Amerikanski List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote SI. šte vilic» Joliet, Illinois*. 30. april» 1900 Letnik XV111 TURKI IMAJO NOVEGA SULTANA. Abdul Hamid II. odstavljen in odpeljan kot jetnik v neko trdnjavo blizu Soluna. NOVI SULTAN BRAT BIVŠEGA. Podrobno poročilo o groznem klanju kristjanov v mestu Adana. Carigrad, 27. apr. — Abdul Hamid II. je kot sultan turške.države odstavljen. Muhamed Rešad Effendi, njegov brat, bo bržkone ob treh popolu-dne proglašen za njegovega naslednika. Odstavljenje se bo izvršilo v pravilni obliki, kot je predpisana v zakonih mohamedanske vere. Pravijo, da bo šejk-ul-islam, cerkveni glavar, izdal odstavni odlok. Novica o Abdul Hamidovi odstavi in izvolitvi njegovega brata naslednikom je povzročila veliko vznemirjenje v Carigradu. Velike množce ljudi so se takoj začele zbirati po glavnih trgih in ulicah ter okoli cesarske palače v Jildizu, čakajoč proglasitve novega sultana. Carigrad, 27. apr. — Pozdrav s 101 strelom iz topov, ki je začel odmevati ob poltreh popoludne, je čakajočemu ljudstvu naznanjal, da je dobilo drugega sultana. Abdul Hamida je odstavil državni zbor in sicer jedno-glasno. Carigrad, 27. apr. — “Fetvo”, odstavni odlok, je šejk-ul-islam izdelal uže sinoči. Že zarana danes sta bila Abdul Hamid in princ Muhamed Rešad obveščena. Pravijo, da je šejk-ul-islam šel osebno k sultanu in mu prečital listino. Sporočil mu je, da je bilo vprašanje odstavljenja v soglasju z verskimi zakoni predloženo njemu in ulemam in da so odločili, da je Abdul Hamid izgubil pravico do prestola. Abdul je pripognil svoj obraz in re-j kel: “Alahova'volja je.” Ko je parlament sprejel odstavni; odlok, je šlo odposlanstvo iz dveh senatorjev in dveh poslancev v sultanovo palačo in je sporočilo sultanu odlok državnega zbora. Abdul Hamid je odgovoril: “Pričakoval sem tega. Usoda hoče tako. Moja edina želja je, da se zajamči moje življenje in ono moje družine in da se mi dovoli, stanovati v palači Šeraghan, ker želim umreti, kjer sem bil rojen.” Slično odposlanstvo je šlo v palačo j Dolmabagdže v Galati in je sporočilo princu Muhamed Rešadu ukrep državnega zbora. Novoizvoljeni sultan je odgovoril, da se klanja volji narodovi. Parlament se je pozneje posvetoval, kje naj Abdul Hamid vbodoče stanuje. Predlogu, da se mu dovoli potovati v inozemstvo, se je nasprotovalo iz vzroka, da bi to utegnilo povzročiti zapletljaje. Konečno je bilo sklenjeno, da mora ostati v.Carigradu. Ko se je oglasil 101 strel iz topov, naznanjajoč nastop vlade novega sultana, se je podal Muhamed Rešad v vojni urad, kjer je prisegel na ustavo. Ako bi bi prestolonaslednik po smrti Abdul Hamidovi, bi se ta obred izvršil v palači Top-Kapu. Novoizvoljeni sultan je prišel v ladji čez Bospor in se je izkrcal blizu Velike porte. Od tam se je odpeljal v kočiji v vojni urad, v spremstvu močnega oddelka konji-kov. Pri vratih vojnega urada so ga sprejeli general Šefket in njegovi častniki kakor i drugi dostojanstveniki. Princ je nosil frak. Vedli so ga v dvorano, kjer se je pozneje vršil obred. Tam so bili zbrani ministri, nadalje inozemski zastopniki ter višji civilni uradniki, častniki in duhovni dostojanstveniki. Malo pred 4. uro je princa Rešada zaprisegel šejk-ul-islam. Neki mul-lah je govoril molitev, ki je v nji prosil Allahovega blagoslova za novega sultana, nakar so pred vojnim uradom streli iz topov naznanjali ljudstvu, da ima novega vladarja. Ko so navzočniki čestitali novemu sultanu, se je podal, Mehmed V. v palačo Top-Kapu, da se je poklonil tam hranjenim ostankom prorokovim. Od tam se je sultan vrnil čez ga-latski most v palačo Dolmabagdže, kjer bo začasno stanoval. Med vožnjo ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Da je Carigrad moderno mesto, je razvidno iz tega, da so se že prodajale razglednice z njegovo sliko, še predno se je novi sultan vrnil v svojo palačo. Prej sultan, zdaj jetnik. Carigrad, 28. apr. — Bivši turški vladar, Abdul Hamid II., bo čuvan kot jetnik v veliki hiši z obzidjem na višini z razgledom čez Solun (Saloniki), kjer je predkratkim prebival italijanski poveljnik mednarodne žandarmeri-je. Sojen ne bo, kakor se je poročalo, ker je smatran za vzvišenega nad postavo. Odstavljeni sultan bo torej bival v evropski Turčiji, oddaljen od glavnega mesta. Na razpolago bo pa imel vse, česar mu srce poželi, in življenje mu ne bo v nevarnosti. Pri sebi bo imel štiri žene, pet hčera in dva svojih mlajših sinov, potem dva evnuha in primeroma veliko število služabnic itd. Bivšega sultana premoženje znaša baje od $25,000,000 do $200,000,000. Večino te imovine mu bode nova vlada bržkone zaplenila. Novi sultan dobiva iskrene čestitke od raznih vladarjev. Mesto Carigrad je nocoj razsvetljeno in prebivalstvo kar prekipeva veselja nad zmago mladoturškega gibanja, ki utegne donesti Turčiji novo dobo napredka in procvita. Klanje kristjanov. Carigrad, 27. apr. — Sledeče brzojavno poročilo od Rev. Herbert Adams Gibbonsa, misijonarja, je dospelo semkaj: V celem vilajetu adanskem se je v zadnjih petih dneh vršilo strašno kla nje Armencev, najhujše, kar je znanih zgodovini te krajine. Splošen strah je prevzel kristjane, in vlada ni vstanu, ustaviti grozovitosti. Adana, glavno mesto pokrajine je bilo središče nemirov. Položaj je bil že nekaj časa vznemirljiv, in med Turki in Armenci je vladalo napeto razmerje zaradi politične delavnosti zadnjih in ker so čisto javno nakupovali orožje. Zarana v jutro zadnje srede sem opazil, ko sem bil na trgu, da so Armenci zaprli svoje trgovine in hiteli domov. Neki Armenec in neki Turek sta bila v prejšnji noči usmrčena in njuni trupli so nosili po odnosnih predmestjih. Pogled na usmrčenca je prebivalce razpadi, in po cestah so se jele zbirati množice ljudi, oboroženih s palicami, sekirami in noži. Nekaj mladih Armencev se je zbralo sredi kritega trga in je začelo svoje revolverje izstreljevati v zrak. Ob 11. uri dopoludne je začela množica pleniti trgovine. Vojaški poveljnik adanski se je nahajal ob moji strani, ko se je začelo streljanje. Imel ni poguma poskusiti, da bi množico razpršil. Vrnil se je v svojo hišo, kjer se je dva dni skrival. Wm. Chambers, tajnik krščanske zdru žbe mladih mož, in jaz sam sva prodrla do konaka in našla tam kričečo množico, ki je zahtevala orožja, da bi ž njim usmrčala giaure (nevernike, t. j. kristjane). Šla sva v brzojavni tirad, da pokličeva butanskega konzula. Na stopnicah tega poslopja sva videla trupla treh umorjenih Armencev. Mrtveci so bili okrnjeni. Medtem ko sva bila v brzojavnem uradu, je prilomastila notri drhal 'in usmrtila dva Armenca vpričo naju. Nesrečneža sta prosila valija zaščite, ko so ju napad- li. Posrečilo se nama je, priti v sosedno sobo. Tu sva očitala valiju brezbrižnost. Pa ta uradnik je odgovoril, da ne more ničesar storiti. Bal se je za svoje lastno življenje in se ni prav nič potrudil ščititi naju. Ne vem, kako se nama je posrečilo, priti v konak, kjer sva ostala naslednjih 48 ur ob strani vladnega uradnika. Popoludne se je položaj še shujšal. V četrtek sta bila ameriška misijonarja D. M. Rogers in H. Maurer s pomočjo izdajstva usmrčena. V petek so se Armenci udali, in odtlej se je izvršilo malo umorov. Adana je v pomilova-njavrednem položaju. Mesto je oplenjeno in razdejano in na tisoče ljudi je brez strehe in hrane. Nemogoče je, preceniti število usmrčencev. Trupla leže povsod okoli po cestah. V soboto sem naštel na tucate tovornih vozov, polnih armenskih trupel, katera so vozili do reke in metali v vodo. Na turških pokopališčih je bilo izkopanih brezštevilno grobov. Begunci so v strašnem položaju. Nele da je sirot in vdov brez števila, marveč celo mnogi dojenci so težko ranjeni. V petek popoludne je 250 takozvanih turških rezervnikov pod vodstvom ne-cega častnika prisililo strojevodjo ne-cega železničnega vlaka, da jih je odpeljal v Tarsus, kjer so pomagali popolnoma razdejati armenski okraj, naj lepši del mesta. Oplenitev so izvršili hitro in temeljito. Zažigali so s petrolejem. Veliko zgodovinsko cerkev v Tarsusu, najlepšo stavbo v mestu, so zažgali. In razbili so vse mramorna-te kipe in vse važne zgodovinske napisne plošče. Beirut, 27. apr. — Zakasnele brzojavke iz Adane poročajo, da se je tam v nedeljski noči obnovilo klanje kristjanov. Ob prvem klanju v Adani je bilo usmrčenih 10,000 oseb. O Rooseveltu. Nairobi, Brit. Vzhodna Afrika, 28. apr. — Theodore Roosevelt in njegov sin Kermit sta se zdaj odpočila od naporov v zvezi s prvim lovskim izletom in potovanjem na oddaljeno Sir Alfred Pease’s Ranch. Posrečilo se jima je ustreliti gazelo zvano “Grant’s Gazelle” in neko žival zvano “Harte-beest”. Vsi člani Rooseveltove družbe se zdaj pripravljajo na daljše lovske izlete. OBNOVA POGODBE ZA TRI LETA. Rudniški posestniki in rudarji iz okoliša trdega premoga se konečno sporazumeli. DODATNE DOLOČBE SPREJETE Z delom se bo torej nadaljevalo in pričakovanega štrajka ne bo. Scranton, Pa., 28. apr. — Gospod T. L. Lewis, narodni predsednik zveze “United Mine Workers of America”, je poklical konvencijo premogarskih poslancev ob 9. uri k redu. Sporočil je zboru, da je njegov brat, komisar za delo v državi Ohio, umrl v Colum-busu, O., in da bo takoj odpotoval tjakaj. Predsedstvo zborovanja je izročil podpredsedniku McCullochu. Gospod Lewis je rekel, da so troji di-stnktni predsedniki ž njim jednakega mnenja in da upa, da jih bodo poslanci iskreno podpirali. Potem se je poslovil. Odbor sedmerice je predložil pogodbo, ki bo bržkone kmalu podpisana. Po istej se bo dogovor, ki ga je sklenila štrajkovna komisija, obnovil za tri leta. Nadalje je rečeno: “Dogovorjeno in sprejeto je poleg-tega še sledeče: 1. Plačilni obroki, ki se imajo plačevati za novo delo, ne smejo biti manjši, nego obroki, ki so po dogovoru štrajkovne komisije določeni za staro delo slične vrste in slične kakovosti. 2. Uredba in sklep spravnega sveta,. po katerem je bilo dovoljeno pobiranje doneskov, ozir. pristojbin in pribijanje naznanil na kompanijski lastnini, ima veljati še nadalje, dokler bo pogodba veljavna. 3. Zaposljenec, ki je bil dejan iz službe ker je bil član kake unije, ima pravico, predložiti spravnemu svetu priziv. zaradi končno veljavne odloke. 4. Vsako razporno vprašanje, ki na-vstane v kaki jami, dokler je ta pogodba veljavna, mora najprej zaposljenec ali odbor zaposljencev, ki so pri tem prizadeti, razpravljati z delovodjo in superintendentom dotične jame, predno se predloži spravnemu svetu v končno veljavno razsodbo. 5. Rudniški posestniki imajo izdajati plačilne liste, ki obsegajo ime kompanije, ime zaposljenca, jamo, kjer je delal, znesek zaslužka in kakovost storjenega dela. Scranton, Pa., 28. apr. — Po daljšem posvetovanju v popoldanski seji premogarskih delegatov je bil načrt plačilne pogodbe z veliko večino glasov brez najmanjše izpremembe sprejet, nakar se je zborovanje odgodilo. Podražitev jekla. Pittsburg, Pa., 28. apr. — Vsled naznanila odstrani Carnegie Steel-kom-panije, da bode cene za svoje izdelke zvišala, so tudi drugi jeklarničarji svoje cene zvikšali. Pravijo, da je nedavno znižanje cen povzročilo toliko naročil, da so bili mnogi tovarnarji z naročbami preobloženi in zvišanje cen je naravna posledica pomnoženega povpraševanja. Jones & Laughlin Steel Co., največje neodvisno podjetje te vrste, je sledilo zgledu Carnegie Steel-kompanije in zvišalo ceno za en dolar pri toni. Hočejo štrajkati. Cleveland, O., 28. apr. — Pravijo, da je unija ladijskih kuharjev in ste-wardov skoraj enoglasno sklenila, odrediti štrajk proti vsem ladjam, ki jih ima v posesti “Lake Carriers Association”. Kotel eksplodiral. Kerrick, Minn., 27. apr. — Eksplozija parnega kotla v žagi tvrdke McGrath & Hogan je razdejala poslopje popolnoma in zahtevala štiri človeške žrtve, dočim je bilo pet drugih oseb težko ranjenih. Ponesrečenci so Angleži in Nemci. Grozovitež. Guadalagara, Mehika, 27. apr. — Roman Estrada je plačal s svojim življenjem za eno najgroznejših zločinstev, kar jih je zaznamovanih v kriminalnih zapiskih republike. Estrada, ki je bil ljubosumen na svojo izvoljenko, jo je najprej grozovito pretepel, da jo pripravi do priznanja. Ker ni to nič koristilo, je privezal nesrečno dekle ob kol in ji odrezal najprej uho in potem prst na nogi. Ker je še vedno molčala, ji je grozovitež odrezal prsi in potem zadal še več globokih ran. V tem stanju jo je zapustil. Našli so jo umirajočo, a bila je še vstanu navesti ime svojega mučitelja. Estrado so ujeli in vojaki so ga usmrtili s smodnikom in svincem. Boj med mokrači in suhači. Chillicothe, O., 28. apr. — V Ross countyju so danes zmagali mokrači po srditem volivnem boju, med katerim je bila poklicana krajevna stotnija državne milice, da pomaga suhačem do poštene borbe v tem mestu. Po ulicah je bilo več spopadov, in mnogi protisalunski agitatorji so bili napadeni in hudo zdelani. Mokrače so podpirali mestni uradniki, in cela policijska sila je bila na delu za pivovarne. Mnogo suhaških ogleduhov na voliščih je bilo aretiranih pod razlčinimi obtožbami. Okrajni šerif je šel na roko suhačem* in je zaprisegel mnogo pomočnikov ter obenem poklical na pomoč stotnijo krajevne milice, ki je rabila batine mesto pušk za vzdrževanje redu. Šerif se je cel dan trudil, da bi aretiral policijskega načelnika, a se mu ni posrečilo najti ga. Zmagali so mokrači z večino 2,000 glasov v okraju ali 1,800 v mestu. Taft pripoznal Mehmeda V. Washington, 28. apr. — Mehmed V., novi sultan turški, je bil od washing-tonske vlade uradno pripoznan kot novi vladar one države. To se je zgodilo, ko je tukajšnji turški poslanik Kiazim Bey uradno sporočil državnemu uradu nastop novega vladarja in je to vest brzojavno potrdil ameriški poslanik v Carigradu, Leishman. Predsednik Taft je podpisal brzojavko, ki je bila takoj odposlana Leish-manu naročajoč mu, naj sporoči pri-poznanje Mehmeda vladi v Carigradu. Obenem je predsednik odposlal po-' slaniku čestitko za novega sultana. Še daleč od cilja. Springfield, 111., 27. apr. — Pri 76. skupnem glasovanju illinoiške posta-vodaje za urad zaveznega senatorja* je bil izid sledeči: Hopkins 75, Foss 16, Mason 2, Shurtleff 19, Stringer 21, Lowden 1, McKinley 2, Sherman 2, Yates 1, Calhoun 1, Wm. Loefler (Chi cago) 47 in Evans 1. Ustavna večina znaša 103, večina navzočih in glasujočih 95. Nobene izvclitvc. Draga pravda. Butte, Mont., 26. apr.—Sodnik Wm. H. Hunt v zaveznem sodišču je danes izdal račun v sodnem postopanju Fred J. Blissa proti Anaconda & Washing-ton-kompaniji v svrho, da zadnja zapre veliko rudotopilnico v Anacondi. Vsaka stranka bo plačala svoje lastne stroške, ki znašajo skupaj okoli $500,-000. Tako se je končala ta glasovita “dimna” pravda, ki so jo pred tremi leti začeli farmarji iz doline Deer Lodge zaradi dima iz rudotopilnice, češ, da jim dela škodo. Tat prijet. Milwaukee, Wiss., 26. apr. — Tukaj je bil zaradi tatvine dragih kamenov prijet 28 let stari Jaroslav Kottek, bivši podčastnik avstrijske armade. Kottek je prišel šele pred 18. meseci iz Evrope v New York, kjer je kmalu našel službo kot maser (gnetec) pri nekem milijonarju imenoma Krause, W. 79 St. No. 179. Temu je ukradel dragih kamenov baje za ijd200 in se obrnil v Chicago. Tu sta ga dne 1. aprila prijela detektiva Gard in Loftus, ker se jima je videlo čudno, da je zastavljal drage kamene v večjih množinah. Kottek je pa uradnike preslepil pripovedujoč, da ima drage kamene po svoji umrli ženi in da jih zastavlja samo vsled sile. Tako so ga torej izpustili, ko je presedel en dan v policijski postaji na Chicago Ave. Naslednjega dne pa je prišla brzojavka od newyorške policije z naročilom, Kot-teka prijeti: Detektiva sta šla spet iskat namišljenega tatu, ki se je pa odpeljal v Milwaukee. Tu ga je prijel lajtnant Swanson od Pinkertonovega detektivskega zavoda. "Zračen” hotel. New York, 28. apr. — Po nekem razglasu se vkratkem tukaj prične graditi hotel, ki ne bo imel nič manj nego 31 nadstropij. Zgraditi se ima na voglu Madison Avenue in 42. ceste. Najvišji tukajšnji hotel ima 22 poslopij. Žrtev pijanosti. Chicago, 111., 29. apr. — Pred St. Joseph’s hospitalom je bil davi zarana zaradi nerednega obnašanja prijet mož, ki se imenuje Francis Babcock, je bil poprej uspešen zdravnik in je baje svak newyorškega politika R. Crokerja. Kakor pravi, je star 35 let in doma iz Blommingdala, N. J. Pred leti mu je praksa v New Yorku baje nosila $30,000 na leto. Žganje je baje zakrivilo njegovo nesrečo. Prijet je bil, ker je pred omenjeno bolnišnico razgrajal. Bil je pijan in zmeden. Dr. Babcock baje več ne prakticira že sedem let. ŠKOF TROBEC ODPOTOVAL V RIM. V New Yorku je bil prisrčno sprejet po tamošnjih rojakih in odboru Rafaelove družbe. SPREJEL POKROVITELJSTVO, Namerava navdušiti staro domovino za newyorsko družbo. New York, 26. apr. — Neizbrisni nam ostanejo v spominu pretekli dnevi, ko smo imeli čast imeti v svoji sredi mil. g. škofa Trobec-a in č. g. Janeza Trobec-a. V soboto popoldne jih je na kolodvoru pozdravil odbor Rafaelove družbe in ju spremil na 2. ulico k sv. Miklavžu. Mil. g. škof je opravil v nedeljo slovensko službo božjo ob 9. uri. Imel je sv. mašo ob azistenciji č. g. Janeza Trobec-a in č. g. P. Kazimirja Zakrajšek in imel krasno pridigo. Po maši zbralo se je lepo število rojakov v šol-ski društveni dvorani, kjer so mil. g. škofa pozdravili zastopniki tuk. kat. društev in mu voščili srečno pot in srečni povratek. Popoldne je mil. g. škof obiskal Avstrijski izseljeniški dom, kjer sta ga pozdravila odbornika Avstrijske našel, družbe. Več odličnih rojakov se je tu zbralo, da so osebno in prijateljsko, mogli pozdraviti vladiko. Družba sv. Rafaela je imela v navzočnosti mil. g. škofa svoje slavnostno zborovanje, kjer se mu je natanjko pojasnilo namen in pomen družbe, se mu dalo natančen račun o dosedanjem delovanju, o vspehih.in o napredku družbe. Mil. g. škof je z vidnim zanimanjem sledil tem poročilom in v krasnih besedah odobril v polni meri to delovanje, mu prosil blagoslova iz nebes in obljubil vso svojo pomoč in sodelovanje. Naprošen od odbora je sprejel tudi pokroviteljstvo družbe. Obljubil je v domovini stopiti glede tega v dogovor s prezv. knezoško-fom ljubljanskim in tam poročati o naši družbi.. Častita gosta sta se odpeljala s parnikom “Moltke” 27. t. m. ob 2. popoldne proti Neapolju. Želimo jima prav srečno pot. o. Kazimir. Castro se izkrcal. St. Nazaire, Francija, 23. apr.