Bdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. VXLXFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Batered a s Second-Class Matter, September 2L 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 3G. — ŠTEV. 36. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 12, 1909. — PETEK 12. SVEČANA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XVTL Gospodarski položaj, še vedno nestalen. FINANČNI IN GOSPODAR. POLOŽAJ JE ŠE VEDNO NESTANOVITEN IN NE NAPREDUJE, KAKOR BI BILO ŽELETI. Do sedaj še ni nikakih znakov, da bi postali časi tako hitro boljši NEKOLIKO PODATKOV. ■ o *'Bradstreets Journal" se bavi v evojej zadnji številki z gospodarnim položajem v Zjedinjenih državah in med drugim po>narr.emo iz imenovanega lista sledeče: "Nestanovitni in burni časi, ki so nastali ob zadnji krizi se še vedno niso v splošnem oziru poboljšali, tako da je položaj skrajno nestanoviten. Industrija je še daleč pod nor-malo in le tekstilna industrija, zlasti pa one tovarne, v kterih se izde-laje blago za obleke, se dobro razvija. Trgovišča so pa dokaj boljša, kakor so bila v tem času minolega leta, toda v marca se bode pričela trgovina hitro razvijati in potem je pričakovati tudi boljših časov. Denar je » sedanjih časih lahko dobiti, toda v trgovskih krogih se pritožujejo, da imajo malo naročil, vsled Če-ar se denar v bankah nabira in sicer v velikanskih svotah. O stanja z;mske pfieniee se sedaj za stalno še ne more poročati. Stavbeni posli v 83 mestih so sedaj dvojno tako veliki, kakor so bili v tem ča^n leta 1908. V New York a »e mnogo več gTadi. kakor lani, vendar pa ne toliko, kakor pred krizo. Tekom minolega meseca se je izvozilo žita, mesa, živine, mineralij, petrolja in bombaža za. $88.633.668, oairoma za $40.000.000 manj, kakor v lanjskem januarju. V tednu, ki te je končal s 10. februarjem, je bankerotiralo 211 podjetij in tvrdk, napram 286 podjetjem t prejšnjem tedna." ČTEŠKA OPERA V METROPOLITAN OPERA HOUSE V NEW TORKU. Krasna epera ' Prodana nevesta" se uprizori v prvič v Ameriki 19. februarja. Vodstvo newyorSkega Metropolitan Opera House nam nunanja, da je sprejelo v svoj repertoar za Ameriko še povsem novo opero '' Prodan A. ue-včsta" od Bedfteha Smetani, ktero bedo v prvič uprizorili v največjem ameriškem opernem gledišča v petek dae 19. februarja »večer. Opera "Prodani nevesta" se bode pela pod vodstvom Mr. Mahlerja, d očim bode glavno ulogo prevzela Čehinja Miss Destinova. Nastopili bodo tudi gospe Mattfieldova in Wakefieldova, ter gospodje Jorn, Blass, Didnr, Reiss in Muhlmann. Vodstvo imenovanega opernega gledišča je aajelo posebne rtčke plesalce. Uverjeni smo, da se bode prelepa Bi,d rich Smetanova r>pera v Ameriki kmalu ndomačila in da bode postala ravno tako priljubljena, kakor vse Verdijeve opere. Poravnava med Zjed. držav, in Japonsko. JAPONSKA SE JE NEKOLIKO UDALA GLEDE CAUFOR-NIJSKEGA ŠOLSKEGA VPRAŠANJA. Japonske otroke bodo v naprej podile e v ali ločene od belih. POLOŽAJ JE BOLJŠL Washington, 11. febr. Potežkoče, ki so nastale ob pacifičnem obrežju radi šolskega vprašanja, oziroma radi japonskih otrok, so nakrat zginolo in položaj je postal takorekoč kar preko noči mnogo boljši. Vse se je poravnalo diplomatičnim potom. Brezdvomno je tudi vlada v Tokio smatrala umestnim, da kaj ukrene, da se položaj poboljša in poravna. Japonska vlada je namreč sklenila, da bode prostovoljno privolila v to, kar je zahtevala californij^ka posta-vodaja, kajti iz Tokio je prišlo vla-dino naznanilo, da Japonska privoli v h», da se japonski otroci popolnoma ločijo od belih, baš tako. kakor -o kitajski otroci že ločeni. Vsa stvar je sedaj ravno taka, kakor kitajska, .^eveda je olepšana v toliko, da se sedaj ne more trditi, da je bila Japonska prisiljena ustanoviti za Japonce posebne šole, kajti v to je privolila, kakor rečeno, sama. Skoraj gotovo je preds. Roosevelt hrzojavil v Tokio in svetoval japonski vladi, naj ^arr.a v to privoli, kar je korn"no tudi storila. To se je deloma ludi v tuk. uradnih krogih že potrdilo. S tem je delikaten spor z Japonsko začasno poravnan, ako v Ca-liforniji še v nadalje ne bodo agito-vali v prii novih protijapon>kih zakonov. Iz Californije se javlja, da je ta-mošnja assembly zavrnila protija-ponski šolski predlog, o kterem se je vršila debata včeraj in sedaj vlada zoj»et soglasje. Albany. X. V.. 11. febr. Zastopnik Cuvillier iz New York a, je vložil predlog, vsled kterega naj se ustanovi poseben od>ek. ki bode deloval s postavodajami vseh ostalih držav zajedno v pri«! zvezi nega zakona, ki naj določa, da je Japoncem naseljevanje v Zjedinjenih državah prepovedano. Napredek prohibicije. Bennetov predlog. TAKOZVANI KOMISIJSKI PREDLOG, KTEREGA JE V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI VLOŽIL BENNET, NI BIL SPREJET. Prohibicija se je pojavila sedaj tudi v državi New York. V DRUGIH DRŽAVAH. ABRAHAM LINCOLN. Washington, 11. febr. Zbornični odsek za trgovino in opojne pijače, je včeraj glasoval proti Bennetovem predlogu, ki je določal, naj se ustanovi posebna komisija desetih članov, v kteri naj boileta zastopana senat, kakor tudi zastopniška zbornica, da bi potem ta komisija preiskovala trgovino z opojnimi pijačami po vsej repubLki. Oni, ki so glasovali proti predlogu, so povdarjali, da bi s tem prohibicijonistično vprašanje postalo še bolj javno, kakor je sedaj. Tndianapolis, Ind., 11. febr. V dolenji zburnici po-tavodaje države In-diane so včeraj zavrirli predlo?, ki je bil namenjen proti temperenčnikom, oziroma proti Local Option. Ogden_-.hurg. N. V., 11. febr. V county ju St. Lawrence se je pričel i jut boj za gostilniške licence in ko so se včeraj vršile volitve za mala mesta, se je v dvanajstih takih mestih sklenilo odpraviti v-e. gostilne. štirih mestih so sklenili, da zanio-rejo dobiti dovoljenja za gostilne le lastniki hotelov. Tudi v Ithaci so izpadle volitve v prid temperenčni-kov. Des Moines, la.. 11. febr. Državno nadsodišče je izdalo odredbo, vsled ktere je trgovinskim potnikom onih tvrdk. ki se pečajo s prodajo opojnih pijač, in ki prihajajo v lndiano iz druzih držav, prepovedano ponujati svoje blago po vsej Indiani. Razsod ba »e nanaša tudi na naročila takih pijač po pošti. Charleston. W. Va.. 11. febr. Predlog, ki določa Local Option, je bil včeraj sprejet in določa, da zamorejo vki nemili, je Lincoln organizoval stotnijo prostovoljcev in je služil kot kapitan v vojni proti glavarju B'ia<-k Hawk. Po vojni priče! je majhno grocerijsko trgovino in svoj prosti čas je porabi! v to. da je svoje pomanjkljive znanosti izpopolnil. Ker pa njegova trgovina ni vspevala, jo je opustil in i je vstopi! v pisarno nekega odvetnika v Springfieldu kot pomočnik. '/. marljivostjo in vztrajnostjo je kma-lo tako napredoval, da je postal sam odvetnik. Potem se je pričel pečati s politiko in že leta 1834 je postal član illinoiške postavodaje. h kterej je pripada! do leta 1S440. Šest- let kasneje je bil izvoljen v kongres, tola po preteku svojega termina ni več kandidiral. Šele po preteka kompromisa države Missouri, v letu 1854. se je pričel zopet živahno zanimati za politiko in je nastopil kot protikandidat za senatorsko mesto proti Douglassu in tem povodom se je pri javnih razpravah o raznih političnih vprašanjih zelo odlikoval, kajti bil je priljubljen politik in iz- vrsten logik. V maju IStiO je bil pri •4 -pub: kan>kej na«-i.;.:.ia!nej TionveJ-• ji \ Cl ieagu. III., odbran predsed-ušk m kandidatom in potem po hu-lej Intrbi tudi izvoljen. Ker je pa bi! izvoljen predsednikom, so južne ilr-klenile. da >e ločijo od Zjed. držav in da prično z državljansko vojno. Pri svojej inauguraciji je sku-al Lincoln južne države, oziroma njih zastopnike prepričati, da so njegove namere najboljše. Toda južni zastopniki se niso hoteli prepričati in tako -o dno 13. aprila 1801 pričeli z državljansko vojno s tem, da so pričeli -tiel jat i na Ko rt Sumpter. Državljanska vojna je trajala več let in se je končala s tem. da je bilo sužnjis-tvo odpravljeno. Dne 22. septembra lSti2 izdal je proklamacijo. v kterej .;»' izjavil, da so zamorski sužnji z L januarjem 1S(53 svobodni. ITstaja se je j totem, ko je tekla kri v potokih, končala. 