je sv /eeland	e jUnija _ cherboo.a
>a razpolago. Kdor bi tedai hotel "AURETANIA	6 iun- — Cherbourg
. J ST. PAUL	7 Juntja — Hambi-g
»otovati prihodnje laesec*^ v dru- la savoie	10 iun. — Havre
____- _ . , .	G. WASH'GTON 10 Jun. — Cherbourg
em razredu, nej nam ti-koj na- momeric	10 iun. — Cherbourg
nan i, da mn preskrbimo prostor "ROOnland	10 iun. — Cherbourg
Frank Saks* .- Stat« ^uk
POTOVANJE IZ EVROPS.
Ako imatj aorodnikT v Avatrij: li Nemčiji, kateri je tam pristo en ter želi priti v Ameriko, amorete sedaj dobiti sem. Nf •al je za morejo eedaj ameriški dr avljani Job'ti žene in otroke iz •od 18. leta iz Jugoslavije ali za edenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla ati vizej ni i Lmeriške»i: konzuli amerikanskim denarjem in rav o take morajo na L'iis Islandt voto $25.00 pokazati v ameriški! "olarjih.
Glede denarnih pošiljatev * J. S. dolarjih, za vsa pojasnila rledt potovanja, potrebnih listir affidaT.Titov^ in voznih listkom e obračajte na najstarejšo slo ensko *vrdk'^:
Frank 3rtkser 8tate Baiok, 2 Cortlandt Ctn New York. N. Y
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New YorkiL
NOORDAM	10 jun. — Boulogne
AQUITANIA	13 jun. — Cherbourg
PARIS	14 junija — Havre
CHICAGO	15 Jun. — Havre
ROTTEHDAM	17 junija — Bculogne
MAJESTIC	17 junija — Cherbourg
LAPLAND	17 Jun. — Cherbourg
HUDSON	17 jun. — Bremen
CARONIA	17 Jun. — Cherbourg
VANDYCK	17 JLunija — Hamburg
CARONIA	17 Jun. — Hamburg
BERENGARIA	20 Junija — Cherbourg
MONGOLIA	21 Jun. — Hamburg
OLYMPIC	24 Jun — Cherbourg
LAFAYETTE	24 Jun, — Havr®
ORBITA	24 Jun. — Cherbourg
AMERICA	24 Jun. — Bremen
RYNDAM	24 Jun. — "Roulogne
FRANCE	28 Jun. — Havre
MAURETANIA	27 Jun. — Cherbourg
MINNEKAHDA	28 Jun. — Hamburj.
LA TOURAINE	29 Jun. — Havre
HOMEH'C	T Julija — Cherbourg
SAXOrMU	1 julija — Hamburg
PR. MATOIKA	1 Julija — Bremen
ANTONIA	1 Julija — Bremen
AQUITAN'A	4 Julija — Cherbourg
P^R'S '	5 Julija — Havre
ROCHAMBEAU	6 julija — Havre
FINLAND	1 julija — Cherbourg
MANCHURIA	5 Julija — Hamburg
ARABIC	8 julija — Genoa
MAJESTIC	8 Julija — Cherbourg
ORDUNA	8 julij? — Cherbourg
LONE STAR ST.	8 Jul.ja — Cherbourg
N. AMSTERDAM	8 Julija — Boulogne
PRES. WILSON	8 Julija — Trst
OROPESA	10 Jun. — Hamburg
ST. PAUL	12 Julija — H amburg
BERENCARIA	11 Julija — Cherbourg
J-AUBAN	12 julija — Hamburg
ZEELAND	12 Julija — Cherbourg
OLYMPIC	15 Julija — Cherbourg
NOORDAM	15 julija — Boulogne
LA SAVOIE	15 julija — Havre
G. WASH'GTON	15 Julija — Cherbourg
MAURETANIA	18 Julija — Cherbourg
ARGENTINA	15 Julija — Trst
ANDANIA	22 Ju'ija — Cherbourg
ROTTERDAM	22 julija — Boulogne
HOMERIC	22 julija — Cherbourg
LAFAYETTE	22 julija — Havre
oropesa	22 julija — Hamburg
HUDSON	22 full ja — Bremen
MONGOLIA	?6 Julija — Hamourg
TRANCE	26 julija — Havre
CARONIA	29 JullJa — Cherbourg
majestic	29 jMlija —.Cherbourg
pvnoam	29 ]uMJa — Boulogne
VANDYCK	23 juii|a _ Hamburg
AMLRICA	29 Julija — Cherbourg
AOUITANIA	1 a vg. — Cherbourg 2 avg. — Havre
CRETIC	8 avg. _ Genoa
BtTLVEOEPE	10 avg. _ Trst
LA SAVOIE	12 avg. — Kavre
LAFAYETTE	1«J avg. _ Havre
;C,Ams	2^ avg. — Havre
POPS WILSON	26 avg. — Trst
jAnABic	23 avg. — Genoa