—Parnik "Versailles” s Cipriano Castrom, bivšim venezuelskim predsednikom, na krovu je davi doplul semkaj. Proti navzočim časnikarjem je zabavljal čez Združ. Države in grajal Francijo zaradi njegovega izgona, češ, ti dve deželi sta predvsem krivi, da se mi je povratek v Venezuelo zabranil. Pariz, 23. apr. — Cipriano Castro je dospel semkaj. Ob svojem prvem prihodu si je bil najel celo nadstropje v najlepšem hotelu, sedaj pa eno edino sobo v preprosti gostilni. Denar mu je zmanjkal. Zlat zaklad. Caracas, 24. apr., via Port of Spain, 26. apr. — Tu se trdovratno raznaša govorica, da ima Cipriano Castro, bivši predsednik venezuelski, v Caracasu premoženje, in sicer nekje zakopano v samem zlatu. Če je to tako, potem je lahko umeti, zakaj Castru primanjkuje denarja v gotovini in zakaj tako želi, vrniti se v Venezuelo. Stroga sodba. Durango, Mehika, 27. apr. — Uradna poročila o nedavnih nemirih v Ve-lardeni, povzročenih vsled motenja neke verske procesije po mestnih oblastih, kažejo,-da je bilo nič manj nego 25 ljudi po kratki sodbi pred vojnim sodiščem zaradi udeležbe pri izgredih ustreljenih. Razuntega je bilo med nemiri 7 oseb usmrčenih in 40 se jih nahaja še v zaporu, čakajočih obsodbe. Zgoreli s hotelom vred. Topeka, Kas., 24. apr. — Štiri osebe so zgorele v požaru, ki je nastal davi v Central hotelu. Več gostov je bilo \ dimu omamljenih, a resno poškodovani bržkone niso. Hotel je deloma zgorel. Bil je eden najboljših v mestu. Rdeči strah. Pariz, 27. apr. — Daši voditelji splošne delavske zveze, ki pripravlja za dan 1. majnika 24 uren štrajk, zagotavljajo, da nimajo nikacih revolucionarnih namer, je vendar vlada izdala obsežne oprezne naredbe za vzdrževanje reda onega dne. Vojne ladje, opremljene z napravami za brezžično brzojavstvo, so razpostavljene ob brežini, da bodo vzdržavale zvezo z Eifflovim stolpom v Parizu in veliko vojaštva pride v glavno mesto iz okrajev Versailles in St. Germain. Pomnožitev priseljevanja. New York, 25. apr. — Število prise' ljencev čez New York meseca marc* je znašalo 93,833, proti samo 23,226 V marcu lanskega leta. Izmed prises ljencev je bilo 20,655 že v Združenih državah. Od skupnega števila marčnih priseljencev je poslala Italija nad tretjino. Iz Avstro-Ogrske je prišlo skoro 30,000 priseljencev, nad 3000 manj, nego iz Italije. Od nçmskigo-vorečih priseljencev — približno takrat toliko, nego v marcu lanskega Rta —- je prišla dobra tretjina iz Nemčije. O razdelitvi marčne priselitvi nam sporočajo sestave statističnega urada na Ellis Islandu. Skoro tretjina je ostala v državi New York, 16,528 jih je navedlo Pennsylvanijo kot cilj svojega potovanja, 9772 Illinois, 7661 New Jersey in 6000 Ohio, 4620 jih je šlo v Massachusetts, 2095 v Michigan, 1557 v Wisconsin, 1385 v Minnesota m 1232 v Californijo. Najmanj priseljencev, 14, je dobila država Mississippi, in vseh skupaj je šlo na jug samo nekaj sto. Velike parobrodarst-vene družbe so se pripravile na prav znatno pomnožitev priseljevanja. Kef je bil naval že od začetka tega let* precej velik, povračanje v stare kraje pa prav neznatno, zato priselitveni uradniki sklepajo, da so priseljenci brez težave našli kako delo. “Mokrači” in “suhači”. St. Paul, Minn., 22. apr. — V 65. mestih in vaseh po South Dakoti so se vršile mestne volitve, pri katerih si je šlo predvsem za pivsko vprašanje. Izmed 24 mest, od katerih je izid volitev znan, je 14 glasovalo za in 10 proti licenci. Sioux Falls je med “mokrimi”, a Mitchell med “suhimi”. Nadalje so se “osušili” kraji: Ashton, Doland, Frankfort, Fort Pierre, Sis* seton, Ipswich, Faulton, Milbank irt Miller. Mesto Lead, kjer so pričakovali, da se “osuši”,' se je odločilo i večino 350 glasov za licenco. Čudna nezgoda. Los Angeles, Cah, 26. apr. — Dv» človeka sta bila bržkone smrtno ranjena ob nezgodi, ki se je 'pripetila, pri dirki z motorji v kolizeju, ko je bil Elbert Earhart, vozeč z ogromno br-zino, vržen 50 čevljev daleč v sredo gledalcev na odru. Tu je bila Ho-wardu H. Piper prebita lobanja, ker ga je zadela ob glavo Earhartova noga. Piperjeva glava je trčila pri nezgodi tako silno ob glavo njegovega soseda Chas. H. Henryja iz Hiawa-the, Kas., da je tudi njegova črepinja počila. Earhart sam je utekel nepoškodovan. Že poprej enkrat se m« pri slični nezgodi ni ničesar pripetilo. “Zmagonosen” povratek. Dunaj, 29. apr. — Veličastno irt skrajno hrupno je bil tukaj sprejet 4, nižjeavstrijski pešpolk "Hoch und Deutschmeister”, ki se je vrnil iz Bosne. Bližnji sorodniki vojakov so predirali po cestah razpostavljeni kordon, se obešali vojakom na roke in so t njimi čvrsto korakali med veselim sviranjem vojaške godbe, ne da bi se jim to zabranilo. Ministrska kriza. Budimpešta, 25. apr. — Povodom ministrske krize, ki pomenja bržkone tudi razcepljenje koalicije in utegne povzročiti razgrnitev vseh razpornih toček med državnima polovicama, pišejo ogrski časniki skrajno ostro proti Avstriji. Cesar-kralj Franc Jožef zahteva izvedbo pred letom dni s koalicijo sklenjenih dogovorov, tako tudi posebno glede volivne reforme. Vladar je po-legtega razglasil svoj trdni sklep, da ne bode privolil v nobene ogrske zahteve na vojaškem polju. Kot ministrski kandidatje se imenujejo Andrassy, Kossuth, Lukacs in Khuen-Hedervary. Vendar so vsa tozadevna poročila začasno gole spekulacije ali promišljave. Konec dober, vse dobrO- Če je trpljenje še tako hudo, pozabljeno je kmalu, kadar se srečno konča. Vse bolečine in neprijetnosti resnega obolenja pozabljamo bržko smo spet zdravi, ampak naša namera je vedno, doseči ta srečni konec čim hitreje tem bolje. Ker se bolezni po ogromni večini začenjajo z izgubo teka in moči, je modro, če se takoj začne uživati prav dobro toniko, kakor je Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo dovede prebavila k njihovi pravšni delavnosti. Bržko začno ti organi spet delati, izgine bolezen in moč se povrne. Uživajte to zdravilo, kadar vam bo prebava v neredu, obličje bledo ali rmenkasto, jezik nečist, kadar se počutite utrujene. V lekarnah. Jos. Triner, 6i6—622 S. Ashland Ave., Chicago, III. / 2. AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1909. naseljence boljši časi kot so in več opravila, kupčije, obrti itd. Vreme imamo še vedno mraz v jutro. S poljedelstvom se prične tukaj od 15. maja do 15. junija, in če se ta čas zamudi, je tudi letina za tisto leto izgubljena. Sporočim, da perutnina dobro obstoji s pičo krompir in otrobi (short) Joliet, 111., 28. apr. — Tukajšnje društvo Kolumbovih Vitezov (Knights of Columbus) bo imelo svoje skupno velikonočno sv. obhajilo letos v naši Conemaugh, Pa., 26. apr. — Cenje-, ter držal sem 25 kokoši s tem č'ei zi- no mi uredništvo A. Slovenca! Že go časa ni bilo slišati nobenega dopisa iz našega kraja Conemaugh in Franklin. In zdaj pa rad naznanim cerkvi sv. Jožefa prihodnjo nedeljo,' rojakom in čitalcem Amer. Slovenca dne 2. majnika pri sv. maši ob 8. uri. Društvo Kolumbovih Vitezov, ki šteje med svojimi člani vsakovrstne narodnosti in tudi lepo število Slovencev ima navado, da prejmejo člani svoje velikonočno obhajilo vsako leto v kaki drugi cerkvi v mestu in letos so si izbrali v ta namen našo slovensko cerkev. Naša župnija se čuti počasteno s tem odlikovanjem in kliče Kolumbovim Vitezom: Dobro došli! In ker se bo vdeležilo skupnega sv. obhajila gotovo nad 200 mož, so naprošeni naši farani, ki imajo zarentane cerkvene stole ob obeh straneh srednjega vhoda, da jih prepuste ta dan našim katoliškim gostoni in si drugje poiščejo sedeže. — Dan 12. oktobra bode vprihodnje v državi Illinois zakonit praznik v čast Krištofu Kolumbu, odkritelju Amerike, I? Springfielda, 111., z dne 27. t- m. je namreč dospela sledeča brzojavka: “Krištof Kolumb je bil v nocojšnji seji poslanske zbornice počaščen z uvedbo zakonitega praznika ža državo Illinois. Njemu v čast je bil sprejet senatov nasvet postave, ki določa dan 12, oktobra kot dan počitka. Na guvernerju je sedaj, da sklep zavrže ali potrdi. Če ga potrdi, bo Kolumbov dan postavljen v isto vrsto kakor Božič, Novo leto, Washingto-nov rojstni dan in Lincolnov rojstni dan, Četrti julij, Delavski dan in Zahvalni dan, kolikor se tiče počitka od dela in kupčije. Nasvet postave je bil sprejet s 101 proti 11 glasom.” Tako se glasi ta prevesela brzojavka, ki predvsem nas katoličane lahko navdaja s ponosom. — Dekleta tukajšnje polske župnije so imela zadnjo nedeljo mnogo preveselega opravka. Nabirala so namreč med župljani in sosedi milodare za gradnjo polske velike šole sv. Stanislava v Chieagi. In nabrale so do $300, kajt vsakdo, bodisi Polak ali drugorodec, je rad segel v žep, da po svoje pripomore k dosegi prelepega namena. Nameravana polska velika šola v Chieagi bo stala okoli $500,000. Polaki križem Združenih Držav kar nekaj novic. Kar se tiče dela, je precej slaba za tiste, kateri nimajo dela; in kateri imajo delo, pa še zdaj nič ne počutijo krize. Samo Cambria Steel Co. je odvzela plačo svojim delavcem, kar se tiče libra, po 10 od 100. Zatorej ne svetujem nobenemu rojaku, sem hoditi dela iskat, ker jaz mu povem vse, kakor je v resnici, zato ker če dela ni, si ne more en človek zaužiti en ali pa dva kozarca frišnega piva. In.potem težko smo pričakovali velikonočne praznike, ker je veliko mla-denčev, da so se mislili oženiti. Ali pa kaj nuca, ker ni slovenskih deklet! Zrniraj smo hodili na stacijone gledat, ojoj, pa zaman. Zdaj pa že vem, kaj se nam bliža. Bližajo se poletni, topli dnevi, ko bo še slaviček veselo prepeval v zelenem grmovju; tako bom tudi jaz, ko bom slišal slavčke peti. Bratje, v kolo se stopimo in podajmo si roke; vsak en glažek frišga pira, v slogi le zaužijmo ga. S pozdravom na vse rojake širom Amerike; želim vsem veliko sreče in obilo dela. Tebi pa, Am. Slovenec, veliko uspeha in novih naročnikov. John Stopar. cjQ[_ ' mo; in otrobi so stali 100 funtov $1.25 1 na mesec ali par dni več. Potreboval bi par dobrih za naselitev, ter bi se od mene še veliko sveta v pomoč dobilo. Pa vleči ali siliti nečem nikogar v ta svamp, ako ga ne veseli kot je mene. Pozdravljam vse rojake po Ameriki in voščim obilno srečo in blagoslov božji. F. J. J. Cardif, 111., 25. apr. — Prosim malo prostora v vašem listu, da naznanim, da smo opravili velikonočno spoved tukaj v Cardif spadajoči člani dr. sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111. Bil je tu Rev. A.. M. Kraschovvitz iz Jolieta in se mu lepo zahvaljujemo, ker nam je prav lepo pridigo govoril, ki smo je bili tudi potrebni, nismo vže tri leta slišali nobene. Še enkrat se lepo zahvaljujemo vsi. In zdaj pozdravljam vse člane in članice. Amer. Slovencu pa obilo uspeha. Jakob Skube. Eveleth, Minn., 13. apr. — Slavno uredništvo A. S., jaz bi rad, da mi priobčite te vrstice, ako boste mogli razločiti; če ne, pa vrzite v koš. Jaz sem se tu ponesrečil 25. februarja 1909, ker mi je levo nogo zlomilo. Bil sem 9 dni v bolnišnici, zdaj sem doma pri svoji družini, kjer mi je kračji čas. Torej se lepo zahvaljujem tistim, ki kaj poročajo od amerikanskih naselbin, kakor tudi Janezu Poglajen ii tekmujejo v nabiranju prispevkov za j Brockway, Minn. in sploh vsem, ki mi gradnjo. Častni predsednik dotičnega kaj pomagajo čas krajšati. Res me stavbnega odbora je Rt. Rev. Paul to veseli, ko nam toliko novic prinaša Rhode, prvi polski škof v Ameriki. —Pitne vode, zdrave pitne vode, nam primanjkuje skoro po vsakem dežku. Kajti tekočina, ki se nam ponuja po ceveh mestnega vodovoda kot takozvana “city water”, je po vsakem nalivu tako umazana, da človek gotovo zboli, če jo pije neočiščeno in nekuhano; saj bi bila dobra komaj za žabe. — Znani Duncan hotel na South Chicago cesti so začeli podirati, ker je poslopje na potu za nameravano po-vzdigo železniških tirov. — G. Mihael Kochevar je kandidat za aldermana v I. wardi. Ker je bil namreč dosedanji alderman J. J. Nicholson zadnji teden izvoljen mestnim blagajnikom, mora odložiti svojo al-dermansko čast, ko prevzame novo službo, in za aldermana bo potem izvoljen kak drugi kandidat. Seveda želimo mi, da bi imel največ sreče naš rojak in kandidat, g. M. Kochevar. — Važen ukrep glede gradnje glo-bocega kanala od velikih jezer do Me-hikanskega zaliva, ozir. od Chicage do New Orleansa, je bil sprejet koncem zadnjega tedna v senatovem pododboru za globoke vodovode v Springfieldu, 111., kolikor se tiče gradnje skozi Joliet. Senator Barr, naš someščan, je namreč predlagal k nasvetu postave o kanalski gradnji pristavek, naj se kanal skozi Joliet napravi štiriindvajset čevljev globok in 300 čevljev širok od Lockporta skozi Joliet do Brandon’s Roada. In ta pristavek je bil v omenjenem pododboru sprejet. Nadaljnji Bärrov dostavek, naj se vodna gladina v kanalu skozi mesto Joliet poglobi ali zniža za štiri čevlje pod gladino, določeno v prvotnem načrtu, je pa bil zavržen. — John M. Danti, kacih deset let vodja jolietskih Italijanov, je umrl v svojem stanovanju, 615 N. Chicago st., v nedeljo proti večeru za jetiko, v sta-rdtdi 56, let, Rojen je bil v Italiji, ‘ödgojen v Trstu in je prišel v Ameriko leta 1873, a v Joliet 1. 