24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23 •
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AVNO
Б Q U AL1T Y
NEOL/WjEN dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. ХХХП. — leto хххп.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 28, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 84
Progresivci bodo v soboto imeli Velik javni shod
Direktor Progresivne stranke Ohia Hugh Delacy je snoči naznanil, da bo v soboto zvečer 30. aprila prirejen veliki javni shod v Music Hallu.
Kot govorniki bodo nastopili bivši podpredsednik Zedinjenih držav in predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. }Vallace in njegovi trije gostje ^2 Evrope—angleški levičarski 1 a b o r i t s k i poslanec Lester Hutchinson, italijanski senator Michele Giua? in francoski neodvisni član parlamenta Pierre
Cot.

A •
HENRY A. WALLACE
Shod v Music Hallu se bo vršil avspicijo Progresivne stran-in je del kampanje, da ge pogoni izmenjave mnenj prispeva ^tvari miru. Evropske parla-'^entarce je povabil na govorni-Цо turo po Zedinjenih državah Sam Wallace, ki je dejal, da bodo Podali svoja mnenja glede se-^'anjega položaja na svetu in Najbolj učinkovite rešitve za ^hranitev miru na svetu. Obe-pa bodo govorili tudi o raz-'^^rah v svojih deželah.
H. LESTER HUTCHINSON
Lester Hutchinson, angleški
švicarski laborit, bo eden od Sovernikov. Hutchinson je po ®^oji izvolitvi v parlament mno-potoval. Med ostalim je obis-tudi Jugoslavijo, Poljsko, ■^'banijo itd. ter bo gotova po-marsikaj zanimivega, shod so vabljeni tudi ame-|"'Škl Slovenci, ki bodo imeli pri-*^0 slišati mnenja štirih znanih ^''ogresivcev in zagovornikov
SOVJETIPRIPRAVUAJO POGOJE U UKINITEV BLOKADE BERLINA
NEW YORK, 27. aprila—Sovjetski predstavniki so danes na povabilo ameriškega predstavnika ambasadorja Philipa C. Jesupa začeli pripravljati pogoje, ki jih nameravajo zahtevati za ukinitev blokade Berlina.
Jessup se je danes sestal s sovjetskimi zastopniki zunanjega ministra Andrejem Gromikom in Jakobom Malikom. Toda po poldrugi uri pogovorov ni hotel povedati, če je prišlo do kakšnega sporazuma. Sestanek se je vršil v glavnem stanovanju sovjetske delegacije pri organizaciji Združenih narodov.
Komentar nista hotela podati ne Gromiko in ne Malik. Veruje se, da končnega sklepa ni bilo,
pač pa da so pogovori bili le informativni.
Jessup se je sestal tudi z angleškim in francoskim predstavnikom, pozneje pa z ostalimi ameriškimi predstavniki pri organizaciji Združenih narodov.
V	^ake Successu je bila objavljena kratka izjava, v kateri je rečeno, da se je Jessup sestal z Malikom in ga obvestil o stališču treh zapadnih sil.
Glavni tajnik Z. N.
priredil privatne pogovore
V	zvezi z možnostjo, da bo blokada Berlina kmalu dvignjena, je bilo neuradno sporočeno,
da je glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie na svojem domu priredil privatno konferenco, kateri so med ostalimi -prisostvovali angleški državni minister Hector McNeil,
ameriški pomožni državni tajnik Dean Rusk in Andrej Gromiko.
Poleg njih je na večerji bilo še 22 gostov. Po večerji so ostali gostje pustili McNeila, Ruska in Gromika same, da bi se lahko pogovorili.
Jessup je popoldne odpotoval v Washington, očividno z namenom, da bi državnem oddelku podal poročilo o sestanku s sovjetskimi predstavniki.
Peron prepovedal Slovansko zvezo
BUENOS AIRES, 26. aprila —Vlada argentinskega diktatorja Perona je včeraj prepovedala delovanje Slovanski zvezi, organizaciji, ki je bila ustanovljena leta 1942 in ima najmanj 250,000 članov.
Včerajšnja akcija argentinske vlade je nadaljni korak, da se zatre vse opozocijske organizacije, ki zagovarjajo mir s Sovjetsko zvezo ali pa sledijo komunistični liniji.
Člani Slovanske zveze v Argentini ne pripadajo komunistični stranki, čeprav eni zagovarjajo Sovjetska zvezo, drugi pa podpirajo jugoslovanskega maršala Tita. Toda lani je diktatorska vlada Argentine postala vznemirjena radi čedalje uspešnejših aktivnosti Slovanske zveze.
Ameriški ambasador v Buenos Airesu je med ostalim večkrat pošiljal v Washington poročila o delovanju Slovanov v Argentini. Organizacijo Slovanov v Argentini smatrajo za nekakšno podružnico moskovskega Slovanskega odbora, čaprav se ukvarja s prirejevanjem družabnih shodov in športskimi aktivnostmi.
Važna seja
članstvo društva "Naprej" št. 5 SNPJ je prošeno, da se gotovo udeleži redne mesečne seje v nedeljo ob devetih v navadnih prostorih. Seja je važna, ker je zadnji čas za nominirati kandi-'data za glavnega podpredsednika.
Pevski zbor "Triglav" poda drugi koncert v nedeljo popoldne v Sachsenheim dvorani
J^IJE MADŽARSKI
OBSOJENI
^RAGA, 26. aprila—Jugosl'o-„^^ska časnikarska agencija ^"^■njug" je sporočila, da so v ^đimpešti bili obsojeni na za-Popne kazni od dve do 12 let tri-Pristaši znanega madžarske-^ kardinala Mindszenty-ja.
S'džarska sodnija jim je kazni ^ložila radi aktivnosti proti se-vladi.
i,^'^'''očajte, širite in čitajte ^*>^kopravnost!"
Svoj drugi pevski festival odkar je bil ustanovljen pred dve-mi leti, bo priredil že dobro poznani pevski zbor "Triglav" v nedeljo popoldne.
Podrobnosti o zboru "Triglav" so v splošnem znane. Za njegovo ustanovitev so se zavzeli zavedni Slovenci in Slovenke na zapadni strani mesta, kjer so si pred časom tudi nabavili svoj dom na 6818 Denison Ave., ki pa za enkrat še ne odgovarja za razne priredbe na odru, radi česar se bo tudi nedeljski koncert vršil v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave., to je v dvorani baš nasproti doma zapadnih Slovencev.
Že pri svojem prvem nastopu je zbor v celoti pokazal, da ima v svoji sredi pevce in pevke, ki posedajo vse možnosti, da z vztrajnostjo povzdignejo svoj zbor na visoko stopnjo. Skozi celo zadnje leto so ti pevci in pevke redno prihajali na vaje in pod spretnim vodstvom pevo-vodje Mr. Frank Vauter bodo v nedeljo zopet nudili posetnikom par ur lepega užitka.
Vspored za nedeljski koncert, ki se prične točno ob 4. uri popoldne, bo vseboval sledeče pesmi: "Slovan na dan", "Na Gorenjskem je fletno", "Star of Descending Night", "Ne zveni mi", "Marko skače", "Naša zvezda" in "Kadar zora se čez gore", katere bo zapel mešan
zbor; ženski zbor bo zapel: "Last Night the Nightingale", "Lani sem možila se", "Jaz pa vrtec bom kopala", "Se davno mrači"; kvartet: J. Ivančič, J. Pultz, J. Klimec in C. Samanich bo podal: "Moj fantič je prijezdil" in "Po Gorenjskem, po Kranjskem"; solistinja Miss Zabnikar bo zapela "Zvezda" in "Vse mine"; moški zbor bo zapel: "Večerni zvon", v kateri pesmi bo pela solo Mrs. Skully, "Venček narodnih pesmi" in "Fantje se zbirajo", v duetu pa boste zapeli Mrs. Skully in Mrs. Samanich in sicer "Sweetest Story Ever Told" ter "Pomlad". Vse pevske točke bo spremljala Mrs. Vera MUavec-Slejko na klavir.
Program, kot vidite, je bil skrbno izbran. Brezdvoma vam bo ugajal, pevcem boste z pose-tom pa vlili novo navdušenje, da bodo s svojim kulturnim delom nadaljevali. Po koncertu se bo zabava nadaljevala v domo vih prostorih, 6818 Denison Ave'.,, kjer bo orkester Stan's Polka Knights igral vesele po-skočnice.
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo.
SLOVENSKO DEKLE NA PRVEM MESTU
W7?
Arlene JjoTcar
Mlado slovensk^ dekle, Arlene Lokar, hčerka»poznane družine Mr. in Mrs. j|)hn E. Lokar, 16409 Huntmere iive., je v kon-testu, ki ga je voiila Ameriška legija med študenti v mestnem in okrajnem disljriktu, dobila prvo mesto za вфј spis teme "The American 'VSfay—What is it" (Ameriški način—kaj je?) Arlene se je opirala na štiri svo-bodščine v tolmačenju ameriškega načina. Njen spis je s tem avtomatično vložen v državnem kontestu, v katerem bo zmagovalec dobil prosto vožnjo v Washington, D. C., poleg drugih nagrad.
Nadarjenemu dekletu čestitamo in mu želimo mnogo uspeha tudi v končnem kontestu.
'®orba" kriijrira ruske novinarje
BEOGRAD, 26. aprila.—Beograjska "Borba", ki je uradno glasilo jugoslovanske Komunistične stranke, je danes kritizirala poročevalce "Tassa", 'Pravde" in Sovjetskega informacijskega urada v Jugoslaviji, ker da niso zapisali niti ene same besede o Jugoslaviji, čeprav v deželi delajo in potujejo že blizu eno leto.