1S04 je bil Lincoln v drugič izvoljen predsednikom in sicer z vsemi glasovi držav, ktere so se vdeleži-le volitev. Ko so se južne države udale, jim je hotel Lincoln zopet |H>dati desnico v spravo in z njimi sku|»nj zaceliti rane. ktere je zadala vojna vsej deželi. Toda to mu ni bilo sojeno, kajti 14. aprila 1S65 ga je Wilkes Booth v Fordsovem gledišču v Washingtonu ustrelil. Tako je končal svoje življenje, kteremu se ima ves jug zahvaliti, da je zgubil madež sužnjištva in koje-mu se imajo Zjedinjene države zahvaliti. da še obstoje. TRGOVINA V NEVARNOSTI. -o- Tokio, 11. febr. Vse japonsko ča-s ipi-je je še vedno polno brzojavk iz San Francises, New Yorka in Londona, glasom kterih prot;japon-sko gibanje v pacifiČnih državah Zjed. držav vedno bolj narašča in se izredno hitro razširja pri ti notranjim državam. Dopisnik lista Asaho je poslal iz San Franeisca svojemu listu razne izjave in razgovore z ameriškimi senatorji in drugimi o-sobnostmi. Te brzojavke javljajo, da postaja ob Pacifiku vedno večja o-pozieija proti japonskemu napeljevanju in da bode prej ali slej prišlo do sprejetja zakonov, kteri bodo Ja-I>oncem eksistenco v Ameriki popolnoma uničili. Te vesti na Japonskem vsakdo bere in poročila so napravila na prebivalstvo velik vpljiv. List .\-ahi. ki je neodvisen, izjavlja, da bodo Američani, oziroma boljši Američani preprečili sprejetje tak;h zakonikih predlogov in priporoča Ja-|H*.:i-e«:. :.:ij i»« • I•» a imi it: naj se ne \ zrujavajo. L;st Hochi strastno komeuluje imenovane brzojavke in zaključuje r japonsko prišlo vi eo: 'Melo Buda zgubi potrpežljivosti. :ik<> se ga trikrat oklofuta." Tudi londonske brzojavke trdijo, »la je protijaponsko razpoloženje v Ameriki postalo nevarno. Za lr/a nje japonske vlatle. kakor t udi boljših -lojev prebivalstva, je mirno iti {»olitika -lap«'!i>ke napram Zjed. državam se ne spremeni. Vse-kako IhhIo pa poročila, ki prihajajo i/ Californije v Tokio, slabo vplji-vaia na Irirovino z Ameriko in sko-dovala \sem Tujcem, ki žive na -Ja-'H,!:skom. kajti Japonci ne poznajo nikake razlike med posameznimi na-rodriostini belili. Razne novosti iz inozemstva JAVNO SEKANJE GLAV V FRANCIJI; V ALBI SO ŽI-LOTINIRALI DVA ZLOČINCA * Samomor na Are de Triomphe v Parizu; smrt v ječi v Rusiji. DRAGA ZBIRKA DENARJA. -o—— Albi. Francija. 11 febr. Včeraj so v Albi na javnem prostoru odsekali dvema zločincema irlave in sicer v prisotnost: nepregledne r: r.ožire ljudi. kteri so pa mirovali. Spočetka se je dokaj ayitova!" j>r« fi ekseknciji, roda agitac:;ia ni in.ela /■- željenega vspeha. Delavci so z\e.'-»r prir-.liii po mestu demonstracija, pri kterih so peli revolucijonarne pesti i in klicali: "Proč z morilci." Pariz. 11. febr. Neka 24 let stara francoska šivilja, je včeraj skot-ila iz vrha tukajšnjega Aro de Triomphe na ulico in obležala mrtva. Sa-n.omor je izvršila v navzočnosti na stotine ljudi, ki >o bili na Place de I' Etoile. Vzrok samomora ni znan. Odesa, Rusija. 11. febr. Vpokojeni stotnik generalnega Štaba, Nikitin, ki je bil, kakor se je včeraj poročalo, obsojen v smrt, ker je mej vojaštvom agi tiral v revolucij on amen: smislu, je v ječi izvršil samomor London. 11. fe?>r. Tukaj so na vni dražbi prodali zbirko deiiur.a, ki je bila last K. S Bensona iz Brook!yna. N. Y. Za zbirko so dobili ■t".W0. Tako drago se dosedaj še ni prodala nijedna zbirka denarja. Pariz. 11. febr. Pisatelja Oatull« Abrahama Mendesa. ki je p/ed dvema dnevi umrl. so včeraj pokopali z vojaškimi in meščanskimi slavno-stmi in čast n.i, ne da bi bila pri tem zastopana tudi cerkev. Pokojnik je ponesrečil rsa podnličnej železnici. Se.ias že nabirajo it . ar. da postavi-... -i;.»aernu pisatelju -p< menik. » astellon. Špau>:->.a. 11. febr. — Španski obrežni parnik America, je ponesrečil blizo obre/ja pri Caste 1-lon tie la Planta. P. ::,iki in mornarji so se rešili. Biaira ni rr.OLTOče reši-t:. kajti ni"rje je preveč valovito Parnik je pl.it med Bareelono in Car-tacreno. ZAKRINKANI SUŽNJI. K prodaji sužnjev v Brooklynn se je javilo nadaljnih 25 mož. Ko se bode danes zvečer v vseh cerkvah in dvoranah proslavljalo delovanje predsednika Uneolna. prodajali bodo istočasno v presbiterijan-ski cerkvi na Lenox Road Brooklyn Borough v New Yorku bele sužnje. Nesrečnike kteri se prodajo za hrano in stanovanje ter nekoliko denarja, bodo zakrinkali, da tako radovedneži, ki pridejo k prodaji, ne bodo zvedeli, kedo da so ti nesrečniki. Ako pa bode kak delodajalec kakega sužnja kupil, oziroma vzel v službo, odvedli ga bodo v stransko sobo, kjer ga bodo predstavili kupcu. O 'Loughlin, tajnik Park Slope trgovinske zbornice, in Rev. Long, ki sta priredila to prodajo, naznanjata, da se jima še predvčerajšnjim zvečer javilo 25 nadaljnih ljudi, ki bi radi bili prodani. Rev. Long je izjavil, da bode prodaja teh ljudi na najlepši način dokazala, da imamo pri nas še belo sužnjištvo, vsled česar bode moral priti še kak Lincoln, ki bode odpravil belo aužnjištvo. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda največji ia najeenejfti daev Tajinstveni umori v Daytonu, Ohio. Dayton. O.. "11. febr. Policija je v minolej noči prijela 29 let starega avstrijskega Nemca Kristian Mar-seba. ki je obdolžen. tla je nameraval napasti dve deklici. Proti jetniku imajo baje mnogo dokazov, tako da ne bode prišel tako kmalo iz ječe. Poskuse ni napad je izvršil blizo onega mesta, kjer je bila deklica Kirsch-nerjeva umorjena. Jetnika stražijo sedaj noi in dan, kajti bati se je, da t-i is-.t ljudstvo ne linžalo. Kakor smo poročali, je biio v novejšem Času v Daytonu umorjenih 6 deklet, ne da bi se prišlo na sled morilca. 6300 stopinj vročina. Cleveland, O., 11. febr. Nekej tovarni, ki je eksperimentirala s vročino, pridobljeno s pomočjo oksigena in aeetilenskega plina, se je posrečilo izumeti puhteči plamen, ki je dosegel najhujšo dosedaj znano vročino, ki dosega 6300 stopinj nad ničlo po Fahrenheitu. 3 pomočjo te vročine je mogoče aluminij spremeniti v pare, o čemur se je doeedaj mislilo, da je nemogoče. Plamen prodre tekom pol minute dva palca debelo jeklo in v dvanajstih minutah 12 palcev debelo najtrše jeklo. Dosedaj se je za take vrtanje rabite ebieajne p« 24 ar. UBEGLI NEMŠKI PO SLANI SKI TAJNIK. Truplo, ketro so našli v razvalinah nemškega poslanika v Chile, ni ono tajnika. Santiago de Chile. 