1899. Tukaj je vzbudil svoje rojake k političnemu ž vljenju in ustanovil italijanski republikanski klub. Bil je svojčas pomožen šerif in potem sodni vslužbenec. Pogreba, ki se je vršil danes'dopolu-dne, so se udeležila vsa mnogoštevilna tukajšnja italijanska društva, katerih član je bil svojčas. Father Tonello iz Chicage, pokojnikov prijatelj, je magal pri pogrebnih obredih. — Novo petnadstropno poslopje bo neka družba zgradila na severovzhodnem voglu Chicago in Jefferson cest. Joliet dobiva čimdalje več krasnih stavb. McKee Rocks, Pa., 25. apr. — Dragi mi Am. Slov.! Oprostite, da sem malo .prepozen z naročilom za priljubljeni mi list. Obenem se vam zahvaljujem, da ste mi list točno pošiljali čeprav že na upanje. Tu smo prestali trdo skušnjo krize, katera je vladala devet mesecev. No, zdaj gre že na boljše. Posebno P, S. Car Co. bere vsak dan ljudi, katerih bo treba okoli šestnajst tisbč, da napolni vse prostore. S plačo se ne moremo še pohvaliti, željno pričakujemo gladkih $5 na dan, kot je bilo poprej; če bo, bomo videli. Tukaj nas je Slovencev okoli dvajset. Slovenskega društva še nimamo. Tukaj delamo po fandrah in v “Car shopu”, kjer se dobro zasluži. K sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa tebe, dragi mi A. S., in ti želim obilo naročnikov. Peter Jaklevich. ta naš list. To je najboljši list za nas Slovence, ker tu največ vidimo novic iz amerikanskih naselbin in to je največ vredno za nas, ki nismo še dosti vajeni v tej deželi. Zato se vsem zahvaljujem, ki nas kaj podučijo, kako se ravnati v tej deželi, zakaj vse ga tega smo mi potrebni. Jaz tudi želim, da bi se mogel iz teh rudnikov rešiti in.se farme prijeti. Jaz že delam — mislim, ako bi vse skup pobral — že 10 let, ali pa bi morda še več nabral. Najdalje sem delal v Adams jami ali rudniku, tako da mi je zdaj nogo zlomilo, ker sem mislil, da bom delal le še do zadnjega aprila, in potem da bom se podal v Brockway, Minn. Ali nesreča me je prehitela. Zdaj pa ne vem, kedaj bom mogel iti. Kakor mi zdravniki povejo, bom še moral biti tu najmanj štiri ali pet mesecev. Torej tisti Slovenci, ki niso še v rudnikih delali, nikar se ne podajte v to nesrečo, ker to je najstrašnejše delo. In to ti tudi povem, kamor boš prišel in kar boš začel delati, to se ti bo najboljši zdelo. Jaz sem bil že pred dvema letoma na farmi, pa sem spet vse zapustil in se vrnil v rudnik. Ali zdaj se vse drugače dela kakor se je kedaj. Zato jaz ne dam nobenemu sveta v rudnikih dela iskati. Kar je pred 10 ali 13 leti 6 mož naredilo, zdaj morata dva moža to narediti; ako ne-četa, potem morata drugje delo iskat zakaj je premalo profita. Torej jaz bi še dosti opisal, zakaj kei; nekoliko vem; pa za enkrat bom še potrpel. Samo to še rečem: kateri je zdrav, naj se rudnika nikar ne prime, zakaj tu je gvišna bolezen. Ko bi jaz bil pred ta list tako bral kakor ga zdaj, bi bil že zdavno zapustil rudnike. Zdaj pa vse lepo pozdravljam, tebi, A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Če sem pa kaj preveč pisal, prosim, da se oglasi tu v tem listu Amer. Slovenec, potem bom pa še dosti opisal in razjasnil, da bodo vedeli Slovenci, kako se dela tu z našim narodom in kdo je kriv — denar, a pravi vzrok to še ni. John Petrich, Box 372, po- Skidmore, Kans., 25. apr. — Gospod urednik lista A. S., prosim za malo prostora v listu za te moje vrstice. V vašem listu se še nisem oglašal, seveda naročnik še tudi nisem prav dolgo. Berem več dobrih novic kakor tudi dobrih dopisov v njem. V zadnjem času so se naši rojaki pričeli gibati ter premišljevati, kako bi se dalo otresti večnega krampa in lopate. Nekateri so se poprijeli kupčije različnih vrst, drugi farmarstva ali kmetijstva. Prav imajo. V sedanjih časih se še dobi zemlja bolj poceni, ali pozneje bode vse dražje. Nekaj Slovencev je, ki se dobro zanimajo, da bi rojake spravili na pravo pot, ali v boljšo bodočnost. Tako sem čital dopise rojakov Ignac Česnika iz Wisconsina ter Mat. Gaisheka iz Illinois. Ta dva rojaka dajeta dober nasvet rojakom ter omenjata, ko,bi se pričel izdajati kmetijski list, ter omenjata, da naj bi ta list izdajalo uredništvo Amer. Slovenca. To bi bilo vse prav. Da, tak list bi bil potreben za Slovence, ako bi pra vilno izhajal. List naj bi prinašal naznanila, kje se dobi zemlja, po kakšni ceni je, kakšno je obnebje, ali je zemlja rodovita ali ne. Naznanjal naj bi pa tudi, od koga se zemlja dobi, ali od države ali od kake kompanije. Toraj uredništvo bi se moralo prepričati, kako zemlja obstoji, ali je kaj dolga gori ali ne, da ne bi bil kakšen rojak ogoljufan, kakor se je vže pred kratkim časom zgodilo, ko je rojak od nič vrednih agentov zemljo kupil: plačal je ter “deed” dobil,- potem pa ni imel denarja ne zemlje. Velikokrat so rojaki zapeljani po listih. Uradniki lista pre-vzemljejo proti plačilu oglase ter priporočajo kakega ničvrednega agenta, ker se ne prepričajo, ali je dotični a-gent sposoben za oglas dati ali ne. Te reči ne bodem sedaj naprej opisaval. Hočem še par besedi spregovoriti zaradi novega lista. G. Mat. Gaishek omenja, da bi uredništvo izdalo list pod naslovom “Amerikansko-slovenski Gospodar”. To bi bil lep naslov. Ime lista bi bilo tudi lepo tole: “Amerikan-ski-slovenski Kmetovalec”. J. Zakrajšek. Summit, 111., 25. apr. — Iz naše mlade jugoslovanske naselbine še ni bilo dopisa v A. S. Seveda, svet pretresujo-čih novic nimamo na razpolago, ampak nekaj pohlevnih novičic pa vendarle. Tu je nedavno otvoril trgovino z oblekami g. Blaž J. Chulik, dobroznanj trgovec iz Jolieta, in bratje Hrvati, ki tvorijo večino tukajšnje naselbine, so ga sprejeli z odprtimi rokami ter se z veseljem ravnajo po geslu: Svoji k svojim! Bratje Hrvati imajo svoje podporno društvo Slava Bogu, pripadajoče k H. N. Zajednici, in član tega društva je že tudi g. Chulik. Da smo društveniki verni katoličani, smo pokazali včeraj in danes, ko smo opravili svojo velikonočno dolžnost. Rev. A. M. Kraschowitz, pomožni duhovnik slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, nas je namreč obiskal včeraj proti večeru, ‘ko smo opravili sv. spoved, in davi smo pristopili k mizi Gospodovi pri sv. maši ob polsedmih v tukajšnji irski cerkvi sv. Jožefa. Mašni strežnik je bil g. Chulik. Ob 8. uri nas je č. g. Kraschowitz zapustil, popolnoma zadovoljen z nami. In mi smo pa bili zadovoljni z njim ter mu za njegov trud izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. O priliki zopet kaj. Z Bogom! _____________ Vašinaš. Waukegan, 111., 26. apr. — Slovensko podp. društvo Slovenski Sokol priredi veselico 1. maja, to je, v soboto ob poluosmi uri zvečer v Frank Ope-kovi dvorani na 10. cesti. Loterija: 1. Kip Matere božje. 2. Koštrun. 3. Goloba. Šaljiva pošta. Svirala bode slovenska godba. Vstopnina prosta za domačine. Tem potom vabimo vsa cenjena društva, kakor posamezne rojake in rojakinje, kar najuljudneje, da se iste polnoštevilno udeleže. Na zdar! 1 Odbor. Waukegan, 111., 26. apr. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim nekoliko prostora v Vašem cenjenem- listu, na- men imam namreč poročati nekoliko o tukajšnji slovenski naselbini, posebno pa še o minulih velikonočnih praznikih. Kakor se veselijo v naši rojstni domovini, tako smo tudi mi z veseljem pričakovali vstajenje Gospodovo, katero smo po naši moči najslovesneje praznovali. Belooblečene deklice ka» kor tudi društvo sv. Jurij» v svoji lepi uniformi in v novih iz stare domovine importiranih topničarskih čakah so spremljali sv. Rešnje Telo. Da je pa bila slovesnost sijajnejša, se imamo pa zahvaliti v prvi vrsti našim vrlim pevcem in pevkinjam za njih požrtvovalno delovanje za božjo čast. Velikonočna kolekta je znašala $430 in 50c, kar je v sedanjih slabih časih jako dobro znamenje, kajti iz tega je razvidno, da se tukajšnji Slovenci jako zanimajo za službo božjo in za obstanek cerkve sploh. K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake širom ljudovlade, a tebi, nam cenjeni list, pa obilo naročnikov in predplačnikov. Franc Barle. POZOR, ROJAKU urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, III Chi. Pbone 521 N. W. Phone 669 MAURICE F. LENNON Advokat—Pravdnik SODRUG E. MKERS Soba 318-321 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za 20.55 .............. 100 kron, za 41.10 .............. 200 kron, za 102.75 .............. 500 kron, za 205.00 ..............1000 kron, za 1020.00 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO, * 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, Ohio. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelleriem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v NewYorku izjavlja; Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v Katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro "je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. - F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. hlajenje A ▼ c Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve mlioe 2 sprejema vloge na knjižice in na lekoei račun 1 Qi ter je obrestuje po čistili ^ /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 300.000. PODRUŽNICE, SP1JET, CELOVEC IN TRST. ,AWAV.VAVA%S%V.V.V.V.,.V.V.,.,.V.,.,.V.,.V.,.,AV.V.,/AWAW,V.VA,AVAVA,AVA,.V. I; Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o t hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906. McGregor, 26. apr. — Dragi mi list A. S. Namenil sem se sporočiti o tu- So. Chicago, 111., 25. apr. — Cenjeni g. urednik Am. Slovenca! Ako človek potuje, tako tudi gotovo kaj novega sliši in vidi. Tako sem jaz po naključju prišel v nedeljo 25. aprila v South Chicago. Gotovo mi je bila prva skrb, da sem poiskal slovensko naselbino, in kjer je slovenska naselbina, tam je tudi slovenska cerkva. Nedaleč od cerkve imam sorodnike in dobre pri jatelje, kamor sem se" najprvo zatekel da sem si moj prazni želodec nekoliko okrepčal. In ko potem vidim, da ljudstvo hiti lepo oblečeno z brzimi koraki proti cerkvi, sem se le vprašal, kaj to pomeni, da toliko ljudi gre danes k 10. sv. maši. Na moje začudenje sem zvedel, da je danes Jurjeva nedelja in obhajanje patrona sv. Jurija naše fare. Mislim sam pri sebi: Ti tudi pojdeš! Mislil sem in storil. Nisem še bil 5 minut v cerkvi, kar prikoraka vrsta slovenskih vitezov sv. Jurija s svojimi lepimi in viteškimi kapami. Čudil sem se. In glejte, naenkrat zabuče orgle, res krasen glas in izvež-bana roka, katera jih je vodila, Ob-strmel sem, ko se oglasi slovenski mešani pevski zbor, ker kaj tako lepega še nisem slišal v Ameriki. Slovenski pevci in pevke, čestitam Yam, le tako naprej, v slogi je moč, in kjer je moč, se tudi gotovo kaj doseže. lil kajšnjem okraju. Tukaj se snuje dru- ker smo že enkrat v cerkvi, naj še ne stvo za živinorejo, poljstvo itd. ter so koliko omenim. Vidi se, da sloveli neizmerno veliki travniki, in živina ski narod je za svojo cerkev, to priča prav dobro obstoji pri tej mrvi. Pri- kinč znotrajne cerkve, altarji v čvetli- šlo je pismo na naseljence, da bi na ' cab, kakor bi bila največa pomlad, senat prosili, da bi majnc bile proste | Tudi gosp. župnik. Rev. John Kranjec, davka, ker drugače ako bodo obda-čene se mogoče bode veliko jih zaprlo. V Duluthu nameravajo velike fabrike zidati (steel plant) in ravno tista kompanija je prevzela delo kot je sezidala v Gary, Ind. Za delo se še ne ve zagotovo kdaj se prične. In ako se to vresniči, gotovo bodo tudi za ni zaostal, da ne bi povečal slavnosti slovesne sv. maše z lepo pridigo, kar je bilo jako ginljivo. Slovenci v So. Chieagi, le tako naprej! Ako bodem zdrav, čem Vas zopet obiskati in vaše umetnosti poslušati. Pozdrav vsem Slovencem v širni Ameriki in tebi, A. Slovenec. Popotovalec B. J. Blood Purifier i* c«sr. ASKCEtiENT AND RELIABLE mm • «ä »as» T&it&set? Chrmte RisnrJ^ Salts, ErJäfftJ Sdí Ruam xxfYtne- ret2 Ne rabite-Ii kričistilca? To vprašanje stavimo našim prijateljem v spomladnem času. Vemo, da boste odgovorili, da ga rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabimo nekaj, ki bi čistilo in ob enem zdravilo in krepčalo kri. Boljšega zdravila ni za tako stvar kakor je Severov kričistilec. To je pravi krepčalec krvi ter je dobra čistilna tonika. Odstrani vse nečistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi ves sestav. Zoper vnetja kakor bolečine v grlu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere povzroči slaba kri. Cena $1.00. ČITAL JE NAŠO KNJIŽICO IN ALMANAH. “Zahvaljujem se Vam za dober svet. Počutil se sem jako slabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem bil ves pobit. Primerilo se mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o Severovem kričistilcu. Po rabljenju dveh stekle-ničic tega zdravila sem se preč bolje počutil. Imel sem tudi rano na obrazu. Po porabljenju dveh kosov Vašega mila je ista popolnoma izginila.” Jos. Budzik, 31st & H St., South Omaha, Nebr. Prodaje se v vseh lekarnah. Vprašajte samo za Severova. Neredi prebavnih organov. V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede odkod da prihajajo je najbolje, da rabite Severov želodčni grenčec. ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo Ozdravi vnetje želodčnik sten, uredi delovanje, popravi nerede v prebavnih celicah ter prinese zdravje v želodec. Posebno dobra tonika za starce. Cena 50c in $1.00. Kronični katar v mehurju. Kronični katar in razne bolezni mehurja se prav hitro ozdravilo pri rabljenju dobrega zdravila, ki je Severovo zdravilo za obisti in jetra. Rabi se že delj časa. Odstrani strup od sestava in uredi obisti. Najboljše zdravilo za hrbtobol, boleče in pogosto odpuščanje vode in vse nerede jeter in obisti. Cena 50c in $1.00. Najemljite ponaredkov. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA IZ STARE DOMOVINE. — V Ameriko z ljubljanskega Juž-' nega kolodvora se je odpeljalo dne 6. aprila 26 Slovencev.in 10 Hrvatov. — Ozimina je letos izborno prezimila. Zlasti rž in pšenica izvrstno vzpevata vzlic dolgi zimi. Ker so bila tla pod snegom zamrznjena, niso mogle miši do semena. Letos utegne žito bogato obrodit1, ker so poročila iz cele dežele v tem oziru ugodna. — Vinsko razstavo in vinski semenj v zvezi z vinsko pokušnjo in premo-vanjem vin je priredila kmetijska podružnica v Novem mestu dne 17., 18. in 19. aprila. Namen tej prireditvi je bil pokazati kako dobra vina se dobe na Dolenjskem in privabiti gostilničarje in vinske trgovce h pokušnji. — Visok sneg na Gorenjskem. Iz Kranjske gore z diie 6. aprila pišejo: V Kranjski gori je padlo letošnjo- zimo snega sedem metrov in pol. Za en mesec ga imamo še dovolj. Kopnega ni še nikjer nič. Ni čudo, da je Aljažev, dom odnesel. —Stavbinsko zadrugo “Lastni dom” so ustanovili v Tržiču. —Nasilje. Držav, pravdništvo v Ljubljani je do pičice konfi&ciralo brošuro “Slovenska visoka šola v Ljubljani”. Na Dunaju in v Gradcu počenjajo Nemci nemoteno največja barbarstva nad slovenskim dijaštvom, v Ljubljani pa se slovenskim dijakom zamaši usta, da ne morejo ožigosati nekulturnih činov modernih avstrijskih barbarov. Nasilje ne malo ali nič ne zaostaja za Rauchovim na Hrvaškem! —Pri nadomestnih volitvah za kranjski deželni zbor v kmečki skupini sodni okraj Idrija in Vipava je bil dne 5. apr. izvoljen kandidat S. L. S. Bogomir Perhavc, ki je dobil 795 glasov, a liberalni kandidat Gruden pa le 119 glasov. —Domači umetniki v tujini. Gospod Leon Funtek, sedaj koncertni mojster v Helsingforsu na Finskem, je imenovan za dirigenta filharmoničnega orkestra v Wyborgu, kamor se preseli koncem meseca septembra. — Umrl je c. kr. gozdar Josip Ba-siaco. Po rodu istrski Slovenec, je služboval zadnja leta v Idriji ter je til pred kratkim časom prestavljen v Kranjsko goro. Ker je tam zbolel, povrnil se je k svoji družini, ki je ostala v Idriji. Dne 7. aprila ga je vzela smrt, starega šele 44 let. Zapušča soprogo s petimi otroki. — Umrla sta v Kranju Rudolf Dri-nouc, policijski nadzornik v pokoju, in v Novakih Marija Dolžan, rojena Logar. — Umrl je 28 let stari Janez Oblak iz Žirov. — V Ljubljani je umrl 2. aprila sodni svetnik v pok. Viljem Martinak. — V Škofji Loki je umrl 2. apr. učitelj Jos. Svetlič. — Umrl je dne 25. marca Alojzij Hrastnik, posestnik, gostilničar in mesar na Raki. Bil je blag značaj in dober gospodar, kot večletni župan si je pridobil z napravo vodovoda in graditvijo nove šole nevenljivih zaslug za občino Rako. — Umrl je v ljubljanski bolnišnici znani mlinar Janez Guardia iz pod-reške občine v kamniškem okraju. —• Kočevski samomorilec Hegler je v bolnici umrl. — Na železniškem tiru zaspal. Dne 6. aprila opoldan se je vlegel blizu postaje Rateče na Gorenjskem železniški delavec Janez Kerštajn iz Kranjske gore na železniški tir, da bi si odpočil. Med tem je zaspal in ni opazil, da prihaja vlak, ki ga je povozil, da je bil na mestu mrtev. Blizu njega je še več delavcev počivalo, kateri tudi niso nesreče opazili. Ponesrečenec je bil 18 let star in jedini sin. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Ratečah. — Umrla je v Ljubljani posestnica Nežika Jerina, stara 64 let. — Vratar vevške papirnice umrl. V Vevčah je umrl Radeckijev veteran, 83 let stari vratar ondotne papirnice Viljem Gogala. Prej ni bil nikdar bolan. Rad je pripovedoval o bojih, kte-rih se je udeležil. — Umrla je v Spodnji Šiški posestnica Marija Strupi. — V Kranju je umrl 7. apr. Franjo Omersa ml., trgovec in posestnik v Kranju, sin znanega veletržca Franca Omerse. — Žrtve nemške surovosti. Dne 6. aprila zvečer je došla v Ljubljano iz Domžal brzojavka, ki se spominja smrti Antona Jereba: “Vas Domžale je ogorčena nad smrtjo slovenske žrtve, padle po roki nemške surovosti.” Ogorčenje pa vest o smrti slovenskega mladeniča ni vzbudila samo v Domžalah, ampak po celi Sloveniji. Nemški tovarnar Oberwalder, ki je ustrelil Je- reba, se je peljal z žandarji v kočiji na Brdo k sodniji, kjer so ga pridržali. — Umor. Dne 9. apr. zjutraj so našli na poti med Dravljami in Št. Vidom ubitega 60 let starega posestnika Andreja Tome iz Dravelj. Poleg mrtveca je ležal lesen kol. O tem se še poroča: Tome je v četrtek 8. apr. delal do večera na travniku v Kosezah, potem se pa z nekim sosedom povrnil domov. Med potjo sta krenila v gostilno ter sta, ko sta se okrepčala, odšla proti Dravljam. Ko prideta do Tometovega doma, tega še ni imelo veselje iti domov, šla sta dalje in se kmalu razšla. Tome je šel potem še v neko drugo gostilno, od tam se je bil namenil domov. Že ko sta šla iz Kosez, sta opazila nekega moškega, da jima je sledil, a ga nista poznala. Ko je bil Tome sam, se mu zasledovalec približa in ga tako udari po glavi, da je padel in obležal. Krivca je oblast naglo dobila v pest. Poleg mrtvega Tometa je bila krtina,'na kateri se je poznala stopinja in sicer je bilo raz-videti, da je bil čevelj na podplatu zakrpan ter da sta manjkala dva žeblja. To stopinjo so primerili s čevljem 18 letnega Tometovega vnuka, sina v Mednem omožene hčere Ivane, ki je živel pri Tometu in bi mu bil ta zapustil celo premoženje. Ker se je čevelj s stopinjo docela vjemal, ni bilo dvoma, da je Tometov, vnuk prizadet pri hudodelstvu. Ker se je pa culo tudi o Tometovi ženi več sumljivega, je orožništvo aretovalo Tometovo ženo in Tometovega vnuka. Kakor kroži javno govorica, je fant zato izvršil ta grozni čin, ker se je bal, da bi mu ded ne zapravil preveč premoženja. — Najden zaklad. Dne 7. apr. je Janez Kisovec v Dol. Straži pri Novem mestu izkopal v svojem vinogradu pri rigulanju lonec denarja, srebrnih tolarjev in zlatnikov v velikosti krone. Na enem tolarju je letnica 1521. Vinograd je vedno last te rodovine in bil je večkrat kopan, a se zakladu doslej ni prišlo na sled. Posestnik Kisovec je imel tako v resnici vesele praz nike, kar mu vsak privošči. — Pobegnil je dne 28. marca iz blaznice-hiralnice 56-letni železolivar Štefan Jagodic, rodom iz Cerkelj. Mož je paranoikar ter si domišljuje, da je grofovskega stanu in večkratni milijonar, a da ga ovirata nek zdravnik in neki duhovnik, da ne doseže svojih pravic. — Tatinski hlapec. Jakob Dolenc, hlapec v Dolenji vasi, je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Nazadnje je služil pri Jožefu Seliškarju, kateremu je izmaknil, kakor sam priznava, bankovec za 20 K. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. — Državno podporo v štiriletnih obrokih po 8000 K je dovolilo mini-sterstvo za napravo vodovoda v Zg. in Sp. Košani, pol. okraj Postojna. Cel proračun znaša' 84.000 K, na katerega je bila že leta 1906 dovoljena 40 odst. podpora. —- Tatinska brata. Kovača Gašper in Andrej Eržen v Kropi sta Jurju Megušarju iz zaklenjenega poda ukradla 135 kg. žebljev, vrednih 42 K. 95 kg se jih je še našlo v kovačnici, kjer je delal brat Gašper Eržen. Sodišče je obsodilo že večkrat zaradi tatvine kaznovanega Andr. Eržena na 15 mesecev, brata Gašperja pa na 8 mes. težke ječe. — Dobrota je sirota. Anton Kokec, 37 let* star iz Velikevasi, je po stanu krojač, a delo ga mrzi, zato je pa tudi postal nevaren človek tujemu imetju. Bil je že desetkrat kaznovan. Zadnjo kazen, osem mesecev težke ječe zaradi tatvine, je letos meseca januarja v Inomostu prestal in prišel 11. januarja po odgonu v Lukovico. Zvečer se je podal v bližnjo vas Trzin in prosil pre nočišča Marijano Ušlar, ki služi pri gostilničarju Dominiku Janezu. Ta se ga je res usmilila in mu odstopila svojo spalno sobo nad hišo. Drugi -dan je Kokec zgodaj vstal in svoji dobrotnici iz njenega krila odnesel denarnico z vsebino 16 K in srečko, vredno 1 K. Obdolženec to tatvino brez ovinkov priznava. Da mu ni bilo za resno delo mar, kaže tudi dejstvo, da se je potepal brez opravka po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Obsojen je bil v tri leta težke ječe. — Cerkvene pušice .kradel. Jožef Gschiel, 46 let star,'pristojen v Hart-berg, pravi, da je agent brez stalnega bivališča. Bil je od Cerkvenika Franceta Vrhovnika dne 11. febr. v farni cerkvi v Trbižu zasačen, ko je z limanico iz cerkvenih nabiralnikov denar pobiral. Gschiel je bil aretovan in o-rožnikom izročen. Pri njem se je našlo za 30 K 8 h bakrenega ter za 46 K 58 h nikelnastega drobiža. Gschiel priznava, da je ta denar v farni cerkvi v Kranju iz nabiralnikov izmaknil glede cerkve v Tržiču pa trdi, da je tu le poskušal nabiralnika prazniti. Cerkvenik Vrhovnik pa odločno trdi, da je že prejšnji dan našel sledove tičjega lima pri odprtinah nabiralnikov. Jož. Gschiel je pravcati specialist v praznjenju cerkvenih pušic in-je zaradi tega bil že večkrat ostro kaznovan. Da je pa on tudi tat iz navade, izpričujejo njegove obilne predkazni. Tako je bil med drugim enkrat na šest let, drugo-krat pa na štiri leta težke ječe obsojen. Tudi v tem slučaju so prišli porotniki do prepričanja, da je Gschiel tat iz navade in ga je sodni dvor obsodil na pet let težke ječe. i 1 —• Umrla je 7. aprila v Kozjem mati dekana Tomažiča, stara 87 let. — V Radincih je umrl trgovec Jožef Razlag. —Zaprli so I. Podrgeisa in Franca Korenjaka iz Celja, ker sta izvršila 14. marca vlom v zagrebško zastavnico in odnesla vrednosti do 1800 kron. Našli so pri njih še večino ukradenih stvari. — Umrl je v Gradcu 851etni dvorni svetnik A. Urbas, rojen Ljubljančan in znan po Kranjskem izza svojega službovanja pri raznih sodnijah. — V Kržajnščaku pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža se je ponesrečil 31. marca pokrivač Ivan Miklošič od Sv. Bolfenka, padel je iz strehe posestnika Jurija Rozman 6 metrov globoko ter se ubil. Star je bil 54 let, zapušča ženo in dve nepreskrbljene hčeri. — Žrebec je ubil Enovitega posestnika I. Kobana iz Dol. Radgone pri Mariboru. Peljal ga je k domačemu kovaču, da mu ga podkuje. Med kovanjem pa je žrebec kljub največji paz ljivosti posestnika, ki ga je držal, udaril s tako silo v glavo, da mu je spodnjo čeljust popolnoma razdrobil in je v kratkem po grozovitih bolečinah umrl —• Zapustil je mlado ženo in več nepreskrbljenih. — Deklico umoril, llletno deklico Marijo Hribernik iz Modrič je zabodel v kuhinji neki 301etni kmečki fant. Morilec je nato pobegnil. — Umrl je v Mariboru posestnik Franc Neger v starosti 78 let. — V Selnici ob Dravi je umrl posestnik g. J. Kralj, star 35 let. -—Uboj na plesu. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen na tri leta težke ječe 25-letni Janez Wutte, ki je na plesu v Veidešu zabodel železniškega delavca Cirila Leskovarja, da je ta takoj umrl. — Aretiran štabni zdravnik. Nedavno je bil graškemu mestnemu poveljstvu dodeljen nov častnik — major. Iz lastnega nagiba se je podal na vizita-cijo straže k zunanjemu topničarske-mu skladišču, ne da bi vedel za geslo j in znamenja. Ko je prišel do strašečega vojaka-Srba, ga je v gladki hrvaščini vprašal po geslu in bojnem klicu in še različne druge stvari. Straži se je major zdel sumljiv, zato ga je usta-| vil in poklical načelnika straže. Na-I sproti temu se je major skušal legitimirati, a četovodja ga ni poznal, ker je nosil uniformo svojega polka, in mu ni verjel. Major se je razsrdil, a četovodja poveljuje nastaviti puške. Poklicali so na to nekega ognjičarja ki je bil v skladišču zaposlen, a tudi ta majorja ni poznal. Sedaj je četovodja telefoniral po patruljo v laza-retsko vojašnico, ker da se nahaja pri straži nek “srbski major”. Patrulja je prišla, nasadila bajonete, vzela v svojo sredo majorja in ga tako spremila v vojašnico k inšpekcijskemu častniku. Toda tudi ta ni poznal majorja in na tozadevno vprašanje na mestnem poveljstvu so odgovorili, da nihče ni dobil ukaza za pregledovanje straže pri topničarskem skladišču. Zato je dal častnik majorja zapreti in šele, ko je prišel osebno nek častnik z mestnega poveljstva, se je stvar razjasnila in je bil major izpuščen. — Koza požrla 140 kron. V vasici Gams na Zg. Štajerskem je obesil v hlevu hlapec suknjo,- v kateri- je imel listnico s 140 kronami. Koza je prišla do žepa, potegnila listnico ven in jo pričela prežvekovati. Ko je prišel hlapec v hlev, je pač še rešil prazno mošnjo, papirnati denar je pa koza že požrla. -— Trst, 7. aprila. Gostilničar in posestnik na Proseku Ivan Godina je padel s konja in se ubil. Godina je bil svak pokojnega viteza Nabergoja, ter občeznan rodoljub in zvest pristaš svo jega naroda. — Poneverjenje. Tržaški veletržec z živino I. Štern je izročil svojemu zaupniku Uremoviču 15,000 kron'za nakup, živine. Ta je šel v Ledenice ter drugi dan brzojavil, da je napravil izvrstno kupčijo, toda potrebuje še 12,-000 K. Štern mu jih je brzojavno poslal in 'Uremovič je s skupnim zneskom 27,000 K. izginil. — Istrski Italijani, ki izgubivajo vedno bolj tla pod nogami, bodisi v občinah, kakor tudi v dež. zastopstvu, mislijo sedaj na nova sredstva, kako bi si gospodstvo vendar še obdržali. Sedaj so prišli na misel, da bodo, dokler imajo še večino v dež. odboru in zboru, posamezne občine razdelili tako, da si za stoletja ustvarijo par trd-'liih italijanskih občin. Slovenci in Hrvati tega seveda tudi ne bodo mirno pripustili. Sicer se pa na tak umeten način italijanstvo tudi ne bo vzdržalo. — Zvezdama na, Učki. Istra dobi tretjo zvezdarno. Ena je v Pulju, dru- ŠTAJARSKO n ga v Lošinju; sedaj ustanove na Učki vrh Opatije tretjo, ki jo bo podpirala dunajska akademija znanosti. ■— Avstrijski dezerterji. Odkar imajo toliko vojaštva ob meji, se množi število dezerterjev, ki pobegnejo v Italijo, od dne do dne. Predkratkim so se zglasili v Vidmu štirje begunci: neki Anton Marinčič iz Koroške, Josip-Kreitler je pobegnil od nekod iz kranj. dežele, Andrej Gelberš iz Tolmina, Rudolf Marizza menda- iz Trsta. —Celovški “Mir” piše pod naslovom "Zanimivi pojavi v koroški politiki” med drugim sledeče: Do letošnjih de-želnozborskih volitev so nemški naci-onalci zaničevali nas zavedne koroške Slovence in nas psovali z “bindišarji”; v tem so jim sledili nemškutarji, izdajalci slovenskega rodu, in zdelo se jim je še prav imenitno, da celo častno, če so nosili na čelu pečat Efijalta. Spoznali pa so, da tako ne gre naprej. Nacionalci so potrebovali drug lim' za slovenske volilce, ker je prejšnji že popuščal, in nemškutarji so se začeli svojega postopanja sramovati — prva pot k poboljšanju. Slovenski kandidati, ki jih je postavila nemškonacio-najna stranka, so se začeli predstavljati volilcem kot slovenski, Nemcem le prijazni napredni kandidatje, ne več kot nemškonacionalni kandidatje kakor prej. Tako je kandidiral v kmetski skupini Beljak — Paternion — Ro-žek Janez Gailer kot “deutsch-freund-lichfortschrittlicher Slovene”. Slično je nastopal kot slovenski agrarec Jakob Roesch v volilnem okraju Velikovec Dobrlavas. Prvič smo slišali to pot iz ust nemčurjev izjavo, da so Slovenci, češ, volite Roescha, “saj smo vsi Slovenci.” stnejšo in za hrvatski'narod pogubnej-šo politiko dela dr. Frank. A ljudstvo mu začenja obračati hrbet. Inteligenca je na skupštini “Matice Hrvatske” pokazala, da ne mara njega in njegovih mamelukov; Frankovci so z listo svojih kandidatov v odbor sijajno propadli.—Nedavno pa je imel obrtni zbor v Zagrebu svoj občni zbor in tudi tu so Frankovci, ki so dozdaj gospodarili v tej korporaciji, Sijajno propadli. Niti jeden frankovec ni izvoljen v odbor. — Ker ni pesnik, se je ustrelil! V Samoboru se je poizkusil ustreliti nek mizarski pomočnik. Zdravniku, ki je obvezal ne preveč nevarno rano, je dejal, da je zato hotel v smrt, ker se ni mogel povspeti do velikega pesnika. Vrhtega pa je trpel veliko pomanjkanje. Najboljši praški. Ni boljšega leka zoper glavobol, ne glede na vzrok istega, kakor so Seve-rovi praški zoper glavobol in nevral-gijo. So zanesljivi in jako priporočljivi, ker ne narejajo slabih nasledkov po rabljenju. Vsi, kf so to zdravilo že rabili ga rte morejo prehvaliti radi dobrih uspehov in zdravilnih lastnosti. 12 praškov za 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ali pa pri vseh lekarnarjih. Rojaki I Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Hike Kočevar, coi. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois V.VWAVAWAV.W.W.W — Dvoje samoumorov tekom jedne-ga dne v Celovcu. Dne 5. aprila popo-ludne se je obesil občeznani trgovec s šivalnimi in kmetijskimi stroji K. Proš. Vsled pomanjkanja krme je trpela i njegova trgovina in pred par tedni je napovedal konkurz. Predno je prišel do poravnave, se je sam končal. — Dne 5. aprila zjutraj pa je skočila v Lend-kanal 25 letna soproga re-alčnega profesorja Nageleja. Šele pred kratkim je porodila, in ker sta živela v jako srečnem zakonu, se domneva, da je samomor izvršila v trenutni blaznosti. HHVATSKO —Dr. Frank izgublja tla. Vedno žalo- Stassen k Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi. ^ Zavauje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. “ Izdeluje vsakovrstna v notarsko :>uoko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, LU. dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chlc. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263 Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od naa, ti bomo ywm- ej postregli z najnižjimi tržnimi cm. nami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deska in šingine vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines allci blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogksi ec pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON ST«. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. ET, ILL. Točim izvrstno pivo, katero ¡«deluje 9lavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočane Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” ro vino od do 45c gal., > vino po 50c Riesling vi-o 55c galon, ki mošt, 24 enic za IS. muškatel po 40c gaL zahtevanje pošljem uzorce. Vsa. naročila pošljite Stephen Jakše, BOX 77. Crockett, Contra Costa Co., California SV.V.'.V.VV.V.V.V.V.V.V.VA'.ViV.V.V.V.'.V.V.V.'.V.V.WiViViVi'.'iViW.’iWZASVWiVi frank: saicsbr co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i Podružnica i 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O. He jnezietil Imateli v staro domovino komu ka ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. lito sl namenjen ženo, otroke, nli pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. Važna n rojake, Kretanje parniko’-” in naj ran i, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan vom “Kretanje parniko odhoda, en dan _ pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam 'ahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak» denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 __ _ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4J2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. %VYAVWAYAVWAmW ^Y.WYYVVAYVYVVYVAYYAYWAY.VVAY.YYAVA’AVW Denarje pošiljamo Amerikanski Slovenec posveča ta mesec posebnemu češčenju * Marijinemu, ampak še bolj okornost, da pada mesec majnik v sv. velikonoč Ustanovljen 1. 1891. J>rvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga ysaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC J o 1 i e t, 111. Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov, popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. ni čas: Saj je sveti velikonočni čas praznovanje Izveličarja, Zmagalca nad hudičem, in praznovanje naše osvoboditve iz greha in sužnosti peklenske kače. Ker je Marija s tem, da je tega Zmagalca svetu rodila, tako zelo pripomogla k našemu odrešenju, zato je že v stvari sami, da nebeški Kraljici najponižneje izkazujemo dolžno zahvalo za to. In gotovo m noben letni čas primernejši v to. Smatrajmo se torej za srečne in zahvaljujmo Boga za dobroto in ljubezen, ki nam jo je izkazal in še 'izkazuje po Mariji, tekom meseca majnika, čeprav nam priroda pri tem ne bi nudila onih krasot in prijetnosti, ki jih navadno pripisujemo mesecu majniku in pričakujemo od njega. Če namesto mile majske sapice brije sever mrzel kakor led in mori prve cvetke — mislimo potem na mraz naših src, ki tako dostikrat zamori nežno pihanje Svetega Duha, in prosimo Marijo, da pomaga, odstraniti AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the gLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 2. maja Nedelja Atanazij, škof. 3. “ Pondeljek Najdba sv. križa. 4. “ Torek Florijan, muč. 5. “ Sreda Pij V. papež. 