Res zbirajo dobrodelna društva prispevke in res se trudijo tudi države na zapadu, da bi to bedo omilile — zakaj, to je poglavje za.se — vendar prihajajo iz Rusi-j.< neprestano skoro neverjetna porodila. Prejeli smo vest nemškega Rdeeega križa, ki jo je prejelo to društvo od dveh zdravnikov, katera se udeležujeta pomožne ak-1 ešje za g-ladujoeo Rusijo. V 202 v.-seli nemške kolonije v Po vol ž ju 1 je beda povsod neznosna. Po ve-eini se prebivalstvo hrani s pod-1 •ranami, mišmi. psi. mačkami in krompirjevimi olupki. Po mnogih v;iseh .kjer ljudje ve«." ne morejo hiš zapustiti, leže brezbrižna v svojih posteljah in pričakujejo zdravniške pomoči ali 71a smrti vsled lakote. Zdravniška oskrba je onemogočena, ker so zboleli turi- tja poslani zdravniki. Odporna sila gladnjočega prebivalstva zoper bolezni je seveda popolnoma zlomljena. Več stotin kolonistov. ki so dospeli že pozrm! v Nemčijo, je bilo prepeljanih v Frankfurt ob Odri. Od teh izseljencev jih je po prihodu umrlo
na pegavici več kot petdeset _
T »a bi se tem l judem, ki so obso-j« ni v smrt od lakote uspešno pomagalo. so se združili zasebnik? z uradno podpiranimi zasebnimi organizacijami, da priskočijo na nnmoč stradajočim bratom v Rusi ii. Tz volili so poseben državni ] odsek, da z od ob rn en jem državne vlade izvede pomožno akcijo - Prinašamo to v ilustracijo, da j*i prodrl pla d eel o me dnemške koloniste, ki so imeli naravnost
vzorno gospodarstvo. Lahko si sedaj predstavljamo bedo, ki jo je povzročila lakota med preprostimi, enostavnega kmetovanja vajenimi mužilch
Strahote irsko-angleške borbe.
Irci so šele po težkih in krvavih bojih dosegli pred kratkim svoje pravice od Angležev. Londonski listi so pri t."j priliki navajali naj-proznejše slučaje iz pouličnih bojev. Najstrašnejši je bil prizor pri nekem atentatu na oklopni avtomobil. ki je drvel po dnblinskih ubeah. 1* nekega poslopja so medal; nanj bombe, ki pa so ga zprre-šile. Ko se je tedaj bližal avtomobil vogalu neke ulice, so mu pri šli nasproti delavci, med katerimi sn bile žene i.i otroci, ki so se vra-eali-z dela. Ker se je šofer bal ustaviti avtomobil, ker se je bal ponovnega atentata, je podrl delavce na tla. ki so postali malio. ma podobni rdčemu testu. V ten. hipu pa je padlo več bomb na avtomobil, ki so povzročile tako ek splozijo. da so vsi bližnji zidova popokali, oklopni avtomobil pa je bil ena. sama krvava gomila, se stavljena iz krvi. mesa. kosti, že leza in stekln. Baje niso v noben^ poulični borbi zašli Ijudj« v take ekstazo in željo za prelivanje kr vi kakor ravno v dublinskih.
J
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cesar ek
70 — »t^t AV."1., NEW YORK. N.V (med 16. ln 16. etato)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vas važnejše 4rte; — Uvrčuje nota reke is.de. KI so v zvezi a r~»rlm lcraj»*n. — Cen« vedno med najnl?!lTil. _ Telefon Watklua 7117
11
ROJAKI, N/SDČAJTE SF NA "GLAS NABCPA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV HI* V ZDS. DRŽAVAH.
Josip Rems
JAVNI NOTAR

2327 Putnam Avt
Ridgewood, L. L, N. Y.
\
Forest Ave Station
> i
UČEKBE, ŽELlSČA IN NA4 J RAZNO VFSTNEJŠA
J Pičile po brezplačni cenik.
j domaČa zdravila {
^ kater* priporoča -ns^r. Rneipp, ; ► ♦	likan vedno t ulod
MATH. PEZDIR f
•< -
P. O. Box 772, City Hall Static. £ New York City
T«, »»<»♦»»♦»♦♦♦♦♦»»»♦♦»»»♦
[DSUuchlinp
■^•Naravnost v Jugoslainjo*'^
ZNAM PARNiKI. IZBORNE UGODNOSTI Ne Imejte brerpetrebnih stroškov in za-Tnude.