"Borba" je zastavila vprašanje: "Kaj ti novinarji prav za prav delajo v Jugoslaviji?"
Ko je omenila vsa potovanja sovjetskih časnikarjev, je "Borba" zaključila:
"Edino poročilo glede vseh teh potovanj, ki je zagledalo svetlo dneva, je bilo poročilo moskovske radio postaje, da se je onemogočilo sovjetskim časnikarjem delo v Jugoslaviji.
"To je po vrsti bilo ponovljeno po radio postajah agencij Kominforme v ljudskih demokracijah. Poročevalec "Pravde" se prav sigurno ne nahaja v Jugoslaviji, da bi užival v lepotah narave in ne vsled zdravstvenih vzrokov. On piše in verjetno tudi pošilja poročila. Toda kdo onemogoča delo Barzenku (poročevalcu "Pravde") — njegov uredniški odbor, ki ne objavlja njegovih, poročil, če jih pošilja, ali pa Jugoslovani, ki mu nudijo vse možnosti, da se seznani s stvarnostjo njihove domovine?"
Ciangbjšek sejevmiliz "begunstva" in zagrozil komunistom s 3-letno vojno
"Slovan" poseli "Triglav"
Pevski zbor "Slovan" je sklenil, da skupno poseti nedeljski koncert pevskega zbora "Tri glav" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Vabljeni so vsi pevci, da pridejo točno ob 2:30 uri popoldne v nedeljo pred Slov. društveni dom, kjer bo čakal bus, s katerim se bodo skup no odpeljali. Obenem so vabi je ni, da se pridružijo tudi vsi oni ki so sodelovali in delali pri zad njem koncertu "Slovana". Do bili bodo prosto vožnjo in pla čano vstopnino na koncert.
v Nankingu hvalijo komunistično upravo
NANKING, 26. aprila. — V Nankingu je po prihodu komunistov bil ponovno vpostavljen red. Čeprav so komunistične čete prevzale mesto, je uprava v rokah državljanskega varnostnega odbora, ki ima nalogo, da skrbi za varnost in izročitev oblasti komunistom.
Nankinški prebivalci in tujci so kljub ropanju in požiganju pred prihodom komunističnih čet zelo zadovoljni, da se je sprememba izvršila tako naglo.
Snoči so se državljanskim civilnim patrolam pridružili tudi komunistični vojaki pri vršitvi policijske službe. Doslej so se pokazali za daleč bolj dostojne kot pa nacionalisti.
Prebivalci Nankinga kar ne morejo prehvaliti obnašanje komunističnih čet. Neka stara žena, ki ima blizu centra mesta svojo trgovino, je izjavila:
"Ti vojaki so daleč boljši pd nacionalistov. Nikoli nisem verjela govoricam, kako okrutni da so komunisti, ker sem vedela, da so koncem konca tudi oni Kitajci."
Na podoben način komentirajo komunistične vojake tudi ostali prebivalci, g druge strani pa so že itak nepopularni nacionalistični vojaki zgubili še več prijateljev radi svojega paničnega bega in radi včerajšnjega incidenta. Ljudje na ulicah Nankinga so včeraj bežali v zavetja, ko so se nenadoma nad mestom pojavila tri nacionalistična letala in začela streljati brez vsakega smisla.
Neki Nankinžan je zaklel: "Ta prekleta nacionalistična letala! če res imajo kaj poguma, zakaj niso ostali tu in se borili? Nič drugega ne vedo, kot da vznemirjajo prebivalce."
Acheson zagovarja Atlantski pakt
WASHINGTON, 27. aprila.— Državni tajnik Dean Acheson je danes apeliral na kongres, naj odobri Atlantsko vojaško zvezo in predlagani program za oboroževanje dežel Atlantske zveze, ki bi stal $1,450,000,000.
Acheson je nastopil kot priča pred senatnim odborom za zunanje odnošaje, ki je začel zasliševanje glede Atlantske zveze. Čeprav je Acheson v imenu Zedinjenih držav pakt podpisal, ga mora senat odobriti z dve-tretjinsko večino, da bi postal veljaven.
Državni tajnik je označil vojaški pakt dvanajstih držav za "obrambni", rekoč, da "čut negotovosti, ki prevladuje v zapadni Evropi, ni samo plod domišljije, pač pa izvira iz obnašanja Sovjetske zveze."
Kar se tiče programa za oboroževanje zapadne Evrope pa je Acheson dejal, da spada vštric z Atlantsko vojaško zvezo.
Novi grobovi
MARY BELIČ
Preminila je Mary Relič, stara 75 let, stanujoča na 14935 Sylvia Ave. V Ameriki se je nahajala 45" let in je bila članica društva Hrvatska Sloboda št. 235 HBZ.
Tu zapušča sestro Mrs. Anna Slobodnik. Soprog Marko je preminil pred časom. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 11. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikola.
ŠANGAJ, 27. aprila—Kitajski nacionalistični diktator Čiangkajšek se je danes nenadoma zglasil iz "begunstva" in obtožil komuniste, da hočejo Kitajsko postaviti na stran Rusije v "prihajočem mednarodnem klanju."
čiangkajšek, ki se na seznamu komunistov nahaja kot vodilni vojni zločinec, je pozval razpadajoče se nacionalistične kohorte, naj se "do smrti" borijo proti komunistom. Obljubil jim je, da se bo osebno do konca svojega življenja boril v splošni "borbi proti zasužnje-vanju."
Svojo izjavo je Čiangkajšek podal v varnem zavetju daleč od bojišča, namreč v svojem rojstnem mestu Čikow, kjer se nahaja na "počitnicah," odkar se je umaknil v "začasno begunstvo."
Čiangkajšek meni, da bo vojna divjala tri leta
Z očividnim namenom, da ustraši tudi zapadne sile je Čiangkajšek, ki je bil 20 let diktator Kitajske, kar naravnost povedal, da hoče kitajska Komunistična stranka postaviti deželo na stran Rusije in jo spremeniti v vojaško bazo in vir človeške sile za svetovno dominacijo mednarodnega komunizma.
Čiangkajšek je apeliral na Kitajce, naj se borijo proti komunistom z isto odločnostjo, s katero so se borili proti Japonski.
Pristavil je, da bo komunistični režim propadel v teku treh let notranjih bojev.
Kot izgleda, namerava čiangkajšek ponovno prevzeti vodstvo ostankov svojih armad, ki se v neredu umikajo pred zmagoslavnimi silami Ljudske armade ali pa se predajajo brez kakšnega večjega odpora.
Komunistične sile napredujejo na celi fronti
Med tem pa komunisti na celi fronti naglo napredujejo.
Glavna mesta pred šangajem so že v njihovih rokah, poleg tega pa vdirajo v južno Kitajsko proti važnemu pristaniščnemu in železniškemu mestu Hangčowu.
Z zavzetjem tega mesta bi popolnoma odrezali od zaledja največje kitajsko mesto Šangaj, ki šteje od 5,000,000 do 6,000,000 prebivalcev in je četrto največje mesto na svetu.
V Šangaju medtem še vedno pričakujejo, da bodo komunistične čete vkorakale v mesto,
posebno ker so komunistične iz-vidniške čete prišle do samih vrat Šangaja. Toda zgleda, da nameravajo komunisti zavzeti Hankčow in čakati, da jim šangaj pade v roke kot zrela hruška.
Najmočnejši mož
Nocoj bo Stanley Radwan, ki je poljskega rodu, podal na odru Slov. del. doma na Waterloo Rd. nove vrste predstavo, ko bo pred navzočimi pokazal svojo moč z železom, katerega lahko z prostimi rokami zveriži ali zlomi. Kamenje lahko s pestjo zdrobi in drva seka na glavi.
PREDSEDNIK PREDLAGA ZNIŽANJE POMOČI
WASHINGTON, 26. aprila.— Predsednik Truman je danes kongresu priporočil, da zniža sklad Evropskega obnovitvenega programa (Marshallovega načrta) za $157,000,000.
V svojem pismu predsedniku poslanske zbornice Samu Ray-bumu je Truman opozoril, da je prišlo do vrste dogodkov, radi katerih je možno znižati izdatke Marshallovega načrta. Po sebno je omenil "znižanje cen v Zedinjenih državah."
Vlada je zahtevala, naj kongres odobri za dobo med 1. aprilom leta 1949 in 1. julijem leta 1950 $5,430,000,000 za Evropski obnovitveni program.
ANNA ŠIFTAR
Na svojemu domu je umrla Anna Šiftar, stara 63 let. Stanovala je na 1554 E. 45 St. V Ameriko je prišla leta 1913 in je bila članica društva sv. Pavla št. 10	in Oltarnega dru-
štva sv. Pavla.
Tukaj zapušča soproga Johna, sina Steve in hčer Mary. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
MARY KOPAČ
Pokojna Mary Kopač je stanovala na 686 E. 126 St. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
MARY HOČEVAR
Pogreb pokojne Mary Hočevar se bo vršil v soboto zjutraj ob 7:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 8. uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
*
MICHAEL KASTEUC
Danes zjutraj je preminil po kratki bolezni v Lakeside bolnišnici Michael Kastelic, star 65 let. Stanoval je na 19108 Mohawk Ave. Doma je bil iz Male Pristave pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča brata Franka in sestri Frances in Marijo. V Ameriki je bival 43 let ter je delal pri Eaton Axle Co. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Angelo, rojeno Smerdel, doma od istotam kot pokojnik, sina Mi-chaela in hčer Angelo. Pogreb se bo vršil v soboto iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.