6. “ Četrtek Janez ev. 7. “ Petek Stanislav škof. 8. “ Sobota Zjav. Mich. POZDRAV MARIJI. Pozdravljam te pomlad, ki s svojim cvetjem :evo je bila leta 1886. prideljena novoustanovljeni cerkveni provinciji Ska-der in doslej oskrbovana po djakov-skem škofu kot apostolskem upravitelju. Sedaj smejo katoličani kakor o-stala veroizpovedanja svobodno vršiti svoje verske obrede; samo je tudi sedaj še prepovedan prestop iz razkolne, grške narodne cerkve v kako drugo ve-roizpovedanje. Dočim je pred kacimi 25. leti znašalo število katoličanov v Srbiji samo kacih 6000, se je odtlej število podvojilo. Po štetju z leta 1905. znaša prebivalstvo Srbije 2,688,747; od teh je grško-pravoslavnih (razkolnih) 2,653,793 (98,7 odstotka), mohamedan-cev 15,863 (0,59 odstotka), katoličanov 11,291 (0,42 odstotka); k temu še okoli 8000 izraelitov. Katoličani imajo eno cerkev in dve kapeli, dve misijon ski šoli (v Belgradu in Nišu) in eno bolnišnico. V najnovejšem času je barnabit pater Tondini de Quarenghi postavil temelj za dve novi misijonski postaji v Kragujevcu in Nišu. Seveda so razmere še vedno tako neugodne, da je nadaljevanje misijonskega dela Koliko prehodi natakar na dan? V Kristijaniji se je dognalo s pomočjo korakomera, da je napravil natakar od 8. ure zjutraj do polnoči 99,000 korakov, kar znaša 60 kilometrov. V Peterburgu so zopet odkrili veliko revolucijsko zaroto. Zaprli so 70 o-seb, med njimi dva častnika, več žensk, zaplenili 10,000 patron in veliko pušk. Zarota je bila v zvezi s kavka-ško in turkestansko revolucijsko organizacij o. DEVICA ORLEANSKA. led malomarnosti in mrzlobe iz naših m0g0če samo z jako krepko podporo, src, da solnce milosti razgreje naša j srca in jih napolni s cvetočimi krepost- j mi. Kolikero krščansko srce leži, sli- | čno prirodi pozimi, v ledeni dremoti! . Vse je v njem kakor izumrlo. Brez-j čutno je do vsega duševnega in lepega, ’ kar srce povzdiguje in oblažuje. Kdo je tu vstanu pomagati? —Marija je vstanu pomagati in hoče pomagati po pobožni priprošnji svojih otrok. Mesec majnik se je približal, ki se ga tako zelo vesele vsi otroci Marijini. Tu se ti, dragi Marijin otrok, nudi no- Pod tem imenom je v zgodovini zna nd ime priproste, neuke kmečke deklice Ivane d’ Are, ki je v prvi polovici 15. stoletja posegla v zgodovino francoske in angleške države. V sedanjosti se čudovita junakinja zato tako pogostokrat imenuje, ker jo je nedeljo, dne 18. aprila, papež Pij X proglasil za blaženo. Naj zvedo tedaj Iz Petrograda javljajo, da se odpravi poleti vojni minister general Su-homlinov na Daljni Iztok, da si na svoje oči ogleda utrdbe v Vladivostoku. Širijo se namreč- vznemirjajoče vesti, da se Japonci pripravljajo, da se polaste ozemlja Usuri. Boj proti alkoholu na Finskem. Na Finskem protialkoholno gibanje jako lepo uspeva. Že v soboto opoldne morajo biti zaprte vse manjše krčme, ob 2. popoldne pa tudi vse trgovine z vinom, pivom in žganjem in ostanejo zaprte do ponedeljka v jutro. Izjemo delajo le hoteli in fine restavracije z va prilika, opravljati Materi Božji po- ¿italci Am. Sl., kako nedoumljiva všečno delo, če poklanjaš svoji nebe- so |jjja p0ja božje previdnosti v živ-ški Materi, ‘ pribežališču grešnikov , ijellju te nove svetnice, molitve, opravke in trpljenja za spre-j y prijazni vasi Domrémy na južnem obrnitev takih duševnih dremalcev. S i pranc0skem se je rodila leta 1412. svojimi zaupanjapolnimi prošnjami ^ j^jeni revni, toda bogaboječi kmečki starši je niso naučili niti brati niti pi obsula dol si ter gore, proslavljajo te ptičev zbori s petjem, slave te vse stvari zemlje. In v divni harmoniji vsi glasovi prelili so se v jeden glas, ta glas pa v pesmi vedno novi slavi ljubezni čisti kras. Na njenem se naročju vse ogreva, na svoje kliče vse srce, vse čuti njo, vse slavo njej prepeva,— in jaz —■ naj nosim sam gorje!? — Mar jaz naj sam v vesoljni tej radosti, jaz sam naj bodem tožno-tih! — Ne, ne, srce, otresi se bridkosti, saj greje te ljubezni dih. — — Glej Deva te nebeška sama ljubi, Marija k sebi te želi, k njej hiti, večno jej ljubav obljubi, saj Ona je ljubezni hči. MARIJIN MESEC. Vsi praznikih čast Mariji so vedno predmet posebnega veselja za vse ča-gtivce Matere Božje in služijo v to, vedno iznova vzbujati čute ljubezni in zahvale do Marije, ker se pač ob teh Marijinih praznikih prav posebno spo fninjamo tega, za kar se ima človeški rod zahvaliti preblaženi Devici. Če Cerkev obhaja praznike skrivnosti našega odrešenja, potem ne more opu gtiti, da ne bi svojini otrokom tudi obenem predočevala “Matere Odreše-pikove” in jih spominjala, da imajo v Mariji duševno mater. Kakor pred-očuje sv. Cerkev svojim otrokom pri češčenju presvetega trpljenja Kristu sovega Marijo kot “Žalostno Mater’ in jih hoče z besedami proroka Jere jnije: “O, vi vsi, ki greste mimo po poti, poglejte in preudarite, ali je kaka bolečina jednaka moji bolečini,” ganiti k najiskrenejši udeležbi na njenem trpljenju, tako Cerkev tudi ne opušča, da ne bi svojim otrokom predočevala Marije kot “slavne nebeške Kraljice”, v tistem času, ko obhaja slavno vstalega Zmagalca smrti in greha, namreč V sv. velikonočnem času. Komaj so razbrnele žalostinke velikega tedna, komaj je Cerkev slekla svojo žalno obleko, s katero je izražala svojo bolečino nad smrtjo svojega nebeškega ženina Jezusa Kristusa, pa se že njena Žalost izpreminja v veselje pri spominu na vstalega Zmagalca, in prošinje-na svetega veselja poje radostno “alelujo”. In kakor Cerkev pri češčenju skrivnosti trpljenja Kristusovega ne pozablja bolečin Njegove Matere, tako tudi ne more opustiti, da ne bi Marije takorekoč povabila k soradosti, kadar obhaja zmago iz groba vstalega Izveličarja. Ne zadovoljna, saino v dnevnih urah sv. velikonočnega časa spominjati na radosti nebeške Kraljice in oznanjati njeno slavo, je sv. Cerkev tudi dovolila, celi mesec majnik častiti nebeško Kraljico. Ni pa samo prebujenje prirode iz njenega zimskega spanja, ki se v zmernih pasovih strinja z mesecem jnajnikom, kar vpliva na Cerkev, da lahko narediš, da se marsikatere mlačne duše prebude iz svojega zimskega spanja in da srce razgreje spomlad milosti Sv. Duha po Marijini mogočni priprošnji, tako da morejo v njem spet uspevati sadovi milosti. Kakor vzbuja pomladansko solnce vso prirodo iz njenega zimskega spanja, tako prebuja zaupanjapolna molitev zvestega Marijinega otroka mlačno dušo iz spanja njene mlačnosti. Kako veselo in srečno se čuti duša, ki je bila po dobroti Marijini vzbujena iz duševnega spanja! Če se prebujenje prirode strinja z mesecem majnikom, potem se veselimo, da razvija priroda svojo krasoto takorekoč v sopraznovanje Marijino. Če nam pa priroda v pomladanskem mesecu majniku ne nudi prijetnosti spomladnih, se vendar lahko veselimo ob misli, da je Marija prava pomlad, ki je prinesla zemlji sad nebeškega paradiža, ko je tisočletja medlela v zimskem spanju mrzlem kakor led. Po njej je bil svetu poslan sad življenja in zveličanja, Jezus Kristus, ko je užitek smrtonosnega sadu donesel celemu človeškemu rodu najglobljo bedo in pogubo. Kakor je Eva po prepovedanem sadu donesla človeškemu rodu smrt, tako nam je prinesla Marija po “blaženem sadu svojega telesa” življenje milosti. Kakor podeljuje spomlad prirodi novo življenje, tako je podelila Marija vesoljnemu rodu človeškemu duševno življenje, ko nam je donesla živi sad. In ta životonosni sad — imamo v svoji posesti, ga lah ko uživamo, kadarkoli smo lačni in ga potrebujemo;—to je sad “vinske trte”, ki je nosila "blagodišeče in ljubo sad je”, o katerem je govor pri Sirahu 24. Marija je ta vinska trta, in kaj more biti sad pač druzega, nego Jezus Kri stus sam, ki se prilično imenuje “sad vinske trte.” Mariji, duševni spomla di, se imamo deloma zahvaliti, da ni smo brez jedi in pijače, s katero zo pet poživljamo in krepimo v boju osla belo dušo. Prinesla nam je v goto vem smislu kruh iz nebes, — presveti zakrament altarni, — ki nas ima veno mer hraniti. V enakem smislu nam je dala tudi vina, iz katerega klije devištvo, in ki nas uboge romarje tu na zemlji poživlja, da ne omedlimo na svojem poto vanju v večnost. Ni li torej ona za vsako človeško srce duševna spomlad, da še mnogo več, nego je prirodna spomlad za to zemljo? — Idimo torej prav dostikrat k Mariji z otroškim zaupanjem, in posebno tekom meseca majnika. Ljubeznivo va bi vse priti k njej: “Pridite sem k meni vsi, ki koprnite po meni, in nasitite se z mojim sadjem.” Sprejmi dostikrat z dostojno pripravo sv. zakrament, sad paradiža, ki nam ga je darovala Marija, potem bode v tvojem srcu neprestana spomlad KATOLIŠKA CERKEV V SRBIJI Pod turško vlado je katoličanstvo na Srbskem skoraj popolnoma izgini- lo. Tudi po zopet doseženi samostal-nosti dežele ni bilo dolgo časa opaziti nobene izpremembe. Šele sredi preteklega stoletja so poskušali katoliča-ličani zopet naselbino v Belgradu; po ukrepu propagande z dne 23. septembra 1851 je bil tedanji škof Josip Juraj Strossmayer v Djakovu (Slavonija) postavljen za apostolskega upravitelja belgrajskega. Ker pa katoličani v Srbiji niso tvorili nobenega državno pri-poznanega veroizpovedanja, kakor maloštevilni protestantje, je skušal tedanji nuncij na Dunaju, Viole Prela, leta 1853. po osebnem pogajanju v Belgradu zboljšati položaj katoličanov; edina katoliška cerkev v celi deželi je bila avstrijska poslaniška kapela v Belgradu. Združena škofija Belgrad-Smede- sati, privadili pa so jo delu in molitvi. Župnik poroča, da ni imel od nje zgled nejšega otroka v celi župniji. Žalostna in nesrečna so bila leta njene zgodnje mladosti za francosko deželo. Vsepovsod dolgotrajna vojska, v kateri se je hotel angleški kralj Henrik VI po krivici polastiti cele francoske de žele. Prodiral je z vojsko od severa proti jugu ter imel do leta 1428. že vse do mesta Orleans v svoji oblasti. Fran coski kralj Karol VII., deloma teh ne sreč vsled svoje lahkomiselnosti sam kriv, že ni imel več vojakov, v svoj zakladnici pa le še štiri cekine. Človek bi sodil, da je bila dežela zanj izgub ljena. Iz teh nevarnosti je rešila po previdnosti božji kralja in deželo do slej v deželi popolnoma nepoznana pa stirica Ivana. Bila je takrat v 17. letu. Že nekako štiri leta sem je cula v samoti sladke nebeške glasove, ki so jo opominjali k pridnosti, pobožnosti sv. zakramentom. Postajala je vedno bolj resna in v premišljevanje zatop ljena. Ljubkim glasovom se je pridružila pozneje čarobna svitloba, sled njič je videla določne nebeške prikaz ni, sv. Mihaela, sv. Katarino in sv. Marjeto. Da se skaže bolj vredno teh ponavljajočih se prikazni, je zaoblju bila ostati deviška. Ko je imela an gleška armada pred mestom Orleans odločiti usodo francoske dežele, so j svete prikazni živo opisovale nesrečo dežele, ji vzbujale veliko sočutje do propadajoče domovine ter naravnost v imenu božjem zahtevale, naj gre svojemu kralju na pomoč. Četudi se je začetkoma ustavljala, se je končno uklonila božjemu povelju ter šla spremstvu zanesljivega moža do kra ljevega dvora. S posmehom in par zaušnicami so jo bili kraljevi uradniki odslovili. Potrta, toda nikakor ob upana, je prišla drugo pot do kralj samega. Jasno je skoraj, da tudi on ni imel preveč zaupanja do 17-letnega dekleta. Šele, ko je ta razkrila neko kraljevo srčno tajnost, ki jo je mo gla izvedeti le po višjem razodetju, so jo poslali pred zbor bogoslovnih uče njakov, da bi preiskali, če ni dekle za peljati o po hudobnem duhu. Po tri tedenski preiskavi so kralju svetovali naj ne zametuje Ivanine pomoči, kajti ona je trdila v enomer: “Prihajam Gospodovem imenu, da osvobodim Orleans ter kralju pomorem do zgub ljene krone; dajte mi vsaj peščico vo jakov, drugo bo storil Bog.” Kralj se je vdal. 28. aprila 1429. je bila vojska, par tisoč mož, že na potu proti oblegane mu mestu. Na čelu jim je bila Ivana Jahala je konja, oblečena je bila v že lezen viteški oklep, na glavi je imela čelado. Pred njo so nosili belo za stavo z Zveličarjevo podobo. Bila je videti kakor bojni angel Gospodov, Visoko zraščena, močna in lepa devica je bila le še po glasu in obrazu spoznati za žensko. Vsi so jo imeli za nekaj nadčloveškega, v resnici pa je bila svetnica. Tudi v vojski je molila noč in dan, vsak dan se je spovedovala in bila pri sv. maši. Če je noč prebila med vojaki, je spala v bojni opravi, sicer je imela vedno zanesljivo, pošteno žensko pri sebi. Po cele dni je bila na konju ter užila le malo v vino namočenega krujia. Kletvino in nesramno govorjenje med vojaki je kaznovala z mečem. Prezamudno bi bilo, da bi opisovali sedaj razne boje. Vodila jih je kot najbolj izkušen vojskovodja. Kazala pa se je povsod očitno roka božja. 6. majnika je osvobodila mesto Orleans. Ta odločilni trenotek je pomenjal, da se angleška vlada na Francoskem ne bo vzdržala. Skromno je sporočila kralju o zmagi, sama pa se je odtegnila vsem častem. Silila je k nadalj-nemu in hitremu delu, češ, da bo nje- no poslaništvo božje trajalo le še eno go častnikov, ki so dopolnili 40. služ-leto. V nekaterih zmagovalnih bit- beno leto ali 60 let starosti, poziv, naj kah je vrgla sovražnika še bolj proti' prosijo za vpokojenje. Tako se ar-severu, 16. julija je slovesno peljala mada pomladi, kralja h kronanju v starodavno mesto Reims. Pri slovesnosti je stala s svojo zastavo poleg kralja po kronanju pa je padla pred njim na kolena in dejala: Izpolnila sem voljo božjo ter dokazala, da ste vi postavni kralj francoski”. Vse ljudstvo je jokalo od veselja in čudenja ob tem prizoru. Ta dan je bil višek njene slave,'pravi posvetna zgodovina. Oči naše vere nam pa govore, da se njena trajna slava začenja šele sedaj, ko je njena čast pred svetom začela padati dan za dnem. Ivana.sama zatrjuje, da jej nebeški glasovi odslej niso ne prepovedovali, ne ukazovali, naj še ostane pri vojski. Resnica je, da je ostala in da ni imela več sreče. V par bitkah je bila poražena. 23. maja 1430. so jo sovražniki vjeli in zaprli. Kot ujetnico so jo vlačili od enega gradu do drugega ter neusmiljeno ravnali ž njo. Enkrat je skušala ubežati, toda brezuspešno, drugikrat pa je celo skočila iz visokega stolpa, da se reši. Našli so jo nezavestno ležati na tleh. To zmoto je pozneje vedno objokovala in se je skesano spovedala. Zatrjevala pa je,, daje to storila edino le iz strahu pred neusmiljenimi sovražniki in iz ljubezni do domovine, kateri je hotela še na pomoč. Za pol milijona frankov so jo Angleži dobili v svojo oblast ter jo zvezano vrgli v ostudno ječo, kjer je morala pred podivjanimi vojaki, ki so jo stražili, s silo braniti svoje devištvo. Začetkom leta 1431. se je začela proti njej sodnijska preiskava. Bila je čudna, da, nepostavna in krivična, če tudi jo je vodil neki škof. Izsiliti so hoteli, da prekliče svoje prikazni in skušali neuko deklico s kočljivimi vprašanji privesti v zmedo, da jo obsodijo kot krivoverko. V svojem zagovoru se je sklicevala na papeža, naj on razsodi. Sodniki so ji odgovorili, da je Rim predaleč, ter kratko zahtevali, naj se krivo spozna, sicer jo takoj sežgo. Pred to grozno smrtjo jej je upal' pogum, zmučena po štirimesečni preiskavi je podkrižala pritožno listino, na kateri je bilo pa nekaj vse drugega pisano, nego kar je hotela ona potrditi. Po tej goljufivi preiskavi so jo obsodili v dosmrtno ječo. Njeni sovražniki, ki so bili izdali veliko denavja, da jo spravijo v smrt, s to kaznijo niso bili nič kaj zadovoljni. Sodniki pa so jih kmalu pomirili, češ, le brez strahu, jo bomo že spravili s pota. In res, črez par dni pride nova obtožba, da so jo našli v ječi v vojaški opravi, ki so jo pa na lašč pustili pri njej, a ona jo je pa oblekla, da se ložje ubrani vsiljivosti nesramnih stražnikov. Vnovič tirana pred sodnike je bridko obžalovala, kar je bila deloma po pomoti, deloma iz slabosti preklicala pred prvo sodbo. Jasno in določno je izrekla, da so bile njene prikazni resnične. To je zadostovalo, da so jo obsodili v smrt. Dovolili so ji duhovnika, sv. zakramente je prejela z največjo udanostjo v voljo božjo. 30. maja so jo peljali že na morišče. Belo je bila oblečena, njeno pokrivalo pa je imelo napis: krivoverka. Udano je stopila na pripravljeno grmado. Groz no so jo privezali na steber ter gro-mado zažgali. Zadnja beseda umirajoče 19-Ietne device, ki se je močno slišala iz plamena po celem trgu, je bi lo ime Jezus, ime sprave in ljubezni, V gorečem oglju so našli samo še njeno srce, ki so ga vrgli potem v reko. Navzoč kraljevi tajnik se je tiho zmu-zal domov ter zdihoval: Mi smo zmagani, ne ona, kajti sežgali smo svetnico. V okrožnem pismu je naznanil kralj celemu svetu smrt krivoverke. Par njenih prorokovanj se je parlet pozneje do pičice spolnilo. Ko so se strasti polegle, je jasnost prodrla oblake zaslepljenosti. Nobeden ni hotel biti več kriv njene smrti. Obsodbo so začeli iznova preiskavati, 25 let po njeni smrti so blizu istega kraja, kjer so jo sežgali, razglasili ne-postavnost in krivičnost obsodbe ter potrdili resničnost njenih prikazni. Papež Pij IX. je na prošnjo francoskih škofov začel leta 1869. preiskovati njeno življenje, kakor je za svetniško proglašenje potrebno. Leon XIII. je delo nadaljeval in Pij X. je isto z veseljem dokončal s tem, da je proglasil 18. apr. Ivano za blaženo. Marsikdo se bo ob koncu vprašal, v čem obstoja njena svetost, svetost tega burnega življenja. Zadostuj kratek odgovor: Ivana je svetnica, ker je izpolnila voljo božjo in izvršila visoki poklic svojega življenja. Po “Bogoljubu”. vrtovi. Vendar pa so tudi tu nabiti napisi, da se žganih pijač ne toči. V krčmah na deželi nimajo piva in tudi ne drugih žganih pijač. Povsodi ustanavljajo treznostne hotele. Branjevci ne smejo prodajati alkoholnih pijač. Temu nasproti pa so povsodi na razpolago brezalkoholne pijače in ob cestah stoje lesene utice, v katerih točijo po leti limonado In druga hladila. Italijansko časopisje o avstrijski voj ni mornarici. V milanskem “Secolo” je izšel članek iz peresa Lor. d’ Adda, ki se bavi z avstrijsko vojno mornarico. V tej mornarici je sicer uprava dobra, pravi člankar, toda o duševnem napredku ni ne duha ne sluha. Vis je kakor meteor, prišel je, izginil in za njim je tema, spanje. Vis je pa delo enega samega moža, Tegetthofa. V zadnjem času sta se začela dva moža prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand in admiral Montecuccolli brigati za mornarico. Vojaštvo, po-večina Slovani, so hrabri, toda nimajo onih mornarskih zmožnosti kakor Italijani. Pulj ni ravno tako utrjen, in njegova Ahilejeva peta je dohod od kopne strani in potom hipnega izkrcanja in hrabrega naskoka bi prišel Pulj v veliko nevarnost. Port Artur je bil trikrat bolj utrjen ih je vendar le padel. Slovensko Zdravišče. Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena. Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati,. Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago Str. Joliet, Ills. Kitaj ima nad 1,600 obzidanih mest, Štiri milijone Polakov živi v Združenih Državah in Kanadi. Vlada lastuje nad 92 odstotkov že-lezničnega omrežja v Nemčiji. Nič manj nego tono olja so dobili iz jezika enega edinega kita (whale). V Indiji je sedaj 321 zdravniških misijonarjev, med temi 121 strežajev in 136 strežajk. Kie je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron. Rezervne»» zaklada je: Nad milijon kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejii denarni zavod te vrata po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah ED A NI/ C A I/ C ED je že več let naš rojak r K A NIV jAhotK 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. V zadnjih dveh desetletjih sta bili samo dve leti, da pšenična letina na Francoskem ni zadoščala domači porabi. Vpokojenje avstrijskih častnikov. Čuje se, da bo dobilo izvanredno mno- Največji dobiček se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so se delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od THE GRAND ARIZONA COPPER CO. Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejtel The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj 1 Pošiljatve se naj naročajo na O. E. Petterson & Co. FISKALNI ZASTOPNIKI, 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINNESOTA. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI ODBOR: Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tujnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Leo. Kukar, Ely, Minn. URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novovstanovljeno društvo sv. Pavla št. 130, DeKalb, UL, sprejeto 24. aprila 1909. Imena članov in članic: 13866 Franc Jeraj, roj 1890, zav. za $1000, raz. 1; 13867 Franc Nagode, roj 1889, zav. za $1000, raz. 1; 13868 Franc Beanke, roj 1884, zav. za $1000, raz. 2; 13869 Franc Petavs, roj 1880; zav. za $500, raz. 2; 13870 Franc Masle, roj 1887, zav. za $1000, raz. 2; 13871 Matija Košir, roj 1883, zav. za $1000, raz. 3; 13872 Ivan Pečnik, roj 1880, zav. za $100u, raz 3; 13873 Franc Kržič, roj 1883, zav. za $1000, raz. 3; 13874 Vinko Klešnik, roj 1882, zav. za $1000, raz. 3; 13875 Jakob Trobec roj 1877, zav. za $1000, raz. 4; 4061 Marija Košir, roj 1888, zav. za $1000, raz. 2 : 4062 Kristina Pečnik, roj 1882, zav. za $500, raz. 3. Dr. št. 10 članov in 2 članici. pristopili Člani. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13876 Franc Sečen, roj 1887, 13877 Ivan Kral, roj 1879, spr. 6. apr. 1909. Dr. št. 144 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13878 Jos. Mencin, roj 1890, 13879 Ivan Francelj, roj 1887, 13880 Jernej Bedenčič, roj 1872, 13881 Anton Novak, roj 1877, spr. 14. apr. 1909. Dr. št. 324 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 13882 Josip Petruša, roj 1885, spr. 24. apnla 1909. Dr. št. 42 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13883 Ivan Blažetič, roj 1882, 13884 Franc Planinšek, roj, 1880, 13885 Alojzij Golf, roj 1871, spr. 7. marca 1909. Dr. št. 313 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13886 Josip Lovšin, roj 1885, 13887 Franc Velkoverh, roj 1884, 13888 Matija Petrič, roj 1881, 13889 Ivan Debeljak, roj 1878, 13890 Jurij Vesel, roj 1868, 13891 Josip Levstik, roj 1868, spr. 25. apr. 1909. Dr. št. 245 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 13892 Anton Oražem, roj 1879, 13893 Anton Rezun, roj 1880, 13894 Ivan Lebar, roj 1870, spr. 18. apr 18. apr. 1909. Dr. št. 93 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13895 Rade Mrvoš, roj 1889, spr. 25. apr. 1909. Dr. št. 101 člana. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 13896 Gregor Papeš, roj 1890, spr. 18. apr. 1909. Dr. št. 69 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13897 Janko Cvetic, roj 1889, 13898 Marko Ježoviti, roj 1891, 13899 Mato Gerbiniček, roj 1889, 13900 Peter Pavlovič, rjo 1885, 13901 Josip Turkovič, roj 1883, 13902 Marko Kovačič, roj 1866, spr. 18. apr. 1909. Dr. št. 66 članov. K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 13903 Josip Ovsec, roj 1888, 13904 Josip Trušnik, roj 1882, 13905 Franc Marinčič, foj 1870, 13906 Anton Medved, roj 1873, 13907 Franc Martinčič, roj 1868, spr. 25. apr. 1909. Dr. št. 73 članov. K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13908 Mihael Šle-bir, roj 1890, 13909 Ivan Hriberšek, roj 1890, 13910 Franc Flaker, roj 1877, spr. 23. apr. 1909. Dr. št. 31 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 13911 Florijan Juršič, roj 1890, 13912 Josip Brecelnik, roj 1872, spr. 20. apr. 1909. Dr. št. 39 članov. K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 13913 Ivan Grom, roj 1890, 13914 Ivan Gosar, roj 1884, spr. 28. apr. 1909. Dr. št. 16 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 11984 Urban Istenič, 23,.apr. 1909. I. dr. št. 12 članov. II. dr. št. 55 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 9853 Martin Dolenc, 9858 Peter Dolenc, 20. apr. 1909. I. dr. št. 90 članov. II. dr. št. 21 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8782 Štefan Radovan, 7752 Matija Krakar, 19. aprila 1909. Dr. št. 42 članov. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12944 Jakob Pavliha, 26. aprila 1909. Dr. št. 57 članov. ODSTOPILI ČLAN ZOPET SPREJET, K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11751 Alojzij Kastigar, 19. aprila 1909. Dr. št. 125 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, UL, 2497 Josip Krašovec, 149 Jos. Podlogar, 26. apr. 1909. Dr. št. 240 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 4. Tower, Minn., 4520 Josip Loushin, 23. apr. 1909. Dr. št. 86 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12734 Anton Bečaj, 13012 Ivan Brence, 24. apr. 1909. Dr. št. 240 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 1219 Ivan Simonič, 19. apr. 1909. Dr. št. 41 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6635 Jurij Ivanič, 21. apr. 1909. Dr. št. 268 članov. Od društva sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11211 Ignac Pohanič, 11708 Ivan Tutič, 22. apr. 1909. Dr. št. 133 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13209 Ivan Matavšič, 12914 Aleksander Kupress, 27. apr. 1909. Dr. št. 59 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13269 Ivan Knaus, 24. aprila 1909. Dr. št. 102 člana. Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 9261 Mihael Kalič, 19. apr. 1909. Dr. št. 48 članov. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12501 Anton Lubej, 13364 Stanislav Kušljan, 22. apr. 1909. Dr. št. 118 članov. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12785 Andrej Petrič, 24. aprila 1909. Dr. št. 56 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7401 Ivan Močivnikar, 20. apr. 1909. Dr. št. 120 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13199 Pavel Spolja-rič, 12431 Ivan Pivac, 19. aprila 1909. Dr. št. 100 članov. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 12355 Franc Mele, 12359 Frank Pohleven, 24. apr. 1909. • Dr. št. 14 članov. Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13179 Josip Rupčič, 13184 Jurij Vidak, 24. aprila 1909. Dr. št. 12 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9144 Anton Šukle, 12. marca 1909, 5569 Ivan Truden, 9542 Franc Tekavc, 1216 Jurij Šalingar, 14. aprila 1909. Dr. št. 240 članov. Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12201 Franc Avsec, 12202 Anton Avsec, 12311 Ivan Deželak, 6989 Matevž Gaishek, 13496 Rudolf Sowarsch, 10675 Bartol Kajtna, 26. apr. 1909. Dr. št. 44 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4895 Franc Ambrožič, 19. aprila 1909. . Dr. št. 239 članov. Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5166 Obraz Martin, 19. apr. 1909. Dr. št. 47 članov. Od društva sv. Antona Pad.- 71, Crab Tree, Pa., 6614 Anton Bajer, 19. aprila 1909. Dr. št. 38 članov. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12786 Josip Šneider, 26. aprila 1909. Dr. št. 55 članov. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO. Pri društvu Marija Pomagaj 79, Waukegan, 111., znižal posmrtnino iz $1000 na $500.00 član Ignac Škof, št. 10308, raz. 4., 18. aprila 1909. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4063 Ana Maček, roj 1871, spr. 20. apr. 1^09. . Dr. št. 7 članic. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 4064 Frančiška Petrič, roj 1880, 4065 Marija Sterle, roj 1889, spr. 19. apr. 1909. Dr. št. 37 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4066 Helena Štajduhar, roj 1874, spr. 11. apr. 1909. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4067 Frančiška Žarkovič, roj 1892, spr. 18. apr. 1909. Dr. št. 15 članov. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4068 Frančiška Drašler, roj 1890, 4069 Marija Kovačič, roj 1886, 4070 Marija Kavčnik, roj 1878, 4071 Marjana Suhadolnik, roj 1882, spr. 25. apr. 1909. Dr št 46 članic PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3310 Neža Istenič, 23. apr. 1909. I. dr. št. 6 članic. II. dr. št. 19 članic. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 2887 Ana Dolenc, 20. apr. 1909. I. dr. št. 16 članic. II. dr. št. 5 članic. SUSPENDOVAJ4E ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 329 Marija Jurkas, 19. apr. 1909. Dr. št. 37 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2412 Marija Krakar, 19. apr. ^909. Dr. št. 20 članic. Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., 3960 Marija Jefak, 26. aprila 1909. Dr. št. 11 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2639 Magdalena Kalič, 19. apr. 1909. _ Dr. št. 14 članic. Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 2852 Marija Strubelj, 19. apr. 1909. Dr. št. 73 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3455 Mary Tekavc, 14. apr. 1909. Dr. št. 42 članic. Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 2607 Amalia Gaishek. 26. aprila 1909. Dr. št. 10 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 12198 Franc Čampa, star 21 let, član društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn,, umrl 6. aprila 1909. Vzrok smrti: Ubit v Glean rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. sept. 1907. 12342 Alojzij Čebule, star 27 let, član društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., umrl 5. marca 1909. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. okt. 1907. 1428 Elizabeta Kremesec, stara 32 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 23. marca 1909. Vzrok smrti: Vnetje čreves. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 10. junija 1901. 10347 Ivan Sander, star 21 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 1. aprila 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 11. okt. 1906. NAZNANILO. Asesment št. 5 za mesec maj 1909 je reden brez vsake doklade. Uverjen sem, da veseli vsacega člana(ico) slišati o napredku naše slavne Jednote. Ni mi potreba posebej povdarjati, da Jednota lepo napreduje in narašča, kajti razvidi se že iz glasila kako lepo pristopajo člani(ice) k Jednoti. Samo v tej štev. glasila je objavljenih 59 članov in članic kot sprejetih. Od novega leta pa do 28. aprila 1909, je pristopilo 400 članov in 173 članic. Toraj skupaj 573 članov(ic). Ni-li to lep naraščaj? Upam da bodo člani(ice) naše slav. Jednote tudi v bodoče gledali na to, da bodo pridobivali novih članov in članic, ter jih pripeljali pod zastavo K. S. K. Jednote. Ravno tako naznanjam vsem članom(icam), da bodo tekom tega tedna razposlana pravila K. S. K. J. na vsa krajevna društva in sicer po United States Express Co. Vsi gg. tajniki(ice) so prošeni, da to jemljejo v poštev, kajti pošiljatev je naslovljena na njih. S bratskim pozdravom Vam vedno udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. šilo 24 aprila in je vzdignjena št. 241 Prosim, da kedor ima to številko naj mi naznani in jaz mu uro pošljem. Če mi tiketa ne pošlje, ne dobi ure. Ura je zlata, kakor je bilo na tiketih naznanjeno. Torej prosim, da naj vsak pregleda, kakšno številko da ima na imenovanem tiketu in mi ga naj pošlje in mu jaz takoj uro pošljem. Tiket se naj pošlje na: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield, 111. Chicago, 111., 26. apr. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Prosim, da mi odredite mal prostor v našem cenjenem listu. Naznanjam rojakom in sobratom J. S. K. J. in tudi članom K. S. K. J., da priredi društvo Zvon št. 70. J. S. K. J. slavnost dne 16. maja; na ta dan bode blagoslovljena društvena zastava; o poldeseti uri bode slovesna sv. maša, po sveti maši se bodemo zbrali v cerkveni dvorani, odkoder bodemo odkorakali na določeni prostor. Zato-raj uljudno vabimo vsa bližnja društva, spadajoča k J. S. K. J. in dr. K. S. K. J., da bi se vdeležili marca in piknika, katerega bomo imeli na 40. Ave. Mayer’s grove, da nam pripomorete do boljšega uspeha. Igrala bode slovenska godba iz So. Chicage. Toraj rojaki in sobrati, na svidenje 16. maja! V imenu društva John Zvežič, tajnik. Indianapolis, Ind., 26. apr. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, dovolite mi malo prostora v vašem listu in glasilu K. S. K. J. Naše društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote dobilo je že več nekakšnih okrožnic od nekaterih društev naše Jednote. Ti lepaki pišejo, naj se nasprotuje zidanju Jednotinega doma. Naše društvo se ne ozira na takšne nič vredne lepake, ampak na korist in napredek Jednote, da bode imela svoj lastni.dom in stališče v Joliet-u, ne pa v Chicagi. To je bilo potrjeno jedno-glasno pri zadnji redni seji. Onim “izpod lipe” v Chicagi se pa svetuje, naj pustijo Jednoto v miru, saj vemo, da so zavidni g. A. Nema-nichu, če kaj koristnega ukrene, češ, zakaj bo ravno Nemanich Jednoto vozil. Če pa bi vas kateri bil rad na predsedniškem mestu, počakajte, saj tudi dem. kandidat Mr. W. J. Bryan še čaka. Koncem mojega dopisa prosim vse člane in članice K. S. K. Jednote, da se vsak zavzame in podpira korist Jednote, da bode vedno lepo cvetela in rastla kot največja slovenska organizacija. S pozdravom John Matelič, tajnik. Allegheny, Pa., 25. apr. — Cenjeni g. urednik Am. Slov.! Prosim malo prostora v priljubljenem nam listu. V dolžnost si poštevam, opozoriti vse one člane -in članice društva Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S. K. Jednote, kateri niso še opravili verske dolžnosti, da isto v najkrajšem času store in se izkažejo s spovednim listom na prihodnji seji dne 9. maja t. L, ker če bi kateri to zanemaril storiti, potem sem prisiljen ž njim postopati po društvenih oziroma jednotinih pra- vilih, kar upam da ne bo treba, kakor poprej, bo vsaki dobre volje opravil. Vsi oni, kateri so pa oddaljeni, da se ne morejo udeležiti mesečne seje, naj spovedne listke brez odlajšanja pošljejo na I. tajnika: Frank Mravintz, 120 — 46th Str., Pittsburg, Pa. Enako tudi opozarjam vse one, katerim je potekel čas veljave potnega lista, oziroma kateri dolgujejo društvu spadajoče jim prispevke, da plačajo na prihodnji seji. Vsi, kateri se bolni naznanijo, naj se zglasijo pri II. tajniku: John Malešič, 4929 Butler Str., Pittsburg, Pa. Bratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Mravintz, I. tajnik. Etna, Pa., 27. apr. — Slavno uredništvo A. S., prosim vas malo prostora v vašem cenjenem listu. Novosti nimam kake poročati, je vse pri starem, samo z delom gre malo na bolje. Stari delavci delajo vsak dan, a za novince pa ni moč dela dobiti. Tudi naznanjam, da se me je napadlo v Allegheny-u, da sem jaz kriv, ker dr. sv. Jurija št. 64 K. S. K. Jednote ne protestira proti zidanju jedno-tine hiše. Jaz nisem kriv nič, ampak od moje strani ima glavni odbor čisto prav, da dela jednotin dom. Denar izdan za zidavo jednotine hiše je zmi-rom sigurno naložen, zakaj hiša ali dom bo last cele jednote in ne posameznega člana. Dom bo čast celi jednoti in tako tudi vsakemu njenemu članu. Tudi naznanjam, da se nisem vdeležil nobenega sestanka v Pitts-burgu, da bi se protestiralo proti zidanju jednotine hiše in se ga tudi ne bodem. Dr. sv. Jurija št. 64. K. S. K. Jednote je zato, da se dela jednotin dom. Toliko vsem v Pittsburgu in Allegheny-u do znanja, da ne bodo po nepotrebnem pozivov pošiljali na pred sednika našega društva, kakor se je več to. zgodilo. Poziv je prišel, podpisan pa od nikogar; kdor pošilja poziv, pa se boji podpisati svoje ime, ali je svest, da dela pravilno? Ne. Ti pa, glavni odbor, le korajžno! Ne boj se njih par, katerim je spodletelo na zborovanju v Pittsburgu. Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. John Skoff. Chicago, 111., 28. apr. — Naznanjam vsem udom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. Jednote, da se udeležite seje 2. maja, ker bode več važnega. Volil se bode I. tajnik. In obenem prinesite spričevalo velikonočne spovedi, ker je že zadnji čas. Kedor ne izpolni te dolžnosti, ravnalo se bode po Jednotinih in društvenih pravilih. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Max Omerzell, preds. Springfield, 111., 26. apr. — Naznanjam rojakom in sobratom K. S. K. Jednote zaradi žrebanja ure društva sv. Barbare št. 74. Žrebanje se je vr- Slovenci in Slovenke v Greater New York — pozor! Slovensko pevsko društvo “Domovina” Vas vabi v nedeljo 16. maja 1909 k svojemu ustanovnemu koncertu s plesom. Koncertni vspored: 1. Jadransko morje (Anton Haj-drih) poje moški zbor Domovine. 