PRES. WILSON, 20. maja, 8. julija BELVEDERE - - - 14. junija. ARGENTINA - - - 15. julija
*y.iaorej plačane k a rt» za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri b>ižnji ,->arobrodni agentbrl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
Generalni Agenti 2 WEST STREET	new yo»k
r	~ """' ...........S
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik Ercegnovl, Jelša, KorCula, Kotrr, Kranj, LJubljana, Marloor« Metkovič, Sarajevo, Split, ilbenlk Zagreb.
IT ALU A	NEMŠKA A\'STRUA
Trst. Opatij«, Zadar.	Dunaj.
m	^m
IZTVRŠCJEMO hitro in poceci denarna izpilila v Jugoslaviji, r.a"jt, in Nemški Avstriji ter izdajan.o reko j kronah, Urah in denarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in »neh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in ielezni&ke vozne listke na vse kraje in za vse trte. (Vidi zgoraj kretanje panii'iov.) Kadar ste n& pota V staro doLJOvino in g a nahajate v New Yorku, se Vam ho izplavalo, ako se zglas^e glede vreditre Vaših denarnih zader pri ravnateljstvu na^e banke v prvem nadstropju brez o čira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadiiasbl banki izvrnredno ugodni ponrojl,
Id bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali »4 bodo posluževali
banke.

Frank Sakser State Bank
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦t^ >»♦♦»♦4 i......
SLADII MOST
IZ PRAVEGA GROZDJA
£ Ta sladki mošt Jall grozdni '_ok)	^
je bil napravljen iz pravega gro-	^ 4- zdja jeseni, pa je bil takoj dobro
+ zaprt, da ni mogel vreti, ker bi se	♦
sicer izpremenil v vino.	T
■f CEXE SO NASLEDNJE:
1	baksa 6 galon v 6 kanglah $10.50	+ > 1 baksa 10galon v 2 kanglah $19.00	't
♦	1 sod (barrel) 25 galon ____$40.00	>
T 1 sod (barrel) 50 galon ____$67.00
^ POZOR!	>
^ Ko od prež ta sladki most, slej,	♦
da Ka takoj izpiješ, kajti, te je	♦
2	dni o«lprt in vre v sodu (Barrel)	♦ ^ se po 14 dneh izpremenil v pravo	+ ^ močno vino. Za vsako galono jw>-	♦
filjite 5o centov vnaprej — osta-
nek pa plačate, ko dobite bla&o.	J
X- V upanju, da ste nas razumeli in	^
♦	da se boste zanimali za tef, pri-	^ ^ Cokujerr.o vase skorajšnje naročbe
in ostajamo s Spoštovanjem	^
x Jugoslavia laporting & Novelty Co.	X
-f- 618 — 11th Ave., New York, N. Y.	^
■f- Označite vetlno beli ali trni moSt.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
l&e pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi.
• Čiste sobe z eno ali dvema posteljima. Prostor za 250 oseb. Domača kohinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York
DR. LORENZ
644 Penp Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI ILOVKN^KO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECUALIftT MCČKIH BOLEZNI. Maja strok- Je zdravilni* akutnih In kroničnih boKznl. Ja« sarn ie zdravim nad 23 >-»t ter Imam skuftnje v	boleznih..
In ker znam slovensko, zato vas mortm popolnoma ri7c;netl In spoznat* vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč ln zdravje, t'kozl 23 let aem pridobil fetebno skuinjo pri ozdravljenju raoii:lh bolezni. Zato se morate popolnoma zanesti na mem, moja skrto pa i*, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaftajte, ampak pridite čtmpreje.
Jaz ozdravim zaatrupljene kri, masulje ln liso po telesu, bolocnl v grlu. Izpadanje la«, bolečine v ^esteh, staro rane; ost ibe'ost. živčne »n bolezni v mehu. Juledlcah, jetrah, želodcu, rmenlco rwmatlzem. katar; zlate tile* naduha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo ln pet«.* od dopoldne do $.. popoldne; v torek, četrtek In sobota exf' 8- dopoldne do ». s večer; ▼ nedelje* bi pra*nl£lt» od io. dopoldne do Z popoldne.
B^i £ ' m .iijiit: . ■ ..

L