0 obveščanju v delovnih organizacijah
INFORMATORJI NAJ
PIŠEJO ZA NAŠO SKUPNOST
V SLOVENIJI IE NAD 220 TOVARNIŠKIH GLASIL V SKUPNI NAKLADI 400.000 IZVODOV - PREMALO DOPISOV ZA MAŠO SKUPNOST IZ MOŠČANSKIH DE-LOVNIH ORGANIZACIJ - GLASILA SE GLEDE OBLIKE IN VSEBINE MED SEBOJ ZELO RAZLIKUJEJO
V zadnji številki smo zapisali, da je za celovitost obveščanja v delovni organiz&cji p »trebnih vec sredstev in oblik, prilagojenih naeiiiu dela. značaju in strukturi delovne organiz-acije ter da so za večje delovne otgaiiizacije značilna sredstva: ghsilo, bilten, ozvočenje, oglasne table in infurmativni se-stanki. Danes se bomo nekoliko več pomudili pri glasilu. V prihodnji številki pa bomo pogledali v nekatere delovne organizacije naše občine, Latere oblike informirania uporabljajo in s kakšnimi pro-blemi se srečujejo.
GLASILO
DELOVNEGA KOLEKTIVA
Glasilo je postalo v zadnjih nekaj letih zelo lazarjeno sredstvo obve-ščanja v delovnih organizacijah. Po nepopolnih podatkih izhaja v Jugo-slaviji nad 600 časopisov delovnih organizacij. Od republik prednjači Slovenija z nad 220 glasili in v skupni nakladi 400.000 izvodov. V večini so mesečniki, nekaj pa je tudi tednikov.
Koliko glasil izhaja v naši občinj, ne vemo natančno. Na uredništvo Našc skupnosti pošiljajo glasila na-slednje tovarne: Papirnica, Emona, Saturnus, Žito, Vektor in SAP. Že-leli bi, da tudi druga podjetja poši-ljajo svoja glasila, biltene ali katera-koli diuga informativna srcdstva uiedništvu Naše skupnosti tcr da se zadolženi informatorji oglasijo in postanejo dopisniki. Giasila se med seboj razlikujejo. Najprcj žc po tem, kdo jih uieja iii kdo kroji r.jihove vsebine. Kot pribito velja tudi. za glasila znana ugotovitev, da je tisk ogledalo položaja v družbi; za tovai-niško glasilo bi lahko natančneje re-kli, da je odraz družbene klime v de-lovni organizaciji. Vscbina in demo-kratičnost v listu delovne organi-zacije ustrezata notianjim odnosom v njej.
Ena zadnjih analiz sindikata jasno govori o načinu, objektivnosti in vsebini informiranja. So listi, je re-čeno v analizi, ki pišejo o mnogih nepomembnih vidikih življenja v de-lovnih organizaeijah, ne objavljajo pa zelo pomembnih- sklepov samo-upravnih organov, ker tega ne dovo-ljujejo ,,ugledni posamezniki". So tudi primeri, ko bi vodilni najraje kar sami urejali glasilo. da ne bi bilo v iifcm kaj ,,vrinjcnega". V drugih gVasffih so gtede tega nekoliko bolj širokosrčni in obveščajo o vsem, kar se dogaja v kolektivu, toda samo v smeii od zgoraj navzdol. O težavah pišejo samo, če je zanje kriv kdo zu-naj delovne organizatije, kritično besedo za notranje slabosti pa v njih težko najdemo. Taka glasila so po-dobna radijskim prejemnikom, ki igrajo ,,svoj program", pa če ga kdo poslušal ali ne. So pa tudi glasila, ki upoštevajo načelo dvosmernega ob-veščanja; o njih lahko rečemo, da so resnično demokratična tribuna vse-ga kolektiva.
Tovarniški časopisi so zelo razšir-jeni tudi v zahodnih dižavah, imajo že lepo tradicijo, a so vsebinsko po-vsem drugačni od naših ,,pravih" glasil. Osnovni cilj naših glasil je usposabljati, izobraževati in nuditi samoupravljavcu dovolj informacij, da lahko soodloča o rczultatih svo-jega dela, obenem pa ga spodbujati, da tudi prek glasila in drugih sred-stev informiranja posredno vpliva na odločitve. Lastniku tovaine na za-hodu še na misel ne pridc taka ,,prc-greha", da bi z glasilom sledil temu eilju. Njegov namen je delavca čim-bolj prikleniti k podjetju in ga zato zadovoljiti in zaposliti z družabno, načelno in personalno kroniko, ni-kakor pa ga ne spodbuditi k razmiš-Ijanju in o problemili. Pričakovati bi bilo, da pri nas ne bi bilo takih glasil — pa so! Prenekatere vodilne sku-pine v delovnih organizacijah zago-varjajo prav takšen koncept glasila.
Pisati o vsakem rojstvu, smrti, po-roki, premestitvi. o vsakem novcm stroju, novem izdelku, novi oman o gospodarjenju pa največ dvakrat letr.o zelo splošno in učeno (,,da ne bi razumela konkukrenca"), samo da je ,,mir v hiši", pa da lahko reče-mo, da so delavci informirani - če se le hočcjo zanimati. Na srečo so taki primeri v manjšini in samo tam.
kjer družbenopolitične organizacije spijo ali pa jih sploh ni, kjcr sc sa-moupravno in politično življenje od-vija le v ozki skupini prcdsednika, sckietaija in dircktorja. To pa spet samo potrjuje ugotovitev, da je to-varniško glasilo odraz družbene kli-mc v delovni organizaciji.
SLAVKO GERLICA