11. febr. Nemški poslanik v Chile je danes naznanil cliilenski vladi uradoma, da truplo, ktero so našli v razvalinah minoli petek zgoreleg-i nemškega poslaništva, ni ono tajnika Beckerta. Vsled tega je vsa stvar zadobila povsem drugo lice. Po požaru je zginol nek sluga nemškega poslaništva in sedaj so zatrjuje, da je bil ta najbrže umorjen. Beckerta so videli še pri požaru in sedaj se poroča iz Chillana v pokrajini Nuble, da so Beckerta, ki je najbrže umoril slugo, pokradel denar iz blagajne poslaništva, požgal poslopje in ušel. tamkaj prijeli, dasi-ravno še ni znano, je li Beckert pravi jetnik ali ne. Jetnik je imel pri sebi ponarejene potne listine in ponarejeno brado, ktero je kupil v Santiago. Nemška "kultura", in poleg tega še oficijelna, rodi tudi v Chile lepe sadove. ZA NASELNXKE Rumena mrzlica na otočju Barbados. Kingstown, St. Vincent, angleška Zapadna Indija 11. febr. Rumena mrzlica se vedno bolj razširja po otočju Barbados-. Od 10. decembra m. 1. nadalje sc je pripetilo na otočju 20 slučajev te bolezni in od teh bolnikov jih je 11 umrlo. Bolezen se je najpreje pojavila na severnem delu otoka, toda sedaj je najti posamezne slučaje že povsodi. Kakor se danes poroča, se je pripetilo od tedaj naprej, ko se je pojavil prvi slučaj bolezni, še 37 slučajev. Knjiga v poduk onim. ki si namera- vi jo nabaviti zemljišča. Iz Minneapolis«. Minn., sprejeli na ogled malo knjižico, imenom Poduk, kako dobiti Homestead, oziroma državno zemljišče, ktere vsebina je v mnogih ozirih dokaj podučljiva, zlasti za one, ki bi postali radi neodvisni gospodarji. V kolikor smo iz površnega pregledanja knjižice rax-videli, se bavi \ prvem delu z ustanovitvijo neke slovenske kolonije, do-čim navaja v drugem kraje, kjer je debit i še takozvane homesteade o^ zvezi ne vlade. Knjigo je Bpisal i* založil Wm. Brunuhinid v Minneapolis. Minn. Cena jej je 75 eentov in jo je dobiti pri imenovanem založniku. 70S South 10th St., Minnea. polis. Minn. Osnarje v staro domovino pošiljamo ca 9 10.35............. 60 kron «a 20.50............. 100 kron *a 41.00............. 200 kron ca 102.50............. 500 kron «» 204.50............. 1000 kron ca |1018.50............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotak. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilk-aeje do 25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pisinu, večje cneske po Dnmssti; Postal Monap Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO. II Ooxtlandt St., New York, H. Y, •104 St. Clair Aw, H. JL, Cleveland, Okie. it GLAS NARODA' (Slovesne Daily.) „rad and pnblkhsd by the •iOVENIC PUBLISHING COMPANY (s corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUIS BJSNEDIK, Treasurer Štrajki v Avstraliji. V Avstriliji imajo takozvana delavska razsodišča, kterib namen je, poravnati vse spore, ki nastanejo med delavstvom in delodajalstvom. V novejšem času pa prihajajo iz Av- šne provokaeije Srbija aaa eiii aa vaj m : gsvor skega miniatra aa vnaaje stvari ne potrebuje daljiega ksmeatarja. • Na ta gobec treba postaviti pest in c. in kr. oficir bi se moral sramsvati, da nosi ob boku orožje, ako bi država, ki jej on služi, molčeč prenašala tak- stralije preko San Francisca vesti, ^^'l^SSTS^SSSl rU ^ go preuehali z deW Vlada obraza, Uxla. ako zna in hoče delati j ^ je zavzela za deiodajalee in je tudi t>opi£i brex pod piss in oeobnoeti ae ne sstiflnejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ipremembi kraja naročnikov erošmii, da e« nam tudi preJAnJe blvaHdč« nas nan i, da hitreje najdemo na»lovuika. Dopisom in počil jaivam naredita naslov: "ULAS NAHODA" S3 Oortlan.it Htreet, New York City. Telefon: 4687 Cortlandt Skrb za farmerje. Na vsem svetu ni človeka, ki bi zamogel živeti bolj veselo in bolj svobodno, kakor ameriški farmer. Sv\)j kruh mora jesti kakor vsak Turčija nas sili na vojno: z našim ptedstaviteljem v Carigradu postopajo z zasramovanjem in zaničevanjem. Naš ugled je tam že uničen. Bojkot proti nam ni nič druzega nego pot a j- Paogermaostvo. Znana stvar je, da mnogo veljavnih politikov in znanstvenikov v Nemčiji obsoja brutalno protipoljsko politiko. Protipoljska politika pa je sad splošne velenemške, ki je posebno. odkar je zavladal Viljem II., postala tudi oficijelna politika nemške viade. Kdor torej obsoja protipoljsko politiko, obsoja tudi pangerman-;-tvo. V tem oziru pa vidimo zadnji prišla vendar do spoznanja. PriM bode gotovo čas, ko bode obžalovala, da je prelomila kraljevske besede in obljube, ki so jih dali Poljakom pradedje sedanjega vladarja, in tudi Viljemu II. bode žal, da je začel preganjati tiste Poljake, kojih voditelji so še na njegovem dvoru spočetka igrali veliko ulogo. Za nas Slovane je pravzaprav le ugodno, ako bode to spoznanje prišlo kolikor mogoče pozno in bode pangermanstvu začela biti smrtna ura takrat, ko bode že vse zaigrano! Slovensko feačoOl&tea* LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik na Hamilton Ave., Cleve- «a in permanentna vojna. Danes je čas v Nemčiji čuden preobrat. Turčija v rokah klike izdajalcev, ki, Nemški katoličani so vsenemštvu podkupljeni od angležkega denarja, | od nekdaj odločno nasprotovali. — delajo za angležke interese. Tudi Njim, ki so odrasli v šoli ženialnega Turčija je sedaj nepripravljena za , Windtliorsta, je bilo od začetka jas- ■ landf q. Je šlo v koš in sicer na pod-akcijo in ne bode naša krivda, ako no, da velenemštvo pomenja objed-' vsebine, objavljene parkrat v na-bodemo prisiljeni, da izkoristimo to j nem polutranjenje. Poleg tega so pa Scm listu pod nap^om: "Dopisnikom njeno notranjo krizo. j venomer tudi to povdarjali, da A v- j v UVaževanje'\ Zato nam ne preostaja druzega, ne-J strija ni več nemška država in čim-j jj^ Cleveland, 0. Hvala za in- go da se sklicujemo na ultima ratio | bolj bodo slovanski narodi v njej pri- formacijef toda za sedaj še ne gre narodov in porabiti ugodni moment šli na vrb, tembolj se bode razrah- v javnost zbog ljubeira miru. Torej in da pred vsem odgovorimo na srb- ljala zveza z Nemčijo. Avstrija ne je jeduo jednoto dobite v Clevelan-ske provokaeije s toliko energijo in j bode več mirno trpela, da bi se pre- duf Za sedaj še ne vemo, kedo se toliko močjo orožja kakor nam to na- j ganjali Poljaki, ki so v las:ni državi ■ ^^ spravji na nag0< toda bode že njena najboljša opora, pa tudi ne j tako? ^^ yi mislite... raznarodevalnega dela nemških pa-1 storjev na severnem Češkem in na jugu avstrijske monarhije. Kar je katoliški centrum proroko-val. se zdaj izpolnjuje. Zločinstva pofe društvo sa2^|edln|eno države A3sa«p(Ei2-.: Sedež: Forest City* Pa. -o-—o- lagajo spoštovanje do samega sebe in naši interesi. Od hitrosti in uspeha te prve akcije bode odvisno, da li se s to akcijo zaključijo ali ne vojni dogodki tega leta, polnega dogodkov. Mi smo tudi formalno zaposeli Bosno SVARILO SLOVENCEM! Mi podpisani smo se namenili kupiti dobre domačije v Missouri. Pi- ...... „ , . . . „ . , , .. y. i. % | sali smo Z. G. Hadgerju ali Inter- iosno, ki ie bila nasa od nekdaj. Pri- nemške vlade nasproti Poljakom se; . ° " . i- I national Colonization Agency. Ta ie siljem po okolnostih položimo sedaj ! zdaj kruto maščujejo. \ seslovansbim } v. ptlnff* t-ilr- roko tudi na Srbijo in z našo pro-j krogom v Rusiji seje posrečilo Nem-tekcijo podamo tej deželi način, da t eiji prijazno oficijelno rusko politiko zopet oživi pod našim protektoratom Nt-mčiji odtujiti in Anglija je z vein da postane zrela za pansrbsko ide- seljem pograbila sovraštvo, ki tli v io, to je, za Veliko Srbijo pod žezlom , vseh nenemških narodih do ponemče-Habsburgov. \alne politike Berolina, da ustvari di- Črno Goro pak, po potrebni korek- piomaško entento proti nemški drža-ciji naših mej, povrnimo Turčiji pc bode Porta vedla neutral , ____ , . , , . , XT „>-- j___„ _ $17.50, zdaj pa se nam boljša zemlja 'urem, ako v-, vsled ktere je Nemeija danes po- . , „ . , .. , — . , .. . , - - . ponuja po $4.00 aker. Pri prodaji lno. Tedaj plinoma omamljena m jo vzdrzuje le, * f t ^ , » . , ., , * , cr% imnnrtT*n»ii In tu m nni«nolm n bil preje v Poplar Bluffs, kjer ni mogul nobenega več za nos vleči. Podpisani izjavljamo tem potom, da oni agent ni govoril resniee, pisal je vse drugače, kakor je res! Slovenci, bodite previdni pri nakupovanju zemlje ! Ponujala se vam je zemlja po ODBORNIKI: Prsdssdnlk: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Fsrsst OHr, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Wort Mineral, Km L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607. Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŽTIR, 1143 K 60U Bt^ ClsvslaaA, Okk Blacajnik: MARTIN MUJEHČ, F. O. Box 637, Fonts City, Fa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega sdbora, W«4r, KAROL ZALAR, L nadzornik, F. O. Box 647, Forest City. Fa. FRAN KNAFELJO, IL nadzornik, 909 Braddock dock. Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill SL, Lnxsrss, Pa. se imenovani poslužuje iit ako že po naravi nima smole, po- zalitevala, da izpolnijo delavci trm izhaja boljše kakor vsak meščan. zahteve svojih dei0dajalcev. Sele poli, gatin seveda ne more postati od ^ ko ^ prišlo do žtrajk3j ki je marljivosti svojih rok, toda njegova zdo oyiral promet in trgovino, je od- osoda je kljub temu večinoma dobra in ugodna. Tu pa tam ga obišče tudi kaka nadloga, kakor slaba letina, nesreča, toda za dežjem prihaja pri i'armerjih vedno zopet jasno in ugodno vreme. Kmetski stan je predvsem oni stan. ki mora skrbeti za hrano vseh ostalih ljudi in vsled tega je samoumevno, ila se naša vlada pred-vsem zanima za blagostanje farmer-i« v. kajti 1 i tvorijo podlago vsega ostalega blagi>sianja. Partnerski p-j k lic j<- pri nas v Ameriki najbolj spoštovan in tako ima udi v v sake j državi, kakor tudi v zvezi držav velik vpliv. Vsled tega so nam mora dozdevati uprav čudno, tla skrhi zveziua vlida baš za ta stan v mnogo več j" j meri kakor za kak drugi, dasiravno si zamore sam mno-go bolje pomagati, kakor kterikoli drugi stan. To se dogaja pri nas 4 udi tedaj, ak^ farmerji niti ne prosto za vladi no pomoč, kajti predsed-t>Ik Uoosevelt je ravnokar priposlal kongn su posebno poslanico in druge >pise. iz kteri'. ni težavno razvideti, da ameriški far ner <»d vladine pomoči in njenega tru«la ueče mnogo vedeti. Naši farmerji so namreč taki, da znajo skrbeti sami za-se in da vedno pravilno ukrenejo. Predsednik navaja med drugim v svojej poslanici, ka-k ' naj farmerji urede svoje rodbinsko življenje, kako iiaj vzgoje svojo deco, kako naj ravnajo s svojimi ženami, kako naj žene ravnajo z njimi in koliko naj bode število njihovih otrok; nadalje svetuje predsednik, naj se dobro skrbi za otroke, kakor tudi za dtdavee. Ako poslušamo vse te nasvete, koje je podelil predsednik našim farmerjem. potem izgleda vsa stvar tako, kakor da bi se morali farmerji šele sedaj učiti, kaj pomeni biti farmer, oče in mati. Predsednik ?e gotovo mislil, da razume farmer--k<> življenje mnogo boljše kakor far-n erji sami. Kljub temu je pa predsednikova poslanica dobra, kajti v njej svetuje predsednik, da se ustanove kmetoval-t-ke šole, ki naj bodo stalne, in po-t«-iu tudi potujoče šole. Dasiravno \ teh predlogih ni mnogo novega, so vomlarle v toliko dobri, ker opozore našo javnost na te potrebe. Inače je pa pri«v*akovati od naših farmerje v, da bodo v bodoče znali skrbeti za-se in svoje rodbine ravno tako, kakor so znali dosedaj, ne da bi jim bilo treba čakati na nauke od strani zvezine vlade. Skrajno slabo bi bilo za naše farmerje, ako bi mo-.ali čakati na. predsednikovo posla-i.ieo, da bi vedeli, kako naj žive. Na-n ki iz Washingtona ne bodo našli od-ireva v hišah naših farmerjev. o- Delovanje nemškega " Schnlvereina" na Goriškem in Primorskem. Kakor izkazuje društveno izvestje za leto 1S08, je začel nemški "Sehul-verein" iztezati svoje kremplje tndi po slovenskem Primorju. Vzdrževal, cziroma podpiral je nemške Sole ▼ Gorici, Opatiji in Škednju. Za zgradbo šole je prispeval v Gorici, na vseh treh šolah je priredil božičnico. Pohvalno pa se mora priznati, da se med učiteljstvom na Goriškem in Primorskem ni dobil Judež, ki bi bil sprejel podporo "Sebulvereina". slopila od svoje zahteve. S tem se je zelo zamerila podjetništvu. Vse izgleda tako, da bodo tudi v Avstraliji kmalu nastali taki delavski boji, kakoršnji so pri nas na dnevnem redu. Vojna neizogibna ?! Dunajska " Armee - Zeitung" (ki velja kakor glasilo visokih vojnih krogov) je prinesla članek, iz ktere-na posnemljemo nastopne najvažnejša misli: nerealnih ki se bode mogla Črna Gora s polno sapo, še tista Avstrija, ki je še nedolgo uživati blagoslov svobodne iti pomla-; bila pod nemško kuratelo. , . , , , ... % .. ... VT „— predstavljajo nevednemu kupovaleu j<-ne Turčije. Osamitev Nemčije pa je v .Nemčiji i . __ i_______ Vojska pričakuje pripravljena na i sami provzročila globoko segajočo no- boj in naloge, ki se jej stavijo. Mi ; tratijo krizo, ki Še danes ni poravna- gremo v vojno z zavestjo, da služimo j na. Državni kancelar Biilow je bil pravični stvari. Naša kri vre: komaj vsled pritiska javnega mnenja in _ . ....... , , _ , j « „ - nja in to zelo po ceni. Tam smo na- se premagujemo. Poklici nas. cesar! splošnega razburjenja v ljudstvu pri- J r *«* sil j en namigniti nositeljn velenemške Kakor smo že rekli, velja oinenje- j misli, cesarju Viljemu, naj se drži na " Armee-Zeitung" kakor glasilo i ustavnih določb in prepušča vodstvo ^ ..... ... , XT- , - m i A j______• i sc dobi skoro brez kamenja. Ako \isjih avstrijskih vojnih krogov. Ni državnih poslov ustavno odgovornim i ~ ...... , . . . . . . . a , , . vT„m nece agentov, naj gre k Slovencem torej izključeno, da je ta članek in- faktorjem. Se danes se plete v Nem- . , , ... »-1*1*. kmetom, ti mu bodo vse povedali, spiriran. . čiji vprašanje, kftko ustvariti novo ' eml"a ošteno To ni Mi hočemo tu s svoje strani napra- . odgovornostno postavo, vsled ktere ; se uPl zem Ja no*. . ... .... ___nobena reklama, temveč resnica, ker viti samo eno opazko: ali so gornje Li se moc vladarjeva omejila, paria- .... enuncijacije direktna napoved vojne rc en tarna in ministerska pa v inte- P1 eprica i smo se Balkanu in mnogim njega prijate- resu države povečala. Nezadovolj sredstev; najete ima ljudi, jo nevednemu ki za kmete in ti ne govorijo kupcu resniee. Domačini kmetje so nam povedali, naj gremo v Ripley county, če hočemo dobiti zemlje in ne kamenja in to zelo po ceni. Tam smo našli vse polno Slovencev naseljenih; tam je zemlja dobra, fina in po ceni, od $2.00 do $15.00 aker, po $2.00 aker Rojake pa še enkrat svarimo pred Ijc-m ali pa moramo smatrati kakor' stvo je celo zašlo v vojaške kroge in ljudmi, k,.eii jih samo \lečejo * i z i. nos hufonsko grožnjo kaeega častnika, ki j u.ed precejšen del velekonservativne- ^ ^ . * , ;•»' morda čuti poklicanega, da grozi ; ga j »ruskega junkerstva. Našo trditev vedno lahko vsemu svetu. Ali v drugi del alter- Naravna posledica tega je, da je I Scrbish Anton, trije bratje Kite An-Ura je odbila: vojna je neizogib- j native je težko verjeti, ker so to pre- pangermanska ideja pobledela. Vlada Josip in Franc, na t Nikdar je ni bilo opraviČeneje i resni časi, da bi avstrijska diploma- sama jo je nasproti dvema narodno- Keota, Mo. vojne, nikdar ni bilo naše zaupanje cija kar brez druzega poverjala kr- i stima že popolnoma opustila, na-v zmago močneje utemeljeno. Nas si-; milo države vojniškim generalom. j sproti Dancem in Francozom v Al- VABILO NA VESELICO, lijo v vojno: Rusija. Italija. Srbija. A potem? Eh, tu prihajamo še zaciji. Zgodilo se je eelo, da je te^ ktero priredi Črna Gora in Turčija. | do večjega absurduma. Kajti, če tudi i dni visok vladni dostojanstvenik v j dl11gtvo "Zaveznik1' Št. 3 S. D. P. smo ponosni tudi mi na tem. da je Berolinu pangermanstvo kot tako Zveze v Conemaugh, Pa. Avstrija močna in ponosna, vendar javno obsodil. To je bil državni taj- y goboto ^ 13 fcbruarja 1909 ne moremo verovati, da bi trebali ■ nik za Alzacijo. baron Zorn von ! vojne z vsem svetom radi kljuboval- . Bulacli. nosti kakega nemškega barona na V Alzaeiji namreč tudi rogovilijo Ballplatzu. i pangermani. Nedavno so uprizorili i Vojaški krogi na Dunaju bi boteli j velik vrišč, ker je v Strassburgu na- , že basat i topove. Vojaki kličejo ee-j stopila neka francoska gledališka sarju: v boj! Narodi te monarhije družba, češ, na ta način se dela pro-pa kličejo jednodušno: ohranite nam paganda za francoski jezik in umet- POROTNI IN PEIZIVNI ODBOB: PAVEL OBKEGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, F. O. Box 95, Willock. Pa. IVAN TOBNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622. Forest City, Pa. Dopisi maj m peiiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. a Forest City, Pa. Druitveno glasilo je "GLAS NABODA." Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna črna wM bela vina po 35ct. galona, s posodo vred. Manjših aar*£il md 50 galon ne sprejmem. Z naročilom se posije polovico denarja naprsj ia druga polovica se plača pri prejema vina. Vsak naročnik voiaiao warn plaža. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natančni naslov kam aaj rie* pošljem. Za večja naročila kakor Car load, se pismeno za eeno mir, ako le možno! Rusija nas sili na vojno: po barbarski odkritosrčnosti čistokrvnega Rusa Izvoljskega dne 25. decembra razkrila se je njegova igra. Danes liusija ni pripravljena na ofenzivno vojno in zato priznava za sedaj pravice Avstrije do Bosne. Ali Rusija se pripravlja, da izvrši kasneje svojo historično misijo na Balkanu in takoj sedaj stori vse možno, da pride d? zveze vseh balkanskih držav proti Avstro-Ogrski. To je temeljna misel famoznega govora ruskega ministra zu vnanje stvari. In samo pervezna logika mogla je videti v tem govoru miroljuben govor, ker za nas izhaja iz tega govora samo ta-le alternativa : ali začeti vojno takoj, dokler Rusija občuti posledice zadnje vojne in notranje revolucije, ali pa iti v boj, ko bode Rusija ojačena in ko se nje diplomaciji posreči, da nam odtuji Rumunijo in Bolgarsko in nas s tem popolnoma izolira. Italija nas sili na vojno. Sicer vidimo Italijo oficijelno še na naši strani; ali zato se ona potajno pripravlja s tem večjo intenzivnostjo. , . Ako nas vse ne vara. olizamo se da zazge vse svoje mine proti nam. „ , , . , , .... . . na Koroškem boljšim časom glede Italija kaze navidezno svojo zvesto- , v dvorani društva sv. Alojzija : nost. Državni tajnik za Alzacijo, ki Kakor je te dni ves trezni svet je poleg cesarskega namestnika nepo- s v aril Srbijo, naj se ne prenagli, naj ue stori še zadnjega odločilnega koraka, naj ne izzove grozot vojne, tako svarimo danes tudi mi avstrijsko diplomacijo, naj se ne prenagli! Nikakor ne moremo pritrditi mnenju vročekrvnih vojaških krogov, da bi bila vojna ob tolikem nasprotstvu — ov strani Rusije, Italije, Turčije, Srbije in Črne Gore, da, niti ne govorimo o družili možnih komplikacijah — le igrača !1 VSPORED: Igra: Kmet Herod. Osebe: Kmet Herod ....... Andrej Vidrih. Matijče ...........; Avgust Samec. Boljše nade v slovensko šolstvo na Koroškem. sredno podrejen kancelarju, oziroma cesarju, je nato v nekem rnterviewu: za list "Tag" ostro obsodil panger-nianizem in ga celo označil za veliko budalost. Alzačanom ni moč čez noč izbiti iz srca ljubezni do francoskega jezika in umetnosti, ker se čustva le polagoma menjajo. " Pangermani hočejo" — tako je dobesedno dejal — "alzaške brate prisiliti k ljubezni po gtslu: če me ne ubogaš, ti razbijem črepinjo.'' Tako baron Zorn von Baluch. Človek bi mislil, da, kar je za Francoze in Dance prav, velja tudi za Poljake. Bog obvari Dne 20. in 21. januarja t. 1. so v državnem zboru v Berolinu interpelirali Poljaki in soeijalni de- . >............! Dijaki >............. )........... F bo do zveze, ker ve, da danes ni še j ^va. Doeim je namreii bil pred mokratje vlad0; zakaj novi društveni pripravljena; ali ona popravlja z gigantskim korakom, kar je zamudila v dveh desetletjih. Ali naj čakamo mi, da Italija dobi primeren moment, de nam napove vojno f l Italija je bila pred 3 tedni nepripravljena in je danes še manje pripravljena za napad. Nesreča v južni Italiji parali-zuje za par mesecev njeno energijo: ta nesreča jej je ugrabila 100,000 človeških življenj in je uničila eno milijardo narodnega premoženja. S humanitarnega stališča nas katastrofe, od 28. decembra napolnjuje z globokim in iskrenim sočutjem; ali politika je surovo rokodelstvo in mi moramo hladnokrvno računati s potresom v Messini kakor okolnostjo, u-godno za nas. Pred petimi leti smo bili dovolj naivni, ko smo spoštovali nesrečo Rusije na Iztoku in ko smo opustili priliko, da storimo, kar smo /oteli na Balkanu. Danes pa plačuje Rusija našo generoznost s tem, da se je postavila na stran naših ne-pr i j atelje v. Danes smo ozdravljeni od te velikodušnosti in se ne bodemo obotavljali, da uredimo svoje račune z njo tudi v dnevih nje narodne lostL 110 leti pok. nadučitelj Fr. Eller edini i adikalno-narodni učitelj na Koroškem, imamo danes v deželi 14 popolnoma odločnih narodnih učiteljev ra-zun učiteljstva na zasebnih šolah v Št. Rupert u in Št. Jakobu. Raznn tega je že tudi med učiteljicami nekaj neustrašenih rodoljubkinj. Letos pride iz celovškega učiteljišča zopet šest naših mladeničev in vsako prihodnje leto zopet vsaj toliko. Smemo torej upati, da dobimo v 10 letih toliko našega učiteljskega naraščaja, da izgi-Djejo z utrakvističnih šol trdi Nemci. Kadar se to zgodi, napočijo našemu jeziku v koroških šolah kljub krivičnemu sistemu pravičnejši časi. Črka je mrtva, duh je, ki oživlja! Obilo snega v Coloradn. Denver, Colo., 11. febr. Po vsem Coloradu divjajo že 24 ur ueprestano snežni viharji, tako, da so vsi gorski prelazi zameteni in da je promet preko njih ustavljen. Železniški promet ie v vseh smerih ustavljen. Med Dura ngom in Silvertonom je vse polno snežnih plazov zasulo ceste; ali je kdo pri tem ponesreči 1, se dosedaj ne poročalo. zakon tako nezakonito tolmači, da ouemogočuje Poljakom vsako zborovanje v poljskem jeziku. Navedli so slo slučajev, ki jasno pričajo, da vlada, ne ozirajoč se na določbo zakona, da se morajo le politiški shodi vršiti v nemškem jeziku, nporabila ta paragraf tudi za strokovne shode, za zborovanja delavskih strokovnin in kmečkih stanovskih društev, celo za izobraževalna predavanja — tako je vlada na primer prepovedala neko poljsko predavanje o vplivu poljske literature na nemško in drugo predavanje o svinjski kugi. Odgovor državnega tajnika za notranje zadeve von Bethmanna je bil silno žalosten. Trdil je pavšalno, da so vsa poljska delavska strokovna društva politiška. Nadalje je štel Poljakom v zlo, da poljske delavce, ki pristopajo v nemška društva, smatrajo za izdajalce. Konečno pa je zakon s tem opravičil, da je prinesel nemškim strankam, izvzemši katoliškemu cen t rumu in socijalnim demokratom, veliko, politiškega dobička! Lepa pruska mor&la! Trezni ljudje pa sodijo, da bode tudi Prnsija, oziroma nemška vlada Štefan Zabric. Lud. Zaman. Fran Pavlovčič. Zdravnik ............. Josip Likar. Branjevec............Fran Zaman. I. hlapec----\..........Fran Kos. II. hlapec ........ Anton Stražišar. Nadalje sledi med godbo in plesom šaljiva pošta. Ker je to društvo še jako mlado, ktero so si rojaki pred nedavnim časom ustanovili, nadalo si je društvo krasen program, napraviti veselico ~>o vzgledu drugih napredujočih slo-\ en ski h naselbin, uprizorjeno z igro iit šaljivo pošto, kar znači lep napredek za tukajšnje rojake. Zato društvo vljudno vabi vse rojake in rojakinje iz Franklin, Conemaugh, Johnstown in Moxham, da nas blagovolijo posetiti dne 13. februarja v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh, Pa. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za možke $1.25, za ženske 25^, otroci od 8. do 15. leta 10odine Boschek torej ne razloči, kaj je pritepenec in kaj pretepač. In taki Igadje režejo kruh pravice! PRIMORSKE NOVICE. Otroka je umorila takoj po porodu dmžkinja Ana Golussi v Trstu. Zaradi nesrečne ljubezni se je za- Htrnpiia v Trstu 221etna šivilja Marija Palmin. Niso jo mogli več rešiti. Nogo si je zlomil v Trstu 741etni Ivan Marc. Moral je v bolnišnico. Vlak je razmesaril pri Dulovljah ■a Goriškem nekega neznanca. Ranjen vsled eksplozije mine. V tržaško bolnišnico so pripeljali 481et-sega kmeta Antona Bariča iz Krajne vasi pri Skopem. Dobil je hudo rano eb levem očesu vsled eksplozije mine. Velikanski požar v Trstu. Skoda vsled požara v tovarni linoleja v Trstu je blizu milijon kron. V veliki nevarnosti je bil tudi Lloydov arzenal, da ni začel goreti. Ogenj je bil tako močen, da je mnogim gasilcem jela goreti obleka in da so dobili hude opekline po obrazu in vratu, dasi niso prišli v neposredno dotiko z ognjem. Ustrelil se je v neki gostilni v Op-Jina pri Trstu vpričo več gostov Rudolf Vasek BALKANSKE NOVICE. Stodeset milijonov za Bosno. Carigrad, 27. jan. Mladoturški listi pišejo, da je Avstro-Ogrska razdala raznim turškim magnatom 55 milijonov kron, da s svojim vplivom omogočijo sporazum *ne \ Turčijo in Avstrijo. Ako se toraj doseže sporazum, potem bo Avstro-Ogrsko veljala Bosna 110 milijonov kron. Preganjanje srbskih časnikarjev v Bosni. Odgovorni urednik "Srpske Riječi" v Sarajevu Jugovifl in glavni urednik Šandor Omčikus sta bila obtožena radi doslovno prevedenega članka iz " Pester Lloyda" o inter vievu "Lloydovega" dopisnika i Spalajkovieem, sekcijskim šefom srbskega ministrstva zunajnih del. Jova-novifl je bil obsojen na sedem mesecev, OmČikus pa na eno leto težke ječe. Belgrad, 26. jan. Včeraj je odpoto-al Dušan Protič kot specialni odposlanec na Cetinje. Protič ima baje nalogo črnogorski vladi izročiti 1 milijon dinarjev za nadaljno oboroževanje. Napad na vojsko v Bosni? Bosanski Brod, 26. jan. Vojaka 86. polka Kafki. in Biber, ki so jih našli ustreljene na cesti med Bjelim brdom in Dub-runom, sta padla v boju z neznanci, s katerimi sta se srečala ponoči na patrulji. Kdo so bili ti neznanci, s> ne ve, domneva pa se, da so bili srbski vstaški častniki, ki so prišli preko meje iz Novopazarskih Sand-žaka. Vojaka sta imela pač izstreljene puške, a komisija je dognala, da so rane pri mrtvih telesih provzročile kroglje iz tujih pušk. RAZNOTEROSTI. Krotilec levov, ki beži pred ženo. Nekega krotilca levov v Nizozemski je oštevala huda žena njegova v me-nažeriji. Nekaj časa jo je poslušal mirno, ker ga je pa le preveč kregala ter mu pretila z roko, je pobegnil pied njo v kletko k levom, se zaprl k njim ter radostno vzdihnil, da se ualiaja med svojimi mirnimi zvermi, ki so mnogo boljše nego huda baba. Jezikovni zakon za vse dežele? Vabilo na naročbo Mohorjevih knjig. Kakor običajno, sprejemamo tudi letos naročnino, oziroma ndnino Mohorjeve družbe za L 1910. Ista zna ša $1.00 s poštnino vred za vse ont ude ali preplačmke, ki nam isto do-pošljejo najkasneje do 1. marca tega leta, in želijo biti tiskani v imenika družbenega Koledarja. Za prihodnje društveno leto dobi vsakteri ud kakor doslej šestero knjig in sicer: 1) Marij ansko knjigo, "Marija * zarji slave", 2) Misijonsko knjigo, "V misijonskih deželah", 3) Molitvenik, naslov in vsebina še nedoločena, 4) Leposlovno knjigo "Slovenske večerni ce" 62 zv. 5) Slovenske večernice 63 zv. 6) Koledar družbe sv. Mohorja za L 1910. Za tiste ude, ki ne žele prejeti moli tvenika, bo družba izdala leposlovni izvirni spis dr. Vošnjaka "Blodnje življenja", ki opisuje iz polpretekle dobe razne dogodke iz življenja štajerskih Slovencev. To knjigo dobijo vsi tisti udje, ki se sedaj pri vpisovanju ali vplačevanju n dnine zglase ter IZRECNO POSEBEJ označijo, da se jim ta knjiga pošlje MESTO molitvenika; kdor pa želi to knjigo prejeti poleg gorioznače-nih šeste rih, naj nam do pošlje 15c več; za molitvenik z zlato obrezo pa 30c. Opomba! Za Cleveland, O. in bližnjo okolico sprejema naročnino tudi naša ondotna podružnica. Upravništvo "Glas Naroda", 82 Cortland St., New York City Kdor hone naročiti lep, dober in obširen mesečnik naj to precej stori. "DOM IN SVET" iz Ljubljane velja za vse leto v A-meriko pošOjan $3. List je bogato is krasno ilustriran, ter prinaša izvirne pesmi L povesti. S tem listom rojaki v Ameriki o-krase svojo bralno omaro in imajo.v doLzih večerih obilo zabave ter si pridobe dokaj izobrazba. Nekaj denarjev več žrtvovati za res dober list je vendar pametneje, nego proč metati za navadni "smirpoyir'V ki nema niti prestavljenih povesti, ampak stare preplankane reči. ktere so drugi ameriški listi že davno natisnili. Naročila preskrbi PRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York City. Slovencem naznanjamo, da se je SLOVENSKO ZDRAVJŠCS ravnatelja zdravnika Dr. J. E. Thompsons preselilo iz 334 W. 39tfc Street v večje prostore na 3-42 W. 1 h« St. Rojaki 1 Obrnite se vsi, ki ste na kterikoli bolezni bolni, na Slovensko Zdra-višče, tam Vas ozdravijo popolnoma. Adresirajte pisma tako: Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 34-3 West 271 h Street, New York- Kretanje parnikov. W NARAVNA JS g KALIFORNIJSKA VINA 3 n NA PRODAJ. g 7% Dobro črno vino po 50 do 60 ci ffa S « ft R * NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vioo od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s poeodo vred. Manj nego lO salon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem, razpošiljati. Zajedno z'naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Oruer Spoštovanjem ,Nik. Radovich, 594 Vermont St.,Sao Francisco, Cat Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka: V TR8T favrtro-amoriika proga): 20. februarja ............... Alice. 24 Martha Washington 17 24 3 6 13 20 27 PLAČAM $50 Kje sta IVAN PETK07ŠEK in IVAN POTREBUJEŠ T Pred 12 leti sem prišel semkaj iz Nemškega. Najzadnje sem bil z njima v Springfield, 111. Kdor rojakov ve za njun naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sama oglasita. — John Kranz, Cumberland, Wash. VSAKEMU, kte remu ne bi po slal pravega tobaka, uvoženega (importiranega) iz Avstrija. Pakeljc 25 gramov debelo rezar stane 8c, Landtaback iste vrste drobnejt rezan 30 gramov, pakeljc stane 9c- Kdor ieli dobiti tobak za poskufinjo, naj za vsak pakeljc priloii 2c. več za poštanno V zalogi imam tudi pravi turiki, bosanski, hercegovinski, macedouski, dalmatinski in ogrski tobak za cigarete. PiSite po cenik. ANTON LOGAR, 62 e. 119th St, New York. Iščem svojo sestrično MARIJO KAVČIČ. Pred dvema leti je bivala nekje v Pittsburgu. Za njen naslov bi rad zvedel Ivan Debeljak. j Če kdo rojakov ve za njen naslov,1 naj mi ga blagovoli naznaniti, ali i pa naj se mi sama pismeno javi. — John Debeljak, P. O. Box 55, Free-dell, Pa. Krasno ilustrovan cenik državno nadzorovanih, drevesni«, fcr-tnic in cvetljičnjakov z opieeon vsak« vrste, sadenja in ravnanja je izšel v slovenskem jezika. Vsako vrsto sadnega drevja v zalogi, trtja, senčnata drevesa eelega sveta, različnih velikosti, vsih vrst | rože najceneje cene. Opozarjam kmetovalce za nabavo Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mast is ■» plešaste in golobradce, od katerega v.» tednih lepi lasje, brk! in brada popolnoma zrastejo l Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in krilu Vam popolnoma odstranim. Fotne nqge, kur je očesa, brado v ice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da" je to resnica se jamCi $500. UpraSajte sc pri- Jakob Waheic, P. O. Box 69 CLEVELAND, OfcilO. ▼ AKTWERPEH (Red Star Line): februarja............. Samland februarja.............. Finland marea................ Vaderland marea............... Kroonlaad marea................. Zeeland marea................ Samland marea................. Fialaad V HAVRS (francoska progami 11 februarja.......... Le 18 februarja.......... La 25 februarja............ La 8a 4 marca................ La 8a1 11 18 25 marca.. marea. marea. La La V SOUTHAMPTON (American lina): 13 februarja......... Philadelphia 20 februarja............. St. Paul 27 februarja............ New York 6 marea................ St. Louie 13 marea............. Philadelphia 20 27 14 16 18 23 2 11 23 25 30 marea. marea. . St. New Paul York V BREMEN K—'vioneniikt Lloyd): januarja.......... Brandenburg februarja...... Kronpr. Ceeilie februarja............... Četen feb...... Prinx Friedrieh Wiih. narea............ Kaia. Wiih. II marea............... Gneieenau marea.......... Kronpr. Ceeilie marea................... Zieten .. Kaia. Wiih. der Qiu— marea.............. La Savoie Do Hamburga) (Hamburg Am. Lina.) februarja...... Graf Waldereee februarja...... President Grant februarja............. Amerika marca.................. Patrisis m area............. DeutseUand marca........ President Linoata marca...... Kaia. Aug. Victoria marea.......... Graf Wald« 13 20 27 6 11 13 20 27 (White Star UmH 17 februarja.............. 24 februarja............. Teateoii 3 marea................ Adriatic 10 marca...............- MajesHi 17 marea................. Oeeeofe 24 marca................ Teutooi« 31 marca................. Adriatic (Holland Am. Line.) Do Rotterdam*. 16 februarja............. Rynda« 9 marca................ Noardam 23 marca................ Ryndam 30 marea......... New tieziauvui zaauu ma v do umu« ■ i ---j---------- — ---- "Yaterland" poroča, da vlada name-'vrtov in vinogradov. Hišne poeestni- ŠTAJERSKE NOVICE. Ofaika policija je zakrila velikanski škandaL V kavarni "Styria" se se fa dolgo časa godile svinjarije, kit m mm dajo popisati. Shajali so se b*m silila« gospodje v visokih alui-{nAi as shajal« so se tam tudi vsako- plamenu. Pet plaščev je zgorelo. Komaj so oteli hišo. Fanta so pripeljali v celjsko bolnišnico. Krvavo ženitovanje. 25. novembra pi. 1. je Ivan Borovič v Poličkem vrhu pri Mariboru praznoval ženitovanje. Pevabil je nanj prijatelje med katerimi so bili tudi 491etni viničar Ivan Katan njegova sina Matija in Peter, 221etni Anton Križan ter Peter Pradl. Ko so se gostje precej navlekli nebeške kapljice, nastal je prepir in pretep, v katerem so bili najbolj hudi omenjeni gostje. Pradlu se je godilo najslabše, kajti premlatili so ga tako, di> je umrl za ranami. Obsojen je bil Matija Katan na 18 mesecev, ostali trije pa vsak na 13. Roko je odtrgalo fantu Furmanu I v nekem mlinu blizu Konjic. Prinesel je rž v mlin in tam po neprevidnosti vtaknil roko med kolesa. V snegu se je zadušil v Kozjem IPletni Franc Hralec. Bil je pijan in v takem stanju padel v sneg, iz katerega ni mogel vstati. Nemški kulturonosec. Pred celjskim okrajnim sodiščem je stal vi-sokošolee Robert Hren (prava nemška kri), ki je bil obsojen na 50 K denarne globe, ker je pretepal 13. septembra v Ptuju Slovence, 20. sept. pa v Celju. Nemške priče so prisegale in tako rezale obtoženca "ven", da sr je bilo kar Čuditi. Sicer so pa Nemci na take pretepače prav lahko ponosni. Mestna občina celjska bo morala plačati vse šipe in vso škodo, ki se je napravila ob priliki septemberskih nemških divjaštev v Celju. Domač tat. Mesarju in gostilničarju Francu Planincu v Celju je bilo ukradenega 760 K denarja njegovi ženi pa za 80 K obleke. Oboje so na- rava po rešitvi češko- nemšk. jezikovnega vprašanja lotiti se reševanja jezikovnega vprašanja po vseh deželah, ki so mešanojezične. Konkurzi v avstrijskih kronovinah. Leta 1908 je bilo v Avstriji 60 kon-kurzov manj nego prejšnje leto, do-eim je preje njih Število vedno rastlo. Vsega skupaj je bilo 1908 2251 kon-kurzov, in sicer na Nižje Avstrijskem 602, na Gornje Avstrijskem 72, na Solnograškem 41, na Češkem 492, na Moravskem 185, v Šleziji 40, na Staji rskem 145, na Koroškem 54, na Kranjskem 40, na Tirolskem 176, na Preda rlskem 29, na Primorskem 94, v Galiciji 225, v Bukovini 30 in v Dalmaciji 26. V konkurz je padlo 933 moških in 204 ženske, ostali kon-kurze se razdele na komanditne tr-ovske družbe, akcijske družbe in t pridobninske in gospodarske zadruge, j Končani so bili konkurzi: 257 zaradi j primanjkujočega premoženja, 45 zaradi manjkajoče večine konkurznih upnikov, 148 vsled sporazuma konkurznih upnikov. 4 s poravnavo, 47 s prisilno poravnavo, ostali, torej velika večina, pa z razdelitvijo premoženja mase. Štirikratni morilec in samomorilec. Švicar bivši mesarski mojster Ivan Klauser v Atenah je zaklal svojo žene in tri otroke, nato pa še sebi pre-rezal vrat. Klauser je bil pijanec in je vsled pijančevanja izgubil službo. ke, čč. duhovščino za senčnata drevesa in lepih rož za cerkve. Gospodinje za olepšavo vrtov itd. Cenil prosto, prosto poštnine. F. GRAM, Naylor, Mo. Pozor! Slovenci Pozor J t^SALON^ zmodernim kogljlščem Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter uni'sk* smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim SlovanOCi toplo priporoča Martin Roto kar (64 So. Center Ave. Chicago, It !»«»«•um HARMONIKE bodisi kakortnekoli v rite iidelujem t» popravljam po najnitjih cenah, a dele trpeino in zaneslii\o. V popravo za neil]ivo vsakdo poSlje, ker sem te nac 16 let tukaj t tem poslu ia sedaj ▼ svo jem lastnem domu. V popravek vza me m kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino keo zahteva brez nadalinih upra&anj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. Zdravju najprimernejša pijača je LE15Y PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. U,e!sy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Tra^nikar-ja 6102 St. Ciair A%e. S.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravnižtro ne urednifttve« AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ^ns Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence In Hrvate, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naročnikom na znanjamo s tem, da se nahaja sedaj na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Ol> iskal bode rojake v nekterih mestih in krajih države Ohio in Penn sylvanije — Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "Glas Naroda" in naročbe knjig, vsled Sesa r ga vsem toplo priporočamo Upravništvo "Glasa Naroda" Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave. Pueblo, Colo Tndi naznanjam, 1a lroan« V zalogi vsakovrstno meso. namreč: ilobase, rebra, jezike iunke itd. Govorno v v%eh sbrnmcii m uc Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N RH&4& V aiapotaj »avedeni novi pacobroll j na dva vijaka imajo brezžični ( , braojav: ALIUS, IJAUBA, MARTHA WASHIMTO*, aBOEHTUTA. "V meaaeikaug* in JuiJu i sgaraj Ufitaon brodenja pri Črtita* i« 4TsdngsnoTt petaUkr l Cm TOžnlb listkov !z NEW YORKA za III. razred si d»: TKSTA........................... LJUBLJANA....................... &BKB)............................. ZAGBBBA......................... KAKL0VOA................... EL BAZBBD do / TBBTA all S9KS-------------$50-00, 906.00 t» UMI otoln: obutf Phelps Bros. & Co., Gen, Agente, 2 w»mBften smet, yore ] ,1,: 9 «> Kkrot Maj{ aa "Glas Naroda" priredil L. P. I JI. tretja Kisuia^ m BAGDADA V 8TAMBUL. (Nadaljevanje.) "AH ni to mogoče, kajti mnogo ljudi na svetu si je podobnih. Ta ribič ic Inade je morda nedolžen!" "Hočež z menoj s-topiti malo na stran, kadi jat" "Čemu t" "Rad bi ti nekaj dejal, kar drugim ni treba slišati." Kadi zmaja z glavo in reče: "Ti ljudje lahko slišijo vse, kar mi imaš povedati, efendi.'* "Želiš toraj, da slišijo ljudje besede, ki zate niso povoljnef" K ično a»e vendar premisli in reče strogim glasom: "T* jio bodeš spregovoril niti jedne besedice, ktere bi jaz ne hotel sli-iati; vendar pa hočem biti milostljiv in hočem tvojo prošnjo vslišati. Pojdi in govori!" Kadija se odstrani za par korakov in jaz mu sledim. "Od kod pa prihaja to, kadija, da sedaj govoriš z menoj na pDvsem drugačen način, kakor preje? Kako prideš do tega, da si sedaj uverjen, da je ta Človek nedolžen, dasiravno si bil še malo preje prepričan, da je on pravi zločinec?" " "Uvidel eem, da se motiš." "Ne," odvrnem mu tihim glasom. "Ti nisi uvidel, da se jaz motim, temveč, da si se ti zmotil.!" V tem naj >e jaz zmotim ? Ali mar naj se motim glede tega ribiča?" "Ne, temveč crlede mene. Ti misliš, da si bodeš prilastil mojo denarnico, Ker pa sedaj veš. da tega ne moreš doseči, smatraš zločinca nedolžnim. '' "Efendi!" "Kadija!" Pri tem napravi zelo hud obraz in reče: "Ali ne veš, da te zamorem radi te žalitve poslati v ječo?" "Tega ne bodeš ?toril! Jaz sem gost te dežele in njenega vladarja; ti m menoj ne moreš razpolagati. Povem ti pa, da bode Ali Manah vse priznal, ako postopaš tako. kakor da bi ga dal pretepsti. Jaz ti ne delam ni-kaeih predpisov, vendar bi pa doma rad pripovedoval, da so sodniki padi-Šaha pravični ljudje." "To smo tudi in to ti bodem takoj dokazal!" Sodnik odide zopet k ostalim in vpraša jetnika: '• IVvznaš handjijo Doksata v tukajšnjem mestu?" Jetnik spiemeni barvo iu odgovori dokaj omahljivo: "Ne; saj vendar še nisem nikdar bil v Drinopolju!" "In on tudi tebe ne pozna?" "Kje neki naj bi me videl?" "On laže!" pripomnim jaz. "Kadija. ti si moral videti na njem, da laže, in vsled tega zahtevam, da se ara predstavi Doksatiju, da ga — stojte! Za božjo roijo nazaj!" Medten , ko sem govoril, sem slučajno pogledal kviško. Bili smo aa malem dvorišču, ki je bilo krojrinkroir obdano z hišami. Tam, kamor sem pogledal, stoji neke vrste lesena ograja, skozi ktero sta moleli dve puški naravnost proti nam: jedna je merila naravnost name in druga na jetnika. Takoj skočim v stran pri vhodu, da se tam zavarujem. V tem trenotku počita dva strela in istodobno se zasliši glasen krik. "Alah ia Alah! Ma una! Moj Bog, moj Bog, pomagajte!' Tako je zakričal jeden izmed kavasov in padel. Jedna kroglja je bila brezdvomno namenjena meni. Ako bi počila strela Ie za trenotek preje, bil bi ubit, kajti strelec je že sprožil, ko sem odskočil. S streljanjem ni zamogel prenehati in tako je pogodila kroglja kavama v glavo., ker je stal baš za menoj. Druga kroglja je pogodila svoj cilj. kajti Ali Manah je ležal mrtev na zemlji. Več nisem videl, kajti par trenutkov kasneje sem bil že na drugi strani dvorišča Male lesene stopnice >o tu vodile navzgor proti leseni ograji, kjer so počili streli. "Navzgor, sidi! Tudi jaz prihajam!" To je i til glas mojega malega in hrabrega hadžija, ki mi je takoj sle-diL Po stopnicah pridem na mali mastovž, ki je vodil v male sobice, klere so bolj služile ime luknje. Mostovž je vodil naravnost proti omenjeni ograji. Tu še diši po smodniku, toda nikjer ni kakega človeka. Z Halefom pre-iščem vse sobice, ki so pn bile tudi prazne. Streljala sta dva lopova, kajti videl sem natančno dve puški. Seidaj zaslišim onstran poslopja hitre korake. Stena je bila lesena in v njej ugledam malo razpokljino, >kozi ktero pogledam. Pravilno! Po dvorišču hitita dva moža, oborožena z dolgimi turškimi puškami. Jaz pohitim na mostovž in zakričim na dvorišče: "Hitro na prosto, kadija! Morilci beže skozi sosedno hišo!" "To ni mogoče," zakriči sodni. "Saj sem ju videl! Hitro, hitro!" Sodnik se okrene proti svojim ljudem in reče: "Poglejte, ako se efendi ne moti!" Dva kavasa odideta počasi. Meni je bilo naposled prav vse jedno, sta li napadalca prijeta ali ne, in vsled tega odidem zopet na dvorišče. Ko pridem doli, me vpraša kadija: "Efendi, si li ti hekim?" Orijentalci so narareč mnenja, da je vsak tujec zdravnik, ali vrtnar. Modri kadija je bil ravno takega mnenja. . Ker nisem hotel dolgo govoriti, mu pritrdim. "Prosim te, poglej, sta li ta dva popolnoma ustreljena!" O Ali Manahu ni bilo dvoma, kajti kroglja mu je prišla v jedno sence in je prišla zopet skozi drugo na pros-to. Kavas je bil ustreljen v čelo, toda živel je še,dasiravno sem takoj videl, .da mora vsaki trenotek umreti. "Moj oče. moj oče!" plakal je dru^ri kavas, ki je pokleknil kraj ustreljenega. "Čemu plakaš!" reče kadija. "To je njegov kizmet. tako je bilo zapisano v knjigi, in Alah ve, kaj počne." Sedaj se vrneta onadva kavasa, ki sta počasi sledila napadalcema. "Ima li ta efendi prav?" "Da." "Sta videla morilce?" "Videla sva jih." "Čemu jih pa nista prijela?" "Bila «ta že nekoliko oddaljena." "Čemu jima nista sledila?" "Ker nisva smela, kajti ti nama nisi to ukazal. Ti si nama samo ukazal, naj pogledava. se li ta efendi ne moti." "Vidva sta lena psa! Takoj pojdite vsi za njima in glejte, ako ju za-morote vjeti!" Sedaj odidejo vsi kavasi in teko. Prepričan sem pa bil. da bodo s tekom prenehali, kakor hitro se dovolj oddaljijo od hiše. "Alah akbar — Bog je velik!" mrmral je Halef. "Onadva psa sta hotela teba^Btreliti in sedaj zamoreta uiti!" "PmSti ju, dragi Halef. kajti tu se ne izplača za take lopove storiti tudi *«no jeden korak." ako bi te kroglja pogodila?" otem bi bila zgubljena, kajti ti bi jima ne pustil uteči." adija je imel posla s truplom jetnika in mi' reže: "Ali morda veš, efendi, čejnu so ga ustrelili?" "Naravno, mislili so, da /ih bode izdal. On ni bil trdnega značaja in od nje?a bi lahko vse izvedeli." "Dobil je svojo plačo! Toda čemu so streljali na tega?" "Oni niso streljali Da tega, kajti kroglja je bila meni namenjena. Samo radi tega, ker sem še pravočasno odskočil, me niso ustrelili. Vsled ts-pt je p* fcrsglja pogodila mola, ki jo stal za menoj." "Potemtakem so »e ti hoteli osvetiti." "Vsekako. Kaj se zgodi s truplom?" Jaz se nečem z njim omadeževati. Ta človek je dobil svojo plačo in radi tega ga bodem dal pokopati To je namreč vse, kar se zamore sedaj z njim zgoditi. Njegov konj je še pri Hulamu, toda poslal bom ponj." "In njegov oče? Naj li ta uide?" "Ali ga nameravaš še zasledovati, efendi?" "Naravno!" . - 1 "Kedaj?" "Potem nas*ne bodeš več potreboval?" "Ne. Ti lahko odpotuješ." i ' "Potem bodemo v dveh urah že na potu." "Alah bodi z vami in naj vam dodeli, da se vam lov posreči." (Dalje prihodnjič.) * 82 Cortlandt Street, .l dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. n rojake ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega 9 izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New Vork. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav . kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človeK ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljaga ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Le kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu nsslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo, veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. * RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov 75—■ — ■ — >«tl'81ib'. ' > ' Vi t"« ''oV..*.*.. K ozminskl, generainei ageii. t-aOMk Oeaoorn J»t.k wh>» »t^-u Važno. Važn o. Važno Važno. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA ' OLA8 NARODA", NAJTBČJI IN NAJCBNBJŠI DNJZTNK! s 0 C C > C & > ra za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena | a z 15 kameni.....................^iO.UU * 17 kameni............. $15.00 Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size C) z 15 kameni -rv^v kolesovjem Elgin ali Waltham . - - CpIO.UU Za blago jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje eene so samo za nekaj časa. /V\. Pogorelo, 1114 Heyworth Buildng, Chicago, IB. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield. Mich. vaino.-VaW-Vaino.-VSE3EI < IS N* 3 0 < ** 3 C m iiH mm