2. Žarki jutranje zarje (Dragutin Hruza) udarja tamburaški zbor Ilirije. 3. Luna sije (Anton Hajdrih) quar tet, pojejo gospodje Filack, Zlatic, Vogrič, Adamič. 4. Pomladni glasi, igrata v duetu na glasovir gospica Mimi Rems in gospod J. Rems ml. 5. Ujetega ptiča tožba (Simon Gregorčič, uglasil Jakob Aljaž), poje mešan zbor Domovine. 6. Vražji bas, quartet, pojejo gospodje Filack, Zevnik, Barbič, Adamič. 7. Mladi vojaki (Viktor Parma) udarja tamburaški zbor Ilirije. 8. Crnogorac Črnogorki (Ivan pl. Zajc) poje moški zbor Domovine. 9. Ples. Koncert se vrši v “Arlington” dvorani, 23 St. Marks Pl. (8. cesta med 2. in 3. Ave., New York City. Med posamnimi koncertnimi točkami igra izvrstna češka godba! Vstopnina je 50ct z garderobo vred. Otroci so vstopnine prosti! Ker je koncert na nedeljo in moramo v pondeljek vsi na svoje vsakdanje delo, je pričetek koncerta že ob 7. uri zvečer, vsled česar se rojaki vljudno prosijo, da pridejo točno h koncertu! ’ Čist dohodek koncerta je namenjen društveni blagajni in v nabavo prepotrebnega pevskega gradiva! Rojaki! Pokažite, da ljubite slovansko pesem in pridite vsi, “Domovina” Vas že v naprej iskreno pozdravlja. Odbor. P. S. Pri koncertu sodeluje posestri-ma Ilirija! Petje vodi gospod Ivan Adamič. Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih 0&. znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M'. B. Schuster Young Building. Rusija in klanje kristjanov. Petrograd, 27. apr. — Ruska vlada je bolj vznemirjena nad izgredi tam v azijski Turčiji, nego nad političnimi dogodki v Carigradu, kajti bati se je, da bodo nemiri in klanje vzhodno od Bospora morda vedli do vnanjega posredovanja. To vprašanje doslej še ni navstalo, a utegne priti na dnevni red v najkrajšem času. Po najnovejših poročilih iz Carigrada je videti, kakor bi bili pristaši starega vladanja na Tur škem odločni, nadaljevati boj. Ker v Carigradu ne upajo na uspeh, podžigajo plemensko sovraštvo in fanatične strasti v Mali Aziji ter nakopavajo Evropcem tako resne nevarnosti, misleč, da bodo s tem ladje tujih velevla-sti prisiljene, izkrcati moštvo na turškem ozemlju. Neodvisnost Bolgarije. Dunaj, 25. apr. — Uraden razglas pravi, da je bilo na tukajšnjem merodajnem mestu izročeno službeno pisanje ruske vlade, ki se v njem pripo-znava neodvisnost Bolgarije. Naznanilu je dostavljeno, da je Av-stro-Ogrska pripravljena, storiti isti korak, bržko bode vprašanje orijental-ne železnice zadovoljivo rešeno. Potres na Portugalskem. Lizbona, Portugalsko, 26. apr. — Nedavni potres je bil usodnejši, nego se je najprej poročalo. Kraja Samosa in Santo Esteven sta skoro popolnoma razdejana, in usmrčenih je bilo 47 oseb, a ranjenih 100. Kačih 4,000 oseb je brez strehe. Cenjenim rojakom na znanje! V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v platno vezana stanesamo $1.00. Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na V. J.'KUBELKA & CO. 9 Albany St., New York, N. Y. Časnikar minister. Iz Kodanja poročajo, da je kralj imenoval časnikarja Bjorn Bonsona ministrom za Islandijo. Napredek zdravniške vede. Ravnatelju vseučiliščne očesne klinike v Be-rolinu dr. Greeffu se je posrečilo najti povzročitelja egiptovske očesne bolezni. Kuba prideluje štiriindvajset funtov težke salatne glave. — Pfedno daste denar za kako stvar se dobro prepričajte, da ne bo kes prepozno. Pozor, škandal je na dnevnem redu! Kot nova izgleda obleka ko smo JA mi očistili in pogladili, neglede ako Jo iz debelega ali tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se %*■ znanijo z našim delom. PrenoviVMI obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pl», čilo. Poskusite naše delo! JOLIET STEAM DYE HOUML James Straka ft Co. 630-623 Cass St. JOLIET, Chi. Tel. 489. N. W. Tel. TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, UL E. Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. Hickory St., Joliet, UL Velika zaloga spomnikov Nase prodruznice so: v Chicag* Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone AOt AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1909. I. Ravnokar se je zaprla velika prodajalna,"Pri volku". Težke železne zavese ob izložbah so zdrdrale navzdol, luči so pogasnile,'zaklenila so se vra-ta. V živahnem pogovoru so zapuščali uslužbenci veliko prodajalno. Vel je mrzel sever. Mlade prodajalke so se zavijale v ogrinjače in so smehljaje se in čebljaje stopale po ulici. Videlo se je ubogim mladenkam na radostnih licih, s kakim veseljem , so zapuščale prašne prostore, da se po trudnem dnevu odpočijejo v domačem stanovanju. Dve devojki sta šli roko v roki za vrstami drugih. Obe sta bili še mladi komaj odrasli kratkemu krilu. Starejše tovarišice so ju večkrat dražile in zasmehovale, zato pa je njuno prijateljstvo raslo boljinbolj. Hodili sta skupaj in sta se ogibali tovarišije starejših prodajalk. “Marija,” prične naenkrat 'ena izmed deklic,, "jaz imam danes plesno, uro. Ali prideš tudi ti?” . Ogovorjenka je zmajala s tihim vzdihom plavolaso glavico in žalost je dahnila na njen droben, ljubeznjiv o-brazek. “Jaz? O kaj takega ni zame, Jelica,” je odgovorila žalostno in povesila oči, da zakrije prijateljici solze, ki so ji zablestele v očeh. “Saj veš,” je nadaljevala čez nekaj časa žalostno; “mati jnoja je vedno bolna, ves moj zaslužek roma v lekarno in k zdravniku. Kako bi mi še ostalo kaj denarja za zabave, lepo obleko in za dragotine, ki si jih morejo drugi privoščiti. Oh, jaz na to niti misliti ne morem. Vedno delo, revščina, težave! To je moja u-soda... Nisem poznala boljše sreče izza otroških let. Ko je umrl moj oče po dolgi hudi bolezni, so že nastopili žalostni dnevi. Nobenega premoženja nismo imeli, ker nam je vse zapravila dolga bolezen. In od tedaj se ni nič predrugačilo naše življenje. Veselje, in radost... ah, to so nam neznane stvari. Ne vem v čem sem se pregrešila, da se mi godi tako slabo na svetu. Ko bi ne imela moja dobra mati tako velikega neomajnega zaupanja v ljubega Boga, ako bi mi ne znala s svojim zaupanjem vedno in vedno vlivati srčnosti v mojo dušo, mislim, da bi bila obupala že zdavnaj. Ali ona mi vedno potolaži nezadovoljno srce s pravimi besedami in mi vzbuja zaupanje v boljšo bodočnost. Ona, ki toliko tr-' pi, ki je že toliko let priklenjena na postelj, mora osrčevati mene, mlado dekle. Veš,'draga, večkrat me je sram, zelo sram. Zdrava sem; ali ne zadostuje to, da bi bila vesela?” “In veš, kaj še?” vpraša prijateljica. “Kaj?” “Pozabila si povedati, da si ne le zdrava, ampak tudi — lepa, resnično lepa,” povdari prijateljica z mehkim glaskom. "Vse tvoje težave bi rada prenašala, ko bi mogla biti tako lepa, Ko bi me vsi ljudje občudovali, ko bi—;” dekle je nagajivo pogledala prijateljico s strani, — “pravzaprav bi ti ne smela povedati, ker bi se lahko prevzela. —” “Daj no, povej — kaj?” sili Marija v Jelico. “Nekaj sem slišala danes,” prične Jelica počasi, da bi bolj vzradovedila prijateljico, “nekaj kar se tebe tiče.”— “Povej vendar!” “Gotovo si tudi ti opazila starega gospoda z zlatimi očali in suežno-be-iimi lasmi.” * Marija pokima. Jelica nadaljuje: “On je prijatelj našega gospodarja. Večkrat pride v prodajalno in ne kupi ničesar. Danes je vprašal gospoda: “Povej, kdo je onale mala tam s plavolaso glavico? Take oči in lase sem opazil redkokdaj.” Pri tem jc pokazal nate, in te je občudoval. Zavidala gem te. “Te oči sem že videl nekje, ko bi le vedel kdaj in kako. Kadar jo vidim, se vselej spomnim svoje — “Kar sta govorita naprej, nisem razumela,” je nadaljevala Jelica ognjevito, “ali povej mi, Marija, kako ti je pri srcu, kadar te takole' občudujejo?” “Tudi meni se je že zdelo čudno, zakaj včasih stari gospod tako strmi name, kakor bi me hotel ogovoriti.” Po teh besedah je obstala Marija pred malo, nizkotno hišico, stisnila je spremljevalki roko in ji je brzo voščila: “Lahko noč, Jelica! Težko me že pričakuje mati.” Stisnila se jc skozi ozke, samo naslonjene duri, in je vstopila v borno toda snažno sobico. Bleda žena je ležala na bornem ležišču. Mala, medlo goreča svetilka na mizi je za potrebo razsvetljevala sobico, le v kotih je o-gtalo popolnoma temno. Ob koncu postelje je sedela usmiljena sestra. Čez njen madonin obraz je hušknil vesel smehljaj, ko je prišla mlada hčerka bolnice. “Vi.ste še vedno tukaj, sestra Elizabeta?" vpraša Marija z vidnim veseljem. “Kako ste dobri! Ah, kako sem potolažena, ker vem, kako zvesto in skrbno varuhinjo ima moja uboga mati!” Ogovorjenka pokima deklici: “Ponoči bom ostala tu pri njej, dete moje, da boš ti lažje in mirneje spala.” “Dober večer, mamica!” S temi besedami se obrne deklica k bolnici. “Kako ti je danes, mamica?” Bleda žena je pogledala s trudnimi očmi usmiljeno sestro, in sestra, je ra zumela. Nato je odvrnila hčerki ve selo: "Počutim se prijetno nocoj, otrok moj. Bolečine v prsih in glavi so pojenjale, kašelj me ne muči več, tudi diham mnogo prostejše. Upam, da bom kmalu rešena bolečin. “Kako me to veseli,” se zasmeje deklica s srečepolnim smehom. “Kako me veseli, da upaš... upaš... Morebiti res pride enkrat tudi k nam sreča in veselje- Ko boš ti, ljuba mamica zdrava, potem se bom veselila svojega življenja. In ti boš ozdravela. Jaz bom delala potem za obedve. Ti ne boš ničesar pogrešala, mamica, ničesar ne bodeš trpela.” Tako je kramljala deklica, veselo zaupajoč v boljšo bodočnost. Bolnica pa je sklenila koščene roke in je govorila til® s seboj: “Kakor Bog hoge, tako naj se zgodi On je neskončno dober, On mi želi najboljše. Popolnoma se vdam v njegovo sveto voljo. — Samo pri Njem najde človek pomoč in tolažbo.” •Mariji se je zdelo, da si je sestra Elizabeta otrla solze z lic. Pogledala jo je z vprašujočimi očmi, ali sestra Elizabeta se je obrnila k raznim steklenicam in skodelicam, ki so stale na mizici poleg postelje in je podala bol niči žličko zdravila, ki ga je povžila ubožica jako nerada. “Čemu to?” jc zvenelo raz njene blede ustnice. “Tako dobro se počutiš,” se je sme hljala Marija vsa srečna, “da niti zdra vila ne maraš več?” “Da, Marija, tako dobro — se počutim danes. — Kmalu se bom počutila — še — boljše —.” Nikdar še ni videla deklica matere tako zaupljive. Vprašujoče je gledala bolnico, in njen obraz se ji je zdel bjed, silno bled, lica upala, silno upa la. Bolj je bila podobna mrliču kako' bolniku, ki bo kmalu ozdravel. Morebiti se njej le tako zdi? Morebiti jo medla luč tako čudno obseva? Njen glas je bil tako čudno zveneč, kakor še nikdar. Morebiti se mati moti? Če bi se vendar njeno zdravje ne zbolj .šalo? Ali bi se je ne polastil popolen obup, ako bi zvedela, da jo je varalo upanje? “Ali res veruješ, da se ti bo zboljšalo?” vpraša Marija z boječim gla som. “Prav gotovo! Jutri mi bo tako dobro — tako dobro — o, kako se vese lim tega — o, kako prisrčno bom zahvalila Boga če me —” Nehala je govoriti, ker je opazila, s kako bojazljivo napetostjo je gledala Marija v njene ustnice. Močneje je stisnila glavico ljubljenega otroka na prsi, in je šepetala deklici na uho: “In prosila bom ljubega Boga zate, da te obvaruje in vodi po svojih svetih potih. Prosila ga bom, naj njegovo očetovsko oko čuva nad teboj. Bodi srečno, ubogo dete! — Saj si doslej užila še tako malo sreče, ali tudi k tebi bo prišel enkrat srečen dan; prišel bo! Vsakemu človeku se enkrat približa, enemu prej, drugemu poznej. Tudi jaz sem enkrat videla srečo, tako lepa je bila — pa tako kratka!" Čudno, čudno se vede danes mati. Kako se svetijo njene še vedno lepe oči! Kaj bo z njo?” Mladi devojki je postalo tesno pri srcu, ko jo je božala mati in ji govo rila lepe besede. Mati pa se je pri zadnjih besedah ozrla na nasprotno steno. Ondi je visel velik, zlat križ, V medlih žarkih svetilke je lesketal in blestel v čudovitem sijaju. Bilo je dragoceno delo, ki so ga mo gle izvršiti le umetniške roke. Zvesto po življenju povzeta podoba Rešeni-kova je bila izdelana iz slonove kosti pri natančnejšem opazovanju se je vi delo, da je križ velike umetniške vrednosti. , Marija je na željo materino snela križ s stene in ga je položila v njene trepetajoče roke. Skupaj sta opazo vali mati in hčerka s trnjem kronano glavo Gospodovo. V ljubezni in milobi je blestelo sveto obličje velikega Trpina, le čez njegove svete oči je padala senca grenke bolesti. Kdor je u-stvaril to prekrasno delo, on je bil resničen umetnik. “Marija,” prične bolnica čez nekaj časa, “križ moraš ohraniti vedno v svoji lasti, in naj pride kar hoče. V vseh tesnih urah, ki sem jih preživela je bil križ moja najslajša tolažba, najdražje upanje. Dajal mi je moči in srčnosti v težavah, učil me je potrpežljivosti v najhtijših treno.tkih bolezni; kajti On, ki je visel na križu— tukaj na križu — On je trpel tisočkrat več. Kaj so naše male bolečine proti njegovemu neizmernemu trpljenju! Večkrat v času hude potrebe me je mučila misel: “Prodaj zlati križ, — denarja boš dobila zanj. veliko denarja! Toda vedno sem se stanovitno ustavljala takim skušnjavam in sem rešila svojo najdražjo dragotino. Stori tudi ti tako, Marija! Kadar pride revščina, in bo skušnjava velika — bodi močna! Ozri se na križ! Če se bodo majala tla pod tvojimi nogami, če pridejo vse nesreče nad tebe, če te bo zapustil zadnji prijatelj in te bo ves svet žalil in obrekoval, če boš ostala čisto sama in zapuščena sredi viharjev življenja, tedaj se oprimi križa in ga drži krčevito in ga ne izpusti iz rok. Raz križ se bo razlil blagoslov na te — o, jaz sem večkrat čutila ta blagoslov! Saj veš, v koliko tolažbo mi je bil križ v težkih dnevih in grozečih nočeh. On, ki mi ga je podaril še v tistih dnevih, ko je cvetela moja sreča, ni slutil, da bo iz tega križa izvirala vsa moja tolažba. On sam ga mi je izdelal, da bi bil kras moje sobe, — in vendar, koliko večjega pomena je ta križ za-me! Tolika tolažba, tolika sreča — vse moje upanje v — križu!” Take in slične besede je mati govorila hčerki Mariji, nikdar nič novega, vedno samo o — križu. Le tega ji ni povedala nikdar kdo ji je podaril to tako dragoceno delo umetnika. Danes pa ji je bolnica sama pričela pripovedovati: “Ljubila sva se, j— Jožef Vran in jaz. Zaobljubila sva si zvestobo in se nisva brigala za mnenje sveta; vsem se je zdelo nespametno, da bi tako plemenit gospod vzel ubogo šiviljo za ženo. Jožef je bil umetnik. Toda njemu ni bilo treba dejati iz potrebe ampak samo iz veselja, ker je bil obdarjen z bogastvom. Oče moj ga je nekoč imenoval plemenitega lenuha, ki krade Bogu čas —- in Jožef je zaprisegel, da nikdar ne pozabi tega raz-žaljenja. Ljubezen njegova ni bila dovolj močna, da bi se vzdržala. Ker so bili seveda tudi njegovi stariši proti najini zvezi, mi je obrnil hrbet in šel. Grenke solze sem tedaj jokala za njim. S časom sem se nekoliko pomirila, in po nekaj letih, ko sta mi že oče in mati umrla, sem podala roko pridnemu možu — tvojemu očetu. Oče tvoj, ljubo dete, je mož-poštenjak! Toda že v prvem letu po najini poroki je začel bolehati in ni mogel več skrbeti za ženo in otroka. — Zdaj je že zdavnaj mrtev!” Bolnica bi bila govorila še več, pa sestra Elizabeta ji je zabranila z meh kim glasom: “Govorili ste že preveč in utegnilo bi vam škodovati.” Čuden smehljaj se je zazibal bolni ci okrog ozkih ustnic. Legla je volj no nazaj med blazine in je zaklopila oči. Tiho je sedela Marija ob postelji. Ko je hotela zlati križ zopet obesiti na steno, ji je branila mati s tihim, bolnim glasom: “Nikar, — nikar, dete, naj imam križ.. . ah, moj zlati križ!”