V zadnje slovo
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene, da pridejo nocoj ob osmih v, Grdinov pogrebni zavod, 1053 E. 62 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Kopač, ter d» se v petek zjutraj po možnosti udeleže njenega pogreba.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
,.$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
OBJEKTIVNOST AMERIŠKEGA TISKA
■	II.
Katoliški vojni veterani in ostale goreče proti-komu-nistične organizacije so napovedale, da bodo piketirale Konferenco za svetovni mir. Skupina dobro znanih proti-sovjetskih intelektualcev pa je v naglici ustanovila novo organizacijo, tako imenovane "Američane za intelektualno svobodo (A. I. F.)," in naznanila, da bo priredila "rivalni" shod, na katerem se bo obsodilo Rusijo in vse njeno delo. Tiskovni agent Lokala 802 unije glasbenikov Arnold Beichman je prevzel nalogo publicista in zaplotnega predstavnika A. I. F.-a, ustanovil svoj sedež v hotelu Waldorf-Astoria in se z očividnim navdušenjem vrgel na delo, da bi konferenco za svetovni mir spravil v slab glas z ustvarjanjem "rdeče nevarnosti." Njegovo delo je v enem pomenu bilo delo, o kakršnem sanjajo tiskovni agenti: Kolone vseh časopisov so mu bile na široko odprte.
Konferenca seje začela v petek, končala pa v nedeljo, trajala je od 25. do 27 marca. Časopisi so dva tedna pred tem začeli s svojimi rimskimi prazniki. Vodstvo sta prevzela "The Journal-American" in "The World-Telegram." Njihove rdeče podlasice, Howard Rushmore in Frederich Woltman z par pomočnikov, so se vrgle na delo v soglasju z znanimi metodami: objavili so sezname "-sponzorjev," ki so bili v zvezah s tako imenovano subverzivno organizacijo, in telefonirali ostalim "sponzorjem," da bi jih ustrašili in prisilili na umik iz organizacije.
Toda 17. marca je postalo jasno, da Woltman in Rushmore ne bosta imela monopol na to umazano delo. Tega dne so časopisi od ene obale do druge priobčili poročilo United Pressa, ki ga je spisal šef washingtonskega urada Lyle C. Wilson: "Za grmičasto brado kiparja Jo Davidsona (predsednika Državnega sveta za umetnost, znanost in pro-fesijo) se je danes zopet prikazalo nekaj, kar čudovito spominja na komunistično frontovsko organizacijo." Po nekaj stavkih je Wilson izpustil pojem, da konferenca "čudovito spominja" na komunistično frontovsko organizacijo, ter jo je med ostalim označil za "pikhik, da bi vsi ljubili Rusijo."	<•
Teden dni pred konferenco v New Yorku so časopisi in brzojavne agencije bile že popolnoma razvnete. Materiala je bilo dovolj. Državni oddelek je s svojim zanikanjem in spremljajočim pojasnilom dal jasno vedeti, da je vsak, kije povezan s konferenco, komunist ali pa sopotnik. Organizacija "Prijatelji demokracije," ki je za časa vojne bila učinkovita proti-nacistiČna organizacija, sedaj pa je proti-komunistična, je zahtevala, da se tri sponzorje —Jo Davidsona, Howarda Fasta in Alberta Kahna—postavi na zatožno klop, ker se niso registrirali kot agent je Kominforme.
Katoliški vojni veterani in sorodne skupine so opeto-vaho obljubljale vedno večje piketne vrste "lojalnih Američanov;" število so končno precenili nad 100,000 "lojalnih Američanov," ki bodo piketirali 24 ur na dan, tri dni zaporedoma in imeli popolno ambulanco za prvo pomoč ter kantino s kavo in krofi.
(Dejansko je piketiranje bilo le neredno in celo po policijskem proračunu, ki je običajno dvakrat višji od dejanskega števila, ni nikoli sodelovalo več od 2,000 pike-tirjev).
Toda bil je prav Beichman, ki je za A. I. F, izvršil najbolj, premeteno in učinkovito zahrbtno delo in način objavljanja njegovih poročil s strani časopisov in brzojavnih agencij je menda največji prestopek.
Beichman se je koristil poleg stalno ponavljenih obtožb, da je konferenca komunistična zarota, tudi s štirimi navdahnjenimi idejami. Prvič, da se sponzorji umikajo kar v skupinah. Drugič, da sta dva člana ruske delegacije— pisatelj A. A. Fadeyev, glavni tajnik Zveze sovjetskih pisateljev in I. D. Rujanski, znanstveni pisatelj, ki je bil tajnik in tolmač delegacije—prav za prav ruska tajna agenta, katerih naloga je, da motrita na Dmitrija šošta-koviča in ga čuvata pred "proti-sovjetskimi zvezami." Tretjič, da je Kominforma plačala stroške konference, četrtič, da so ameriški literarni in glasbeni kritiki (neimenovani) ustvarili "intelektualno vladavino terorja" med (neimenovanimi) pisatelji in glasbeniki in jih prisilili, da so podprli mirovno konferenco.
Med sponzorji, za katere je v četrtek zjutraj 24. marca Beichman naznanil, da so se umaknili, so trije—Franklin P. Adams, Canada Lee in Rabbi Mordecal M. Kaplan—ki so s^ dejansko umaknili, in pet—Rexford Guy Tugwell,
Čedomir Minderovič:
28. aprila, 1949.
OBLAKI NAD TARO
Nenadoma je skoraj tihoma 11 cerkve, ki je molel proti Bor izza golega, ostro prisekanega ju.
vrha Orlovlce buhnll grom letal-
skega motorja.
Prvi bombnik je zatulil s sireno in s strahovito naglico kakor velikanski ptič šinil navzdol na gručo pok raj vodovoda.
jana. Zadišalo je po malti, apnu in prahu.
Crn dim je spet vsega zagrnil, da ničesar več ni videl ok^li sebe. Samo enakomerni, nepretr-Dejan se je pritisnil ob tla in gani, zemljo v globino pretrese samo za neskočno majhen del sajoči, človek bi mislil neskočni
trenotka ozrl za tovariši.
Nikogar ni bilo zraven njega.
"У vodovodu!" mu je šinilo skozi glavo in še tesneje se je pritisnil k tlom ter skril pod se brzostrelko, ki se je lesketala na soncu.
Z letala, ki je z vso strahovite jšo hitrostjo grmelo proti njemu, so se spuščale bombe ena za drugo; skoraj prehitevale so se med sabo, žvižgale vedno bolj presunljivo in tenko ter padale in eksplodirale med zapuščenimi, že porušenimi hišicami v Cebeliču.
Za Dejana je bilo to od Beograda naprej že bogve katero bombardiranje, zaril se je v vlažno prst poleg stezice, ki je peljala v Ječmište, ampak tako, da je lahko natanko videl, kam letijo bombe ter jih spremlja z očmi, videl je, kako se je prostor, kjer so stale čebeliške hiše, na mah zavil v velikanski, črn oblak dima.
Preko njega je letel grušč in prst v grudah.
Brezoblična črna gmota dima od eksplozij, ki jo je zdaj pa zdaj naglo presijal plamen, je v dolgih bičih kipela od Čebelica kvišku, bilo je, kakor da je velikanski črn polip nenadoma iztegnil krake proti njemu.
Zemlja pod njim se je stresla v kratkih, krčevitih drhtljajih.
Prvi bombnik se je skoraj dotaknil s trupom že zakajenih tal, se odbil v ostri navpični črti visoko nad Čebelic proti Ljubiš-nji in se nad Borjem naglo obrnil spet proti Orlovici.
Brez sirene, samo v oglušujočem rjovenju vseh motorjev je grmela druga štuka nad čebelič.
Dejan je spet videl, kako se nad njim odpenjajo navidez majhne, podolgovate bombe in kako padajo s strahovito hitrostjo poševno, spet je zaslišal njihov tenki pisk in spet se je pod njim stresla zemlja ter zabobnela, kakor da je v samo srce zadeta.
Črn dim se je prevalil čezenj. Od strani ga je zasul grušč in ruševje, nekaj trenutkov ni videl ničesar okoli sebe. Samo slišal je, kako v kratkih presledkih druga za drugo butajo eksplozijo ter se zlivajo v rezko, presunljivo grmenje.
Tretji avion je pikiral.
Spuščal se je tam kakor že prva dva, naravnost proti vodovodu in stezici, poleg katere je ležal Dejan stisnjen k tlom. Tudi ta ni zatulil s sireno. Ze je kazalo, da tudi bomb ne bo vr
velikanskim telesom po črnem
Ljubišnji
Niz močnih eksplozij, močnej ših kakor vse doslej, je pretre sal kasarno, takoj nato svet oko
s prstenimi grudami pomeša-
UXACVXAXX	X---7
no kamenje je priletelo do De- izpolnjevali Nemci vse pred--..........-	pise svoje krvave igre, oholo
grom tega neoviranega bombardiranja je butal in bobnel ob presunljivem, srditem bučanju razbrzdanih letalskih motorjev.
Štuke so se z nepopisno brzino prehitevale druga za drugo spuščale na zapuščeni, črni čebelič.
"Eh vi, Švabi!" se je srdito, škodoželjno, s strupenim sovraštvom izvilo iz Dejanovih izsušenih ust.
brzostrelka ga je tiščala.
Čvrsto je stiskal jermen svoje torbe z akti in z materialom, ki jo je počasi, centimeter za centimetrom vlekel za seboj po mokrih tleh proti Rijeki, stran od čelebiča.
Znova se je samo za trenotek ozrl na vodovod.
Nikogar ni videl. Nihče se ni oglasil od tam.
Nad čebeličem se je navprič-no in vodoravno na vse strani valil gost, zdaj temnorumen dim: namesto da bi pikiral, so začeli bombniki visoko krožiti, se zbirati in razvrščati, toda ne po trije in trije, za odhod, temveč v kolono druga za drugim očividno za novo bombardiranje.
Dejan se je zdrznil.
Iz velikih letal nad njim so iznenada v gostih, kratkih rafalih zaregljali mitral jezi.
"Jasno! Psi!" jih je preklel Dejan sam pri sebi in se še vedno previdno in počasi plazil proti Rijeki.
"Ne pokažite se! Mitraljira-jo!" je zavpil proti vodovodu, skoraj ves iz sebe od jeze, čeprav je morala v vodovodu skri-
ta skupina vedeti to, saj so gotovo tudi sami slišali mitral jeze.
Pedantno kakor vedno, kadar jih ni oviral odpor, zlasti pa ne-sluteno močan in žilav odpor,
prepričani o sveti nedotakljivosti in nenadomestljivosti teh predpisov za firerjevo stvar. Nemci so menda posebno radi izpolnjevali te predpise takrat, kadar so bombardirali vasi, siromašne bosanske vasice v planinah in mesteca, ki so jim jih iztrgali partizani iz rok za teden, dva ali več dni. Morali so vedeti, gotovo pa so najnavađ-nejši razlogi taktično govorili za to, da partizani v osvobojenih naseljih, vaseh ali mestecih nimajo rezerv niti pomembnejše posadke, temveč da gre v glavnem in morda izključno za goloroko prebivalstvo, ki največkrat sploh ni sposobno za borbo.
To so vedeli. Prav za to je šlo.
In posebno natanko so izpolnjevali ta predpis, kadar je bila "tam spodaj" bolnica.
Nekaj kratkih rafalov se je zarilo okrog Dejana v mehko prst in med drobno rumeno kamenje na vlažni stezi.
Krogle so dvigale prst okrog njega v obliki krtinic in žvižgale po drobnem kamenju na stezi, razbijale ga in dvigajoč prah.
Brez slehernega zaklona se je počasi splazil naprej centimeter za centimetrom, ne da bi se mogel izogniti mitraliranju, kakor bi se tudi bombi ne mogel umakniti. Navzlic temu je kazalo, da ga še niso opazili; čez nekaj trenutkov pa je moralo tako ali tako biti vse končano.
Ozrl se je na letala.
Krožila so še vedno in mitra Ijirala vedno redkeje, pojema joče.
"Vendar odhajajo!" si je od dahnil Dejan ves poten, blaten po ramenih, komolcih in kolenih od ležanja in plazenja po tleh, in se znova ozrl na vodo vod.
Portugalska pod diktaturo klerofašizma
Portugalska je danes še vedno pod diktaturo predsednika vlade Salazarja. V predvolivni kampanji za predsedniške volitve je sicer vlada dovolila zmerno opozicijsko delovanje, ko pa je po nekaj tednih spoznala, da §e je opozicija že preveč okrepila, je zopet posegla pa najbru-talnejših metodah. Na ta način opozicija — liberalno-demokra-tične opozicija—na volitvah ni mogla pokazati svoje moči. Vlada je ponovno "triumfirala," kar pa nas ne sme čuditi, če upoštevamo, da je Portugalska že 22 let pod diktaturo vojaške klike in katoliške cerkve.
Portugalska se danes, to je po drugi svetovni vojni, ko je propadla nemška karta, ne katero je Portugalska prav tako stavila kakor Francova Španija, vedno
bolj približuje anglo-ameriške-•- mu bloku. S priključitvijo k at-gel, da bo samo zdrsnil s svojim lantskemu paktu—o tem kora-
ku se vedno bolj diskutira v
zavrtinčenem opustošenju pod Lisbon!—pa bo Portugalska iz-sabo ter se nenadoma kakor pr- gubila še tisto malo svobode, ki va dva navpično odgnal proti jo je po zlomu nemškega fašiz-
ma uživala v mednarodnih odno-i- sih. Portugalska se tako vedno !- bolj spreminja v pomembno ba-I- zo na Iberskem polotoku.
Lynn Riggs, profesor Ernest Hocking, Rev. Karl Chworo-sky in Rabbi Herbert S. Goldstein—ki se niso umaknili. Tri velike brzojavne agencije in vsi popoldanski časopisi z izjemo "Posta," so objavili Beichmanovo poročilo in seznam spozorjev, ne da, bi na običajen način proverilj verodostojnost. Ko je končno agencija A. P. poslala popravljeno poročilo, je bilo nenavadno sestavljeno: "Pred začetkom 'svetovne mirovne' konference je danes izbruhnila kontro-verza glede vprašanja, kdo je podal ostavko s seznama sponzorjev in kdo ni." Agencija je citirala Beichmanov seznam osmih, ki so se umaknili in zanikanje Konference, kar se tiče petih sponzorjev. Čitatelju se je pustilo, da odloči, kdo govori resnico. Obsežni aparat za zbiranje novic agencije A. P. očividno ni bil v stanju, da bi dognal tako enostavna dejstva!
(Dalje prihodnjič)
Ugodna geografska lega Portugalske na periferiji evropske ga kontinenta in pa bogate kolonije na "črnem" kontinentu so že zgodaj pritegnile pozornost zapadnih imperialistov na debelo, ki se je v starem veku imenovala še Lusitanija. Ko je veliki morjeplovec Bartolomeo Diaz 1486 na poti v bogato deželo Indijo, odkril rt Dobre nade, ni niti mislil na to, da bo Portugalska, ki je 1491 oktroirala Španiji, "sporazum o razdelitvi sveta," že naslednje stoletje padla pod oblast španskih kraljev.
Že v "vojni za špansko nasledstvo" (1701-1714) je Portugalska postala navadna kolonija Velike Britanije, ki je s pomočjo blokade 1703 izsilila znani sporazum, v katerem si je Veli ka Britanija zagotovila monopol nad portugalsko zunanjo trgovino. Od tedaj se Portugalska ni mogla nikoli več iztrgati izpod angleške kontrole.
Konec 19. stoletja pa je bila Portugalska tista dežela, ki se je nekdaj raztezala od Ceylona v Južni Aziji do Brazilije,, ena najbolj revnih držav evropskega kontinenta. Portugalska ni mogla dobiti posojila, da bi popravila kronično finančno krizo. Leta 1910, ko so na Portugalskem proglasili republiko, so mnogi pričakovali, da se bo položaj zboljšal. Toda Portugalska je postala eksporter sardin, vina in sadja. Velika Britanija pa ie obdržala monopol nad zunanjo trgovino in tako še naprej kontrolirala portugalsko gospodarstvo.
Leta 1926 je prišla na oblast vojaška klika, ki sta jo vodila generala Da Gosta in Carmona. Aprila 1928 pa je postal Salazar finančni minister Portugalske. Generalska klika, ki je videla, kako drvi država vedno bolj v
prepad, mu je izročila popolno oblast v roke. Salazar je uvedel diktaturo, ki se je naslanjala na srednjeveške katoliške institucije.
Nova država "Estado Novo" pa je bila vse prej kakor demokratična. Salazar je razpustil sindikate in prisilil delavce, da se vpišejo v njegovo fašistično stanovsko organizacijo. Prepovedal je vse stranke. Osnoval je, opirajoč se na svojo lastno organizacijo, "Uniao Nacional," SA-oddelke, tako imenovano Legion, in tajno policijo, ki je štela 50,000 mož in ki so jo izvež-bali nemški gestapovci. Ta policija je bila pod poveljstvom njegovega prijatelja Botelho Moniza, ki je užival oblast, kakor so jo imeli nekoč samo veliki inkvizatorji v Španiji.
Mnogi politični nasprotniki, žrtve portugalske klerofašistič-ne diktature, se niso nikoli več vrnili iz koncentracijskih taborišč na Kanarskih otokih.
V vojni demokratičnih držav proti nemškemu fašizmu je Portugalska sicer ohranila formalno nevtralnost, vendar ni Salazar nikoli tajil svojih simpatij do Nemčije in Italije. Nacistična Nemčija je prejela 90% svojih potreb v volframu, ki igra tako veliko vlogo v vojni industriji, iz Portugalske. V zvezi s Hitlerjevo smrtjo pa je Salazar poglasil "dan žalosti" na Portugalski firer izjavil: "Mi smo druge svetovne vojne je. portugalski firer izjavil: " Mi smo antidemokrati, proti parlamentarizmu, antiliberalci, naš cilj je korporativna država." (To je sistem, ki ga je v Italiji uvedel in propagiral fašizem).
Ali ni Salazar med italo-nem-ško intervencijo v Španiji prav tako slovesno izjavil o "nevme-šavanju" in "nevtralnosti," v praksi pa spremenil Portugalsko v središče intrig in eno glavnih baz fašistične, agresije proti republikanski Španiji? "Nevtralni" Salazar je, kakor je znano, poslal Francovi Španiji 18,000 portugalskih dobro vol j cev.
Kakšen je danes položaj na Portugalskem, tej beli koloniji Velike Britanije? Pravijo, da je Salazarju končno uspelo, da je s pomočjo ogromnega birokratskega aparata uravnotežil bud-žet Portugalske, ne da bi pri tem oškodoval interese cerkve, velikih posestnikov in portugalskih monopolistov. Po splošnem prepričanju je Portugalska danes ena najbolj dragih dežel na svetu. Od leta 1939 pa do danes so se cene življenjskih potrebščin dvignile za 500 do 1,000 %, medtem ko so se plače dvignile samo га 40 do 100%. Samo po sebi se razume, da so se pri taki situaciji profiti kapitalistov znatno zvišali.
Danes je na Portugalskem okrog 120 tisoč hektarov zemlje neobdelane. Če prištejemo še to, da je v deželi okrog 60,000 brezposelnih poljedelskih delavcev in več deset tisoč brezposelnih industrijskih delavcev, ki žive v "slumih" glavnega mesta Lis-bona, si šele lahko predstavljamo, v kakšni mizeriji je danes Portugalska. Skoraj neverjetno se sliši, da je na Portugalskem več kot 50% prebivalstva še danes nepismenih.
In 76% c' '''".ičnih central Portugalske je še vedno v britanskih rokah. Anglija izvaža za te centrale 100,000. ton premoga letno na Portugalsko. Kljub velikim obljubam o izgradnji novih električnih cei^tral pa ne kažejo britanske družbe prav nobenega interesa, da bi zgradile nove centrale. To bi namreč Domenile močno копкигецсо za angleško industrijo premoga, ki je našla na Portugalskem solidno tržišče.
Angleška podjetja uživajo še danes monopolni položaj v železniškem in pomorskem prometu. V njihovih rokah so tudi pe-trolejska polja pri Torres Ved-
ras. Vse do julija 1946 je Velika Britanija kontrolirala uvoz in izvoz iz Portugalske (v administrativnem pogledu).
Med drugo svetovno vojno se je pričela Amerika vedno bolj zanimati za Portugalsko. Let& 1944 je Salazar odstopil Zedi-njenim državam pomorska in letalska oporišča na Azorih in tako ogrozil angleške interese na Portugalskem. Od leta 1942 do 1946 se je uvoz iz Zedinjenih držav že podvojil, tako da uvaža danes Portugalska že polovico svojih proizvodov iz Amerišk® republike.
Portugalska je danes že v sferi ameriškega sistema, zato bo le težko odklonila ameriško povabilo, da vstopi v atlantski vojni blok. Kakor poročajo angleški listi, bo Pprtugalska izkoristila svoje približevanje atlantskemu bloku zato, da izsili spremembo anglo-ameriške politik® do Francove Španije. Z druginii besedami Salazar zahteva, da se najprej povabi Francova Španija v ta blok. V nasprotnem pri" meru bi namreč Francova šp^' nija, po informacijah AFP, lah' ko odpovedala iberski pakt o prijateljstvu in nenapadanju, ki sta ga podpisali Španua in Portugalska 11. decembra 1943.
Istovetnost interesov Portugalske in Španije ponovno dokazuje, da je Portugalska še vedno pod diktaturo, ki prodaja sedaj interese svoje dežele interesom mednarodnega kapitala in po"^' žigateljem nove vojne. šf"
Prekooceanski parnik "Hrvatska" izročen promei*i
Delovni kolektiv podjetj® "Vicko Krstulovič" je dose^®^ še en uspeh: izročil je proineti^ obnovljeni tovornopotniški komorski parnik "Hrvatska".
Parnik "Hrvatska" so zgradi; li leta 1945 v ZDA. Spomla«^' leta 1947 je parnik trčil pri otoku Mljetu na mino in ni bil ve" sposoben za nadaljno plovbo-Naši mornarji so z velikim tr^' dom pripeljali ladjo v ladjedel' nico. Ker je bila ladja prevec poškodovana in se je amerišk' tvrdki ni izplačalo popraviti, J" je kupila naša država. Na pr®*?' log delavca Marina Pržena J® delovni kolektiv s precejšnjih^ napori spravil ladjo na dok' medtem ko je podjetje "Brodo; spas" predlagalo naj se najpr®^ zamaši luknja na ladji in se šele potem dvigne. Z upoštev®' njem Prženovega predloga so znašali stroški pri dviga^^ ladje na dok namesto 4 miliJ^' ne samo 100 tisoč din.
Z neutrudnim delom so delaV' ci in strokovnjaki ladjedelni®® uspešno popravili poškodovali^ kotel, stroje in poškodoval® plošče na dnu in ob strani ladj®' Ker imajo ladje tega tipa orig'' nalno konstrukcijo, gornji d® ladje je sestavljen izključno ^ električnim varjanjem, se 3® znašel delovni kolektiv pred tez ko nalogo. Luknja ki je nast^' la pri eksploziji je merila " kv. metrov. V naših ladjedeliij' cah se doslej niso posluževal' električnega varjenja ladjin^g* trupa v večjem obsegu. Zato morali luknjo zamašiti s ploš®®" mi.
Z rekonstrukcijo in novo nO' tranjo ureditvijo je dobil раП^' "Hrvatska" nov videz. Iz tovorne ladje je preurejen v poto' ško-tovorno ladjo, ki ima derne kabine, salon itd. za potnikov.
Ladja "Hrvatska" je izročen^ prometu. Zavarovalno društvO' pri katerem je ladja zavaroV® na, jo je uvrstilo v najvišji red, kar pomeni, da se jo lahko uporablja za vsak prevoz in P" tovanje po vseh morjih in ocea' nih.
VO//V OPPORTUNITY
mVESTfN us. SAV(N6S

28. aprila, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^^tod Mikuž:
DUNAJ
(Nadaljevanje)
Isto velja za dvoje ostalih mogočnih stavb, za operp in dramo. Znano je, da so vse troje uničili ^&cisti pred svojim umikom, a ^0 slišiš le od tujca. Dunajčana pripraviš le tako daleč, da ti Pfizna, da so vse tri stavbe žr-pouličnih borb, s pristav-kom, predvsem delo sovjetskega topništva. Na odgovor, da to ni-kakor ne more biti res, ker so te stavbe predvsem zgorele ne razstreljene. Dunajčan po ^^■vadi molči, ali pa pravi, da ni iRiel še časa na to pomisliti.
Res je, na Dunaju so divljale hude poulične borbe in sovjetsko topništvo prav gotovo da ni zabijalo svojih granat v vato, to-teh stavb ni razbilo. Zakaj potemtakem Dunajčan noče pri-^Rati, kdo je požgal te tri stav-na katere je bil najbolj ponosen? Nebroj stvari ga bega, ne more in si ne upa gledati Pravilno. Bega ga Franc Jožef, Hitler, skrit za vsemi mogočimi društvi in osebnostmi, bega ga ^^jgnusnejša greznica, kar sem v življenju videl, socialde-■^okraška Arbeiterzeitung, in jih končno stranka avstro-"^&rksistov.
Štefanova cerkev, velika got-umetnina, je res zelo poškodovana, ker je pogorela streha 'U do malega vsa notranjščina. Btoji pa njen velikanski zvonik, vrhu katerega se lahko pride, pa sem si Dunaj že enkrat Ogledal z avionom in z znanega Velikega kolesa v Pratru, se mi ^0 pot ni zdelo vredno lesti tako yisoko. Zato sem rajši izrabil *^^8 s tem, da sem šel poslušat ^Gč pridig. Posebno mi je bil ^šeč neki kapucin, ki je v de-^tih minutah vsaj petkrat ponovil tole misel: živimo v hudih '^^sih, v katerih nas ne more to-^^žiti in osrečiti nič drugega kot ®ашо še molitev rožnega venca.
Ta trditev mi je bila všeč za-' tega, ker sem prejšnji večer slavnostnem koncertu Straus-®ove muzike v pozdravstvenem Sovoru—navzoča je bila vlada diplomatski zbor—slišal zelo Podobno misel, samo s to razli-1^0' da je tolažba v teh težkih ®a^ih le v poslušanju Strausso-valčkov in polk. Seveda sem ^očno radoveden, kako bodo ^Unajčani svojo veliko materi-in duhovno krizo rešili sa-s temi sredstvi.
Pomembna se mi je zdela pri-iSa o mladini. Pater se je moč-"^0 razburjal nad starši in jim °^ital, da so oni krivi, da se je l^^a.dina tako zelo odtujila cer-Kajti edino sredstvo za re-®itev mladine—je govoril—je ol-^^r in kar je s tem v zvezi, torej ^toliške mladinske organizaci-in celo skavti. Agitacija za ®kavte se mi nf zdela takoj na ^%tu, vendar sem njeno upra-
ate naročnik "Enakopravnost?" (5e ste, ali so Vaši 'prijav m znanci? "Ena.koprav-*^st" jg potrebna vsaki družini važnih vesti in vedno a1> ^Inih člankov! Širite "Enako-'"■»vnost/"
vičenost dognal še tisto popoldne, ko sem se peljal na Kahlen-berg.
Po poti sem se ustavil in se razgledoval, kar zaslišim znano vpitje—ne petje—ki smo ga slišali, kadar je korakala Hitler-jungend ali SS-oddelki. Celo melodija, kolikor jo pri vpitju sploh je, je bila znana, samo še besed: wir fahren, wir fahren nach Engeland še ni bilo. Teh sicer zaenkrat tudi še ne bo, toda novo besedilo se hitro najde.
Ozrem se in izza ovinka je privpila četa—skavtov. Isti koraki kot pri Hitlerjugend, ista drža, isti izraz na obrazu in trdno prepričanje, da se pod njihovimi koraki trese ves svet. Zato je torej oni pridigar tako vneto vabil tudi k skavtom.
Kje je prav za prav dunajska mladina? Kje je zaposlen en del, sem pravkar povedal, o mladih dekletih pa sem izvedel na isti poti na Kahlenberg. Na robu ceste sta stala dva angloameriška prazna velika avtobusa. Če si pogledal na levo v hrib ali na desno pod cesto, si lahko videl, kar si poleg grmovja in trave še hotel, kajti zapadnemu vojaštvu ne pride niti na misel, da bi se veliko skrivalo. S cigaretami, čokolado in nyloncami nalove ob nedeljah mlada dekleta in jih potem z avtobusi odvažajo v dunajsko okolico.
Dunajski časopisi so se sicer pred kratkim hvalili, da naval spolnih bolezni pri mladoletnicah pada, a ko sem primerjal številke, sem videl, da padec ni tako velik, obenem pa sem se spomnil, da dekle le ne raste tako hitro kot gobe po dežju. Afere, in to včasih zelo hude, dunajskih mladoletnic' z zapadnimi vojaki napolnijo skoro vsak teden avstrijske časopise. Razlika med "naprednim" in "nena-prednim" poročanjem je samo v tem, da prvo poroča, da so bili to ameriški, angleški ali francoski vojaki, drugo pa se zadovolji s "neznanci."
Še to. Če sploh hočeš natan-: čno zvedeti in brati do najmanjše podrobnosti opisan spolni de-likt iz vesoljne Avstrije, potem beri socialdemokraško "Arbeiterzeitung!"
V nedeljah Dunajčan obišče zelo rad Prater, nekoliko oddaljenejši Schoenbrunn in dunajski Golovec, Kahlenberg. V Pratru mi je prišlo na misel, da bo vsekakor prav, kadar bomo imeli tudi v Ljubljani take stvari. Prav noben greh fti ali "se ne spodobi," temveč moraš nas-prot pokazati precej korajže, če se spustiš po toboganu, po katerem drčiš z blazno brzino nekaj časa z glavo navzgor pa tudi navzdol, v krogih in vijugah in nazadnje odletiš, kot da bi te izstrelilo. Veselični del Pratra je v borbah precej trpel in je bil prav za prav do malega porušen. Toda Dunajčani se ne vdajo in gradijo novega.
Desno od tega je stari Prater, drevje, ogromni parki, travniki.
ribniki, reke in sprehajališča. V tem delu se Dunajčan sprehaja, igra in lovi z otroci, ali pa sedi samoten in premišlja. Kaj? Morda tudi to, kako se da živeti z minus dve sto šilingi na mesec? Mora torej misliti, kako bo prišel do denarja preko svoje premajhne plače ali pokojnine. Zato prede in tke niti svojih misli, zato je vedno "na uslugo," zato ti rad pomaga, ker mora zaslužiti. Tudi zato je na Dunaju verjetno od vseh evropskih velemest špionaža najbolj razvita. Vse, kar izveš od teh ljudi, je seveda "iz prve roke" in čim bolj jih plačaš, tem bolj izvirna je vest ali resnica. Zastonj te Dunajčan pouči samo na tramvaju ali pa ti pokaže pravo ulico. Dunajčan, ki je uradno prisiljen živeti z minusond, mora res misliti.
Zima je pred vrati, nima pa ne drv ne premoga, otroci so bosi, brez zimske obleke in ni ne krompirja in ne denarja za kruh.. Tako ti ima Dunajčan v nedeljo popoldne v Pratru res veliko stvari za premišljevanje. Sonce pa leze počasi za Dunajski les, Dunajčan vstane, morda je našel srečno rešitev in razveselil se je je. Tramvajsko karto za nazaj že ima, zato začne pretika-ti žepe, če je še drobiža za malo pivo, o četrt vina si ne upa niti sanjati to bi ga veljalo v najboljšem primeru do pet šilingov.
Nazadnje le najde potrebne groše in mahne jo v "veseli" Prater. Tam spije svoje pivo (nikdar ne bom več godrnjal čez našega!), ni ne sit ne odžejan, vendar toliko muzike, smeha vse se vrti in skače, se prime tudi našega neznanca. To je zanimiva psihoza mase in kmalu bo naš neznanec tako vesel, kot bi bil Kranjec šele takrat, če bi se napil najboljšega vina in najedel pravih kranjskih klobas.
Zelo lep je pogled na Dunaj s. Kahleuberga. Na vrhu tega' dokaj visokega hriba lahko opaziš, kako ena obrt spodriva drugo, oziroma, kako samo še malo manjka, pa jo bo popolnoma spodrinila. Gre namreč za cerkev in gostilno. Včasih je bila tukaj znana božja pot, ki je menda rešila Dunaj pred Turki.
■JOIN
OPPORTUNITY
/утзг/уу as. sav/a/ss bo/vps
Samo po sebi je razumljivo, da je poleg božjepotne cerkve morala nujno nastati tudi gostilna. Dokler sta šli cerkev in gostilni-čarska obrt lepo z roko v roki, je bil razvoj idealen, ko pa je prišel liberalizem, je bila ta harmonija precej porušena.
Poprej se je gostilna večala sorazmerno s številom romarjev in količino denarja v božje-potnih pušicahi in nabiralnikih, pozneje pa je gostilna cerkev prerasla. Cerkev je le kot vraSič proti orlu, mogočnemu hotelu s terasami, verandami in tako dalje. Zato je razumljivo, da vsak poprej zavije v hotel kot v cerkev, ki jo komaj da še opazi. Nehote sem se spomnil na tistega ptiča, ki si dejansko seje sam svojo smrt.
Lep je pogled na Dunaj, ko se prižgo luči. To je morje svetlobe, vse miglja in se sveti v tem velikem mestu, kjer živi nekako toliko ljudi, kot je nas vseh Slovencev. Prav ob takem pogledu te obide vprašanje, v čem je sploh smisel tega velikega mesta? Ali je središče Avstrije, ki ima sedem milijonov ljudi in še
DRUŽINA
z enim otrokom nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami, želi se v collinwoodski ali nottinghamski naselbini. Kdor ima za oddati, naj sporoči telefonično
IV 6461
SPALNO SOBO
SE ODDA V NAJEM 2 POŠTENIMA MOŠKIMA. SI LAHKO KUHATA. Vpraša se na 14926 SYLVIA AVE., LI 8670
Grocer i j ska trgovina in mesnica
v bližini cerkve sv. Vida se proda. Dobroidoča trgovina s povprečnim mesečnim prometom $4000. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro poslreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprla: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
nekaj velikih mest? Ali je kulturno središče? Za koga? Tako se mi zdi, da je Dunaj velik muzej z vsem, kar je v njem neživega, tisto pa, kar živi v njem, so njegovi višji in nižji uradniki, direktorji in oberdirektor-ji. Ta večer, ki je by za čuda brez vetra—na Dunaju je namreč zelo veliko močnega vetra— se je mrak nekam bolj počasi spuščal nad mesto.
Najprej je postal črn Dunajski les, zatem bližnji Leopolds-berg, dočim se je proti panonski ravnini še dolgo svetilo. Zato se je moglo dolgo slediti Donavi,
More than new, orgeat-
It^ Deluxe/

Tngidaire/
Three DJ-Models 7,9,11
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS; Golf ; dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Chrisliana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
Deluxe Medel DJ-9 $ 319*^^
Other models from $209.75
DELUXE features—such as
•	Full-width Super-Freezer Chest
•	More Storage Space
•	Full-width Hydrafor
•	Handy Sliding Basket-Drawer
•	Lifetime Porcelain Interior
•	Powered by the Meter-Miser
See them all...and more at...
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934

NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK
WE GIVE CASH DISCOUNT INSTEAD OF EAGLE STAMPS
EASY MONTHLY PAYMENTS
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
kateri seve—nisem pozabil naročiti, naj lepo pozdravi naš Beograd. To je velika razlika: tam vse raste, kipi, živi in ne najde pokoja, ker ve in pozna svoj veliki današnji in še večji
jutrišnji dan, tu pa lega mesto k pokoju kot na smrt obsojeni človek, ki ne ve, ali bo prošnja za pomilostitev ugodno rešena ali ne.
(Dalje prihodnjič)


Vzorna čistost moderne električne peči je radost, ki je irajnal
Elektrika je eden in edini način kuhe, ki je popolnoma snažno in popolnoma čisio. Zato ostanejo vaša kuhinjska posoda, vaše stene, stropi in zavese čistejše ... vi si prihranite čas in delo ter denar na sna-ženju, čiščenju in dekoriranju.
Pronašli boste tudi, da električna peč nudi druge enako važne prednosti. Je brza, zanesljiva, ekonomična, hladna. In je varno avtomatična!
Premenile na bolj snažno kuho—seveda je elek-Iričnal
ALWAYS AT YOUR
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI Pet dni na leden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA * Zvečer ob 10—WHK
"TEN O'CLOCK TUNES"

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
(Nadaljevanje)
samotni domačiji se je sobotnega večera aprila
®seca leta 1948 približeval
in
yrahun s svojimi dolgimi kora-Prišel je Qd koroške stra-Vendar zadnjih par strelja-ni šel po navadni poti, am-je že pri sosedovi lipi krenil ® kolovoza in izginil v gozdu njim. šele čez kake pol ure pokukal iz gozda and Voh-^6čo kaščo, iztegoval nekaj ča ®^ojo glavo izza debla debele ®^reke in ker ni opazil ničesar
Poglavje iz romana "Pristrah"
sumljivega na dvorišču, jo je ucvrl s svojo čudno, poganjajo-čo se hojo proti hiši, kjer je izginil v temni veži.
Tega leta je bila vigred zelo pozna. Sneg je ležal do sredine sušca meseca, potem ga je sonce po sončnih krajih sicer počasi zgrizlo, po senčnih krajih pa se je' še vedno trdovratno držal. Dnevi so bili megleni in mračni in namesto toplega vi-grednega dežja, je tu in tam pr-šel celo suh sneg iz megel, ali pa je nasipalo babje pšeno. Vča-
sih so kmetje že sušca meseca posejali sončne njive, vsaj oves so že tega meseca spravili v zemljo, letos pa še govora ni bilo o kaki setvi. Le po bregovih Selovca so kmetje že začeli razvažati gnoj po njivah in nekateri so tudi že orali, vendar so njihovi leseni merjasci že po par brazdah lepo počivali na njivah. Podoba je bila, da bo letos zelo pozna setev in zato so se kmetje glasno zabavljali čez tako vigred.
Tudi te- sobote dan je bil podoben celi vigredi; bil je pust in čemeren. Nebo je bilo tako nizko zatlačeno z meglami, da so puščale nad Vohnetom le nekaj praznega oboda, medtem ko je
bil sosednji Selovec do ene tretjine pokrit ž njimi. Vendar je bilo zelo čudno, da je ravno ta mali prostor med meglami in Vohnetovo domačijo bil napolnjen z vsemi barvami, kar jih je na svetu, in od daleč se je zdelo, da pri Vohnetovih že svetijo, ker so se majhna okenca lomila v luči teh nakopičenih barv. Podoba pa je bila, da bo po noči zopet začelo snežiti.
Dolgi Strahunovi koraki so kmalu premerili dvorišče in prestopili prah hišnega vhoda. Ker se je že mračilo, je bilo v veži seveda že skoraj popolnoma temno, toda tema Strahuna ni ovirala. Vedel je za gaz, ki vodi do dimnice in takoj je nameril
svoj korak proti njej. Ko je stopil v dimnico, ni pozdravil nikogar, čeprav sta bili v dimnici dve ženski in sicer gospodinja Vohnetinja, ki je imela opravka pri ognjišču, in pa hišna ter-ba Burga, ki je sedela na tnalu sredi dimnice in prekladala neke treske. Ta Burga je bila Voh-neče hišno kvožnje, to se pravi, da je bil njen dom pri Vohnetu, čeprav se sama ni vedno držala tega doma, in je včasih za kak teden zapustila hišo in se brez cilja klatila po okolici, dokler se zopet ni vrnila. Navadno je bila Burga čisto nora, kadar se je mesec mladil, potem pa ji je odnehalo in takrat je bila zmožna pri Vohnetu opravljati kaka
lažja dela, še najrajši je sekala steljo, vendar delala sploh ni rada. Tudi govorila je zelo težko, toda je tem laže in tem glasneje vpila, da so jo včasih slišali po celo uro da,leč. Kadar je bila razburjena, je bila celo nevarna in zato so se je izogibali vsi, če se je le dalo. Edino pred gospodarjem Foltanom je imela strah.
Strahun je prekoračil dimnico in šel naravnost proti klopi ob steni, na katero se je molče vlegel vznak, si podkrižal glavo z rokami in se zastrmel v črni strop. Pri tem so mu kraki njegove predolge suknje viseli do tal. Gospodinja je bila Strahu-novih na.stopov bržkone že vajena, zato se za njegov čudni
prihod niti ni zmenila in je nadaljevala svoje delo. Drugače pa je bilo s siroto Burgo. Ob Stra-hunovem vstopu jo je kar vrglo z nizke stolice, njeno nagubano, že precej postarno lice je zalila kri, nato je izpustila prestrašen vrisk, planila proti durim in izginila v temno vežo. V veži je še enkrat vzkriknila, ko da bi jo preganjal njen najhujši sovražnik, nato je nekaj zaropotalo, potem pa je nastopil mir.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice- o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Brž ko je Grigorij Melehov dobil obvestilo, da se rdeči pripravljajo na prehod, je osedlal konja in odjezdil na odsek grom-kovske stotnije. Za trgom je prebredel ozko panogo jezera, ki se je v rokav odcepljalo od Dona in se vleklo do kraja trga, in zapeketal po gozdu.
Cesta je držala čez travnik, toda po travniku ni bilo varno jahati, zato je Grigorij izbral pot nekolikanj po ovinku: po gozdu je odjezdil do konca jezera Rassohova, se med holmci in bekovjem prebil do Kalmiškega brodu (ozkega pretoka, na gosto zaraslega z lokvanjem, bo-bovnjakom in ločjem, ki je vezal eno izmed krnic na travniku s Podstojliškim jezerom), in šele ko je prilezel čez mužnati Kalmiški brod, je ustavil konja in ga pustil, da je nekaj trenutkov počival.
Do Dona je bilo v revni črti kaki dve vrsti. Jahati k rovom čez travnik, bi se reklo, podvreči se obstreljevanju. Mogoče bi-bilo počakati večernega mraka, da bi premeril gladko ravnino travnika v temi, toda Grigorij ni imel rad očakovanja in je zmeraj pravil, da je "najhujša stvar na svetu — čakanje in dohitevanje", zato je sklenil pri priči zajahati. "V golopu jo udarim na vso konjsko brzino, e, ne bodo me!" — je pomislil in prilezel iz grmičevja.
Poiskal je zeleno grivno vrb-ja, ki je kakor odcepek rasla iz obdonskega gozda, in dvignil bič. Pod udarcem, ki ga je za-pekel na trupu, od besnega vzkrika je konj vztrepetal po vsem životu, pomuznil ušesa, čedalje bolj večal hitrost in kakor ptica poletel proti Donu. Še preden je Grigoriju uspelo, da bi predirjal kakih petdeset sežnjev, je že z griča na desnem bregu nasproti njemu v dolgih reštah zadrdrala strojnica, "Tjuut! Tjuut! Tjuut! Tju! Tju;" — so kakor svizci zažvižgale krogle. "Previsoko, stric!" — je pomislil Grigorij, stisnil konjske boke, spustil vajeti in se z licem dotaknil konjske grive, ki je vihrala v nasprotnem vetru. In kakor da je rdeči strojničar, ki je ležal za zelenim ščitkom jež-
v NAJEM
se odda urad za zdravnika. V Slov. nar. domu je prazen urad za zdravnika, katerega se da v najem.
Za pojasnila vprašajte v uradu SND 6403 St. Clair Ave.
STEKLENE OMARE
Naprodaj so steklene omare, pripravne za izložbo. Za pojasnila vprašajte v uradu SND 6409 St. Clair Ave.
SLOV. NAR. MUZEJ 6411 St. Clair Ave.
Naznanja se vsem onim strankam, katere imajo kakšen svoj predmet v muzeju SND, da istega lahko dobijo nazaj, ako tako želijo.
Gospodarski odbor SND
ne strojnice nekje na belogri-vem hribu, uganil njegovo misel, je pomeril predenj, ošinil s curkom strojničnega ognja niže in že so pod prednjimi kopiti konja cmakajoče začofotale in po kačje zasičale v letu segrete krogle. Zažirale so se v vlažno, od narasle vode še ne presušeno zemljo in štrcale na vso moč blato . . . "Cok! šššiu! Cok! Cok!" pa spet nad glavo in mimo konjskega trupa: "Tiuuuu! Tjut! . . . Tiiiuuuuu!"
Grigorij se je dvignil v stremenih in skoraj ležal na steg-njenem konjskem vratu. S strahotno naglico se mu je valila naproti zelena grivina vrb. Ko je premeril že pol pota, je s Semjonovskega griča ^žgal top. Železno škrtanje izstrelka je pretreslo ozračje. Spričo bližnjega treska razleta se je Grigorij zamajal v -sedlu. Ni mu še utihnilo v ušesih ječeče žvižganje in tuljenje oskalkov, ni se še moglo v bližnji krnici dvigniti ločje, ki ga je bil povalil viharni pritisk zraka, in se je še škrabljaje vzravnavalo — ko se je pri gori razlegel grom topovskega strela in je. rjovenje bližajočega se izstrelka vnovič začelo dušiti Grigorija in ga prižemami k sedlu.
Zazdelo se mu je, da se je moreče zavijanje, ko je doseglo skrajno napetost, za kako sto-tinko sekunde pretrgalo, a glej, ravno tisto stotinko sekunde se mu je pred očmi vzpel črn oblak in bruhnil v vis, od drobečega udarca so se zamajala tla, prednje noge konja so se vgreznile kakor nekam v prazno . . .
Grigorij se je ovedel v tre-nutju padanja. Tako močno je priletel ob zemljo, da so se mu na kolenih preparale vojaške suknene hlače in se mu potrgali trakovi. Mogočen puh zraka, ki
Najmočnejši mož na svetu

STANLEY J. RADWAN
bo nocoj pokazal svojo moč in spretnost z jeklom v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Rd.
Pričetek predstave ob 8. uri
Pridite in vidite kako bo z golimi rokami zverižil močen jeklen drog; zvil bo konjske podkve v zamaške, zlomil bo trde jeklene predmete, z zobmi bo zvil razne kose železnih stvari, z pestmi bo zdrobil kamenja in na glavi bo sekal drva. še več drugih umetnosti bo pokazal s svojo žilavo močjo.
je vzvaloval ob razletu, ga je vrgel daleč vstran od konja in ko je padel, se je še nekaj sežnjev podrsal po travi in si odri ob prsti roke in lice.
Grigorija je padec oglušil, a se je le dvignil na noge. Izpod neba so se kakor črn dež usi-pale kepice in trahe zemlje, iz-ruvane korenine rastlin . . . . Konj je ležal dvajset korakov od lijaka. Glava je bila negibna, toda zadnje noge, podsute s prstjo, od potu premočeni život in položno nagnjena repina so trepetali v drobnem, krčevitem drgetu.
Strojnica na oni plati Dona je umolknila. Pet minut je bilo vse tiho. Nad krnico so vznemirjeno vreščale modrikaste to-novščine. Grigorij je premagoval vrtoglavico in stopil h konju. Noge so se mu šibile, bile so neznano težke. Isti občutek je imel, kakor ga ima po navadi človek pri hoji po dolgotrajnem in nerodnem sedenju, ko se za nekaj časa ustavi krvni obtok in so zatekle noge kakor tuje in sleherni korak zvoneč odmeva po vsem telesu . . .
Grigorij je snel z ubitega konja sedlo in je komaj zavil med trstikovje najbližje močvare, pristriženo z drobci, ko je strojnica spet zaščeketala z enakomernimi presledki. Krogel ni bilo slišati na letu, skoraj gotovo so z grička streljali že v kak drug merek.
Čez eno uro je prilezel v pod-zemnico stotnijskega.
—	Ravnokar so nehali tesari-ti, — je dejal poveljnik stotnije, — ponoči pa bodo prav gotovo spet začeli. Nabojčkov, naboj-čkov bi nam poslali, če ne, kaj si le moreš s tem — po okvirček, dva na moža.
— Streliva bodo pripeljali zvečer. Ne odmakni oči z onega brega!
—	Kako pa tudi gledam. Dre-vi mislim dobiti prostovoljcev, da bodo preplavali čez in pogledali, kaj tešejo.
, — Zakaj pa jih nisi že sinoči poslali?
—	Poslal sem, Grigorij Pan-televič, dva, a si nista upala iti
v vas. Do brega sta zaplavala, ali v vas — si nista upala . , .
Koga pa moreš danes prisiliti? Tvegana reč, trčiš ob njihovo stražo — pa bodo precej imeli črvi kaj žreti. V bližini svojih bajt kozaki ne kažejo posebne drznosti ... E, na nemški, tam ti je bilo od zlomka tvegavcev, ki so se gnali za križci, dandanes pa ga ne dobiš in ne dobiš, ki bi šel v piškavo oglednico ali zasedo. Pa tudi z ženskami je križ: prislinile so se k možem, prenočujejo kar v zakopih, pa jih prepodi, če moreš. Včeraj sem jih začel sega-njati, pa so se kozaki spravili nadme; "Naj se, so rekli, malo pomiri, potlej bomo pa sami hitro z njimi opravili!"
Grigorij je iz podzemnice stotnijskega krenil v rove. V cikca-ku so se vili po gozdu kakih dvajset sežnjev od Dona. Hras-tičje, grmi rakitovine in gosti obrasleki mladih jagnedov so prikrivali rumeni nasip prsobra-na pred rdečearmejskimi očmi. Zvezni rovi so povezovali strelske jarke s kritji, kjer so kozaki počivali. Po zakopih se je valjalo sivo luskin je nasoljenih rib, koštrunje, luščine sončnic, čiki, nekakšne cunje: po palicah so visele oprane nogavice, platnene spodnjice, obujki, ženske srajce in kikle . . .
Iz prva podzemnice je pomolila odkrito glavo mlada krmež-Ijava ženička. Pomela si je oči in prostodušno opazovala Grigorija; kakor suslik v luknjo se je skrila v črni odprtini vhoda, V sosedni podzemki so tiho peli. Med moške glasove se je vpletel pritajen, a visok in čist ženski glas. Prav pri vhodu v tretjo podzemnico je sedela priletna, čedno oblečena kozakinja.
V NAJEM
se odda prostor, pripraven za privatne zabave ali seje, predporočne zabave (showers) ali za priredbe za rojstne dni. Kuhinja z vso opremo na razpolago. Isto imamo pripraven prostor za balincanje.
FREEWAY TAVERN
MR. in MRS. HRVATIN.
* 17921 WATERLOO RD..
KE 1949
NAZNANILO!
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM NAZNANJAM, DA SEM PREVZEL OD HERMAN STAVANJA
GASOLINSKO POSTAJO na 920 East 185th Street
VOGAL NEFF RD.
TEXACO GASOLIN, OLJE, ITD. Namažemo vaš avto ter tudi izvršimo razna popravila. Se priporočam v naklonjenost.
WILLIAM TEKAVEC
NARAVNOST
izEVROPE
3 ZNAMENITI ZAGOVORNIKI LJUDSTEV
Hon. Lesier H. HUTCHINSON
član britskega paralamenta Hon. Pierr6 COT
član francoske zbornice deputijev
Hon. Michele GIUA
član italijanskega senata
IN
Henry A. WALLACE
govorijo za MIR
V Glasbeni dvorani
v SOBOTO 30. APRILA 8. zvečer
SEDEŽI: 75C, 1 25, 185. V pred-prodaji na 1899 W. 25th St., ali pokličite PRospect 4860. Pod, pokroviteljstvom Progresivne stranke v Ohio
V naročju ji je počivala s sivim nadahnjena grivasta glava ko-zaka. Dremal je, udobno ležal na boku, žena pa ga Je gibčno obirala, pobijala na lesenem nazobčanem glavniku glavne uši s črnim hrbtom, podila muhe, ki so sedale n a obraz njenemu po-starnemu "prijateljčku". Ko bi ne bilo srditega ropotanja strojnice za Donom, bobnečega butanja topov, ki je prihajalo po vodi od nekod od zgoraj, morebiti od Mingulinskega ali pa iz ka-zanskega sreza, bi človek lahko pomislil, da ob Donu duškajo kosci — tako miroljuben je bil pogled na ■ gromkovsko uporniško stotnijo, nahajajočo se v ognjeni črti.
Prvikrat v petih letih vojne je Grigorij zagledal tako nenavadno bojiščno podobo. Ni mogel premagati nasmeha, ko je šel mimo podzemnic in mu je po-
vsod oko zadelo ob ženske, ki so stregle možem, krpale, šivale kozaško obleko, prale vojaško perilo, pripravljale jesti in pomivale posodo po preprostem obedu.
—	Kako ti živite! V udobju . . — je dejal Grigorij stotnijske-mu, ko se je vrnil v njegovo podzemnico.
Stotnijski se je pomuznil:
—	živimo — še kar gre.
—	Že kar prehudo udobno! — Grigorij se je pomračil: — ženske je treba pri tej priči spraviti od tod! Vojna je — pa takole! , . . Kaj imaš tržni dan ali semenj? Kaj pa je to? Takole rdeči lahko pridejo čez Don, vi pa še slišali ne boste; ko boste pa slišali, boste ob' ženske . . . Poženi vse dolgogrivke, kakor hitro se stemni! Jutri bom spet prišel in če bom zagledal kako
kiklo — bom tebi prvemu zdrobil glavo!
— Tako je prav ... je volj' no potrdil stotnijski. — Jaz sa® sem zoper ženske, ampak kako bi opra,vil s kozaki? Disciplina je šla rakom žvižgat . . . ženskam se je po možeh stožilo, saj se že tretji mesec vojskujemo!
Zardel je in se usedel na sten pograd, da bi s svojim životom pokril rdeč ženski pašnik, pozabljen na ležišču, obrnil se je vstan od Grigorja in grozno ošinil s ponjavo pregra* jeni kot jazbine, od koder je pO" vorjavo oko njegove lastne že-gledovalo smejoče se kostanje-ničice . . .
(Dalje prihodnjič)
v "Enakopravnosti"
vedno sveže dnevne novice " dogodkih po svetu in doma!
THE MAY CO'S BASEMENT
Jriothe^
Dodajte spalnici, kopalnici privlačnost in barvo z
m:«*/;
#1%
"Coral Twist" Cotton Pile
Looped preprc^aii
9.95
Mere 24x36 inčev
•	American Beauty
•	Sky Blue
#	Pearl Grey
#	Green
#	Burgundy '# Chartreuse
•	Jonquil Yellow
#	Bleached While e Grass Green
•	Dusty Rose
Mere 24x48 inčev____ ______^
Mere 30x60 inčev____________g Д5
Mere 4x6 čevljev ______|Q
To so preproge, ki ste jih občudovali Ž® velikokrat. So idealne za spalnico ali kO' palnico, za dodatni luksus v katerikoli sobi . . . pred ognjiščem ali z modem" opremo v sprejemnici. Izdelane so iz težkega zvitega bombaža fine kakovosti močni platneni podlogi ter se jih lahk" opere in se ne trgajo.
Poštna in telefonska natočila sprejele— Pokličite CHerry 3000
Basement oddelek s preprogami
Razprodaja!
900 parov French Sheer Marquisette
JUMBO RUFFLED ZAVES
Prejšnje vrednosti 4.95 sedaj po
46" široke na vsako stran, IVz j d. dolge
Poseben nakup od enega izmed največjih izdelovalcev boljših zaves v deželi! Te tenke francoske Marquisette Priselila zavese so narejene posebno široke in imajo velike nabrane robe 7 inčev V ivory barvi, so zarobljene, imajo peco-peco trakove. Sedaj po tej posebno nizki ceni!
Poštna in telefonska naročila sprejeta_
pokličite CHerty 3000 Basement oddelek x zavesami
fV t /t;


Melody Time Dance
held
by
"DELAVEC"	SATURDAY, APRIL 30th, 1949
Lodge No. 257 SNPJ j at the new J.D.N. Hall, W. 130 St. if McGowan
Music by Mirtich Orches^®
8:30 p. m. till ?? Admission 75c
VABILO NA
PEVSKEGA ZBORA "TRIGLAV"
v NEDELJO 1. MAJA 1949 v Sachsenheim dvorani na Denison Ave.
Pričetek ob 4. uri pop. Po koncertu si ples v Domu zapadnih Slovencev, 681 Denison Ave.
IGRA GODBA STAN'S POLKA KNIGH^S