.. . Globočje in globočje k prsim je zle zla glava Mariji; utrujenost je prema gala mlado telo. “Pojdi počivat, dete,” jo je opominjala sestra, “mati že spi.” Še enkrat se je ozrla Marija na spe čo mater in je šla k počitku. Ali vsled neke neumljive tesnobe ni mogla za spati. Vse je bilo tiho okrog nje, nobenega glasu, nobenega vzdiha ni bilo slišati. Marija je vstala in je stopala po prstih v sobo bolnice. Medlo je gorela svetilka. Vsepovsod svet mir.' Sestra je nepremično sedela ob postelji materini. Dolgo je stala devojka na pragu in je z boječim pogledom zrla v somrak, ki je plaval po sobi. Nato se je približala z lahnimi koraki. “Ali še spi mati?” zašepeče devojka zvesti strežajki bolnice. “Še, še — pojdi vendar počivat, ljuba moja!” -=- odvrne sestra s pridušenim glasom.. . Toda ko se je prvi žarek budečega se jutra prikral skozi malo okence, je pal na milo, mrtvaško lice materino. Sladek smehljaj ji je plaval krog osi-nelih ustnic. Revica je zaspala in je brez boja, takorekoč v spanju, presto pila prag srečne večnosti. Odrveneli prsti so oklepali dragoceni zlati križ. II. Preteklo je eno leto. Marija je še ' vedno bila prodajalka “pri volku”, še vedno je stanovala v oni mali sobici, ki jo je imela že tedaj, ko je živela mati. Materino sobico pa je oddala v najem pridni, stari ženi, ki jc kmalu ubogi devojki postala dobra prijateljica in takorekoč druga mati. Zaslužek Marijin je ravno zadoščal, da je mogla skromno izhajati. V razkošju ni mogla živeti; denar, ki ga je porabila pri materinem pogrebu, ji je posodil njen šef, m ta dolg je v mesečnih obrokih odtrgoval od njenega zasužka. Ko je bil že ves dolg plačan, je še preteklo nekaj časa, predno je mogla Marija misliti na to, da bi živela v razkošju in bi metala denar za nepotrebne reči. Še vedno je nosila priprosto črno obleko, ki je bila že zelo oguljena — ali kaj ji je pomagalo? Tedaj ob materini smrti je v prvi veliki bolesti obljubila, da bo nosila žalno obleko do smrti, danes pa je že pričela drugače premišljevati o črni obleki. Mlada devojka se rada lepotici, in tudi Mariji se je zdelo, da je njena ‘črna roba’ strašno grda. Tako bi se rada enkrat videla v lepi novi obleki. Marijini prijateljici Jelici — njej se je seve godilo boljše. Ves zaslužek je smela porabiti samo za lepe obleke in je bila zato vedno najepše oblečena. Mariji je že toliko pripovedovala o plesih in veselicah, in ona je poslušala tako rada. O da bi se tudi sama mogla udeleževati plesov, veselic! Samo enkrat, vsaj enkrat! Kako bi bilo lepo! Večkrat je že pripovedovala Jelici o svojih željah, — ali, seveda, brez denarja ni mogoče. Podoba materina je v Marijinih mislih počasi in počasi bledela in druge misli so se vrivale v mlado glavo. Vroče je hrepenela po nepoznani sreči, po razkošju in veselju. Mrmrala ■je nad veliko revščino, ki ji je zapirala pot med bogati svet. Nepopisno jo je jezilo, da so ji njene tovarišice, sama mlada ošabna dekleta, pridevale zaničljivo ime “vran-ček”, zaradi črne obleke. (Nadaljevanje na 7. strani.) U stan» vi jena i§7l. T&s ff ill County National Bani Of Joliet. Illinoia. Kapital in preostanek $300,000.00 ‘rejenia raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele sveta J A HENRY, predsednik C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. JOLIET CITIZENS BREWING CO. -N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.— POZOR, ROJAKINJE1 Ali veste kje je dobiti najboljše me .0 po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz e dobijo najboljše sveže in prelca •ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* loskusite naše meso.. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113 IPiite Ells: Brand” -pirvo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah FRANK MEDOSH 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. C. W. BROWN, predsednik. R. PILCHER, podpred89dnik. W. G. WILCOX, casir. mal M Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111. TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3 % o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. Ana Vogrin Izkušena babica 205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. Poštena Postrežba vsakemu. Telefon 123, South Chicago. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PIVE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali r naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICHMANU LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Haras,*? fTL Chicago telef. 2794 mJ telet.N 02 7 ZNAK NEVARNOSTI. Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so , naravni znaki nevarnosti Ti so; bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. «orara maraa-ir. Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladico spanje, krepča živce in mišice, čisti kri, daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje. UtOiSTS«!» Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec VPRAŠANJE—-Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci gotjnfaje, ker ram dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeodta» pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke Ako rabite ndrar niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. 620-622 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. (Nadaljevaje s 6. strani.) O, tudi k njej bo prišla enkrat velika sreča, o kateri je sanjala vedno in vedno. Ko je tako-le na večer sedela skupaj s svojo staro prijateljico in ji je pripovedovala o svojem koprne-nju in sanjah, ji je ona vedno kimala smehljaje, in je mislila o tem, koliko časa je že preteklo, odkar je tudi ona tako sanjala in koprnela. Osemnajst let je bila stara Marija. Kdo še ni v tej dobi sanjal in koprnel. Osemnajst let je bila stara Marija. Kdo še ni v tej dobi sanjal zlatih sanj o bodoči sreči! Kdo se ni še zibal v sladkem upanju, da je morebiti njegova sreča čisto blizu? Treba bi bilo poseči le z roko in bi jo zagrabil. Tudi Marija je sanjala tako-le: Ako bi prišel bogat snubec trkat na njene skrite, nizke duri, ako bi ga smela ona spremiti v njegovo veliko in lepo palačo — potem bi bile izpolnjene vse njene želje. Seveda, ona se mora nalepotičiti, da bo ugajala tako bogatemu gospodu — toda, kje naj vzame denar? Večkrat se ji je vsiljevala misel, da bi prodala dragoceni zlati križ, ki se tako malo poda njeni mali in uborni sobici. Lep denar bi dobila zanj. Potem bi si lahko kupila novo obleko in bi se lepotičila kakor druge tovarišice. Vse bi jo občudovalo in zavidalo. Začetkoma se je branila takih misli, pa prihajale so vedno pogostejše, ni imela miru. Kaj bi storila s križem? Materi je bil križec najdražji spomin, njej tudi — toda če je človek v potrebi, kaj naj stori? S samo seboj je čutila veliko usmiljenje. Konečno se je pomirila: “Morebiti pridem kmalu do denarja, in potem kupim nov križ... da, potem----” Toda kmalu potem so jo nadlegovale zopet iste misli: prodam... ne prodam. . . prodam. . . ne prodam. Nazadnje se je že pripetilo nekaj, kar jo je privedlo do nesrečnega skle- pa. ' “Čez par tednov", se je oglasil šef nekega dne, “bomo slavili petindvajsetletnico, odkar obstoji naša prodajalna. Povabljeni bodo vsi uslužbenci. Najprvo bomo imeli slavnostni o-bed, potem nekoliko plesa, torej, gospoda moja, pripravite se!" Ves teden so uslužbenci in uslužbenke v prodajalni in drugod govorili samo o slavnosti. Samo Marija je molčala. "Vranček, tebi se slabo godi," so jo dražile tovarišice. “Ali boš pri slavnosti tudi vsa črna kakor vranček? Morebiti pa nas boš presenetila, he? Kako bluzo boš imela, modro ali rožnato?" “O da bi mogla vsaj enkrat pokazati! tovarišicam, da se znam obleči v naj- | lepšo obleko — kaka slast bi bila j zame!" Zlati križ s stene ji je govo-1 ril s skrivnostnim glasom: “Nikari!” In oglašal se je skušnjavec "Prodaj!".. “Ali morebiti ne boš prišla k slavnosti?” vpraša Jelica prijateljico. “Kako bi mogla priti?” odvrne Ma-. rija z rezkim glasom. “Zasmehovali bi me v obnošeni črni obleki. Ne, ne, ne pridem!" “Hm — to je res," premišlja. Jelica. “Ali nimaš ničesar, kar bi se dalo spraviti v denar? Kako lepotičje ali karkoli?" “Imam nekaj dragocenega, — pa se tako težko ločim, jako nerada bi prodala ...” “Kako si neumna, Marija!” prigovarja pridno Jelica. “Zakaj si tako občutljiva? Če le moreš, pridi k naši veselici in se raduj vsaj enkrat v svojem življenju. Saj si doslej še tako malo lepega užila.” “Da, pridem k slavnosti!” ser naenkrat odloči Marija. “Pridem!” Še tisti večer je snela križ s stene, zavila ga je skrbno v mehek papir in ga nesla zlatarju. Trgovec, zelen in suh možiček, si je zadovoljno gladil ščetinasto brado, ko mu je Marija ponudila svojo dragotino. Ali devojka v velikem mrzličnem razburjenju ni opazila ničesar. Tresle so se njene roke, ko ji je suhi možiček izročil denar. Nato je odbrzela v bližnjo prodajalno oblek in je pričela izbirati med raznimi čipkami, trakovi in blagom. Njene oči so blestele in živahno so rdela mlada lica. Že si je predstavljala, kako se bo vrtela v plesni dvorani s svetlo obleko in rožo v laseh. Ona bo izmed devojk najlepša tisti večer, ona bo kraljica med kraljicami... Hitela je Marija domov z zavojčkom pod pazduho. Ko je stopila v svojo malo sobico, se je ozrla najprej na ono prazno mesto, kjer je visel zlati križ. Skrčilo se ji je srce od bolesti. Zdelo se ji je, kakor bi izgubila najboljšega, najzvestejšega prijatelja, ki ji je pomagal v vseh bolečinah. Zdaj pa je ostala sama na svetu, brez prijatelja, brez pomoči. Z rokami si je zakrila lice in je tarnala in jokala, kakor bi ji hotelo zastati srce. Kaj je storila? Najdražji spomin materin je prodala za prazne čirečare. Zlati križ je prodala, ki ga ji je mati umirajoč položila na srce. In čemu? Da bi se enkrat nalepotičila, da bi se pobahala, da bi ugajala strasti-polnim moškim srcem... fej! Mati, mati! In zdelo se je Mariji, da stoji ob postelji materini. S kako pobožnostjo, "s kako blaženimi očmi je pogledala zadnjič zlati križ in ga je pritisnila na svoje prsi. Kako mirno je potem le-> žala na mrtvaškem odru, in zlati križ je krasil njene koščene roke. Odtedaj pa je preteklo komaj eno leto in — hčerka je prodala najdražji spomin zaradi prazne zabave! Nešteto solz je pripolzelo devojki na lice. Z jeznim pogledom je vrgla nesrečni zavojček obleke v kot, in bilo jo je strah.. . O da bi mogla zopet kupiti križ, kako rada bi opustila slavnost! Dolgo ni zaspala tisti večer. Tesno ji je bilo pri srcu, kakor človeku, ki je izgubil domovino in svojce in vse najdražje. Vsak prejšnji večer je, predno je zaspala, gledala na križ in molila v otroškem zaupanju. Nocoj pa ni molila, ker ni bilo križa na steni. Ali bi mogla zopet nazaj kupiti svoj zaklad? Oh, za obleko je dala še precej več, kakor je pa dobila za križ. Sklenila je po dolgem premišljevanju, da bo prosila jutri trgovca, naj ji posodi nekaj denarja, in potem bo šla k zlatarju in bo zahtevala križ nazaj. Pomirila se je in je zaspala. Ko se je zbudila drugo jutro, je bilo že pozno. Hitela je, kolikor je bilo mogoče v trgovino. Trgovec jo je opomnil, da se v prihodnje ne sme več pripetiti, da bi zamudila. Opomin jo je zelo razburil, še bolj pa škodoželjni pogledi tovarišic, ki so ji privoščile trdo besedo trgovčevo. ’ Niso je namreč ljubile lahkožive de-vojke, ker se jih je vedno ogibala. Rekle so, da je visoka in prevzetna. S tresočimi rokami je postregla navzočim strankam, da bi si s posebno pridnostjo pridobila naklonjenost trgovčevo, zlasti zato, ker ga je hotela prositi pred večerom, da bi ji posodil denarja. Vse njene misli so se vedno in vedno vračale na izgubljeni zlati križ. Premišljevala je, s kakimi besedami bi prosila trgovca za denar. Med tem pa ni zapazila, kako sta dva gospoda, starejši in mlajši, že čakala nekaj minut, da bi jima postregla. “Gospica Marija,” se oglasi naenkrat trgovec z neprijaznim glasom, “ali bi ne izvolili postreči tema dvema gospodoma -— a?” Marija se je prestrašila. “Da, — seveda, — takoj!" Trgovec je prišel bližje in je šele tedaj spoznal starega gospoda z zlatimi očali. — “Ti tukaj? Kaj že tako zgodaj kupuješ?” "Tako zgodaj! In sicer nekaj prav posebnega, nekaj finega! Veš, za poročno darilo. Pa pozabil sem ti pred-slav:ti tukaj svojega sina Antona. Pred kratkim se ‘je vrnil z dolgega potovanja." “O, izredno, me veseli, da sem se seznanil z vami!" Gospoda sta si podala roke, nato se j‘e obrnil mladi gospod k Mariji: “T-o-raj, gospica, sedaj bomo izbrali, prosim!" Zavistno so gledale druge prodajalke na Marijo, ki je smela streči ime- j nitnemu gospodu. Stikale so si glave j in so gledale mladega gospoda, ki je večkrat obrnil svoje oči v lepo obličje Marijino, kakor pa na stvari, ki jih je izbiral! Dolgo je že izbiral, a ni kupil ničesar. Stari gospod ga je po-trepal po ramenih. “Že vidim, da ne boš prišel do konca z izbiranjem. Prosim, gospica, pokažite one sklenice na polici — ne, ne, —one druge tam zraven — tiste brušene — da, tiste, — mala umetnina, kakor je videti!" Marija je ravnokar hotela prijeti za-željene sklenice. Ali njene oči se srečajo z očmi mladega gospoda, in to je vznemirjeno deklico razburilo še bolj. “Gospica Marija, pazite, za božjo voljo!” zakliče trgovec, toda prepozno, da bi preprečil nesrečo. Ropot, — žvenket, — glasen krik--------umet- no brušene sklenice leže v črepinjah na tleh, samo srebrni tablet, na katerem so stale, je ostal še cel, vse drugo razbito, zdrobljeno! — S prestrašenimi očmi je strmela Marija v črepinje. Kako se ji je vendar pripefila tolika nesreča? Še-le od jeze tresoči glas trgovčev jo je zopet spravil do zavesti. "Ah, — nemarnost! Kaj takega se mi še ni zgodilo. Plačali mi bodete škodo, in potem — še eno — odpuščeni ste, in sicer precej — ne, prej morate plačati. Ako ne morete plačati, ostanete toliko časa brez plače, dokler niste doslužili vsote. Razumete?” Marija je. obstala kakor okamenela. Noben glas se ni čul izza njenih bledih ustnic, V strahu so zrle njene velike oči semintja. Ali ni nikogar, ki bi imel usmiljenje z njo? Čutila je, kako se tresejo tla pod njenimi nogami. Le ena misel jo je prevzela popolnoma: Nesreča ji bo odslej vedno za petami, nikdar ne bo mirovala. In vsega tega je kriva ona sama. Zakaj je včeraj prodala zlati križ? Zakaj je tako malo spoštovala in ubogala zadnje materine besede? In zlatega križa ne more več kupiti nazaj. Saj ne bo niti mogla popraviti velike škode, ki jo je naredila danes. Ako bi prosila trgovca, naj ji posodi denarja za zlati križ, bi se on norčeval iz nje in bi jo zapodil. O zlati križ! Q svete besede umirajoče matere! Take in enake misli so se podile Mariji po glavi. In vendar, to je trdno sklenila, da bo zopet kupila zlati križ, čeprav bi potem morala iti beračit. “Ubožica se mi smili!” zazveni naenkrat na njeno uho prijeten glas onega mladega gospoda. Hvaležno mu pogleda Marija v oči. Kako dobro ji je delo, da ima vsaj eden izmed množice usmiljenje z njo. Ako bi mu smela povedati vse, kar teži njeno potrto srce, kako bi bila srečna! “Ne glejte tako potrto in obupano, gospica!" jo dalje tolaži mladi gospod, “Kaj-ne, oče,” ■— s temi besedami se obrne na starejšega gospoda — "midva bova povrnila škodo? Vse se bo dobro izteklo. Gospod trgovec vam bo gotovo odpustil vašo nesrečo, in potem —” Ponudil je roko trgovcu. Njegov strogi pogled se je takoj nekoliko razjasnil. "Kako more biti tako nerodna!” je mrmral že napol potolažen. 1 Čez Marijina lica so se udrle svetle solze. S pridušenim jokom je prosila trgovca oproščenja, in njene blede ustnice so zopet zardele. Anton je v tem trenutku obžaloval, da ni on trgovec. Njega bi "ubožica” ne prosila dolgo, on bi ji odpustil precej vse... vse... (Konec prih.) Zadnji žarki že hladnega večernega solnca obsevajo vrhove visocih gora, pastirji ženo svojo čredo domov, peva-joč si veselo pesmice. Kmalo pa zatone solnce za gorami in blaženi mir se razlije po malej vasici nekega gorskega zakotja. Vse počiva, vse je tiho, le v zadnjej hišici še brli lučica. ‘“Da, da,” vzdihuje vdova srednje starosti, bivajoča v tej hiši, “že zopet sem en dan bližje smrti! Kako je vse minljivo na svetu, in kaj bi bil človek brez božje pomoči in njegovega zaščita.” In nadaljuje: “B:lo je pred nekaj leti, ko mi je umrl mož, koji mi ni zapustil ničesa, raz-ven 3 malih otrok. Koliko sem prestala v tem času! Takoj po njegovi smrti morali bi se bili seliti iz hiše, ker nisem mogla plačati stanovanja. Dolga moževa bolezen je namreč vzela še ono malo, kar smo imeli prihranjenega, Naš hišni gospodar pa je bil mož kamenitega srca. Ko sem ga prosila potrpljenja, zaupil je rekoč: 'Kaj mi mari, imate li ali ne," jaz hočem imeti plačano stanovanje:' “Matija", pravim mu, “počakajte še samo 14 dnij in vse vam poplačam. Zaslužila sem nekaj še pri Jurijevih, nekaj pa še bom, pa vam vse pošteno plačam." ‘Dovolj,’ zareži gospodar, ‘spravite se mi izpred očij in glejte, da mi vse plačate najkasneje v treh dneh.’ Te besede izgovorivši se obrne, proklinja ter me pusti jokajočo v veži. Kaj. naj začnem." ihtim reva, "kam naj grem? Zima je pred durmi, zaslužka ne bo več, jaz pa nimam niti drva za zimo. Pa čemu mi bodo drva, saj sedaj niti stanovanja nimam.” "Ne daleč od vasi, v koji sem stanovala takrat, je stala lična kapelica Matere božje, h k.oji so kaj radi zahajali pobožni vaščani. H tej kapelici se podam tudi jaz, s trdnim zaupanjem do mogočne priprošnjice, da mi pomore v tej sili. Molila sem dolgo časa m vstala nekako potolažena. Na poti domu pa me sreča gosposki oblečen tujec, koji me vpraša po mojem o-pravku in druzih navadnih rečeh. Povem mu vse po pravici, med tem tudi dogodek današnjega dne s hišnim gospodarjem in mojo skrb za bodočnost. Posluša me sočutno, konečno pa vpraša, če znam šivati. — Bil je posestnik lepe hiše pri bližnjem mestu, kakor mi je pravil. •— Povem mu, da krpati bi že znala lepo, a novih oblek ne izgo-tavljati. Na to pravi gospod, da ima njegova soproga vedno dosti šiva, ko-jega bi lahko jaz dobila; pa tudi od druzih bi mi gospa izposlovala vedno dovolj dela, da bi le hotela prevzeti. Z veseljem ga poprosim za to delo. — Ko greva še nekaj časa skupaj, svetuje mi, naj bi šla stanovat bliže njegove hiše in bliže mesta. Tako bi delo lažje prejemala in oddajala, na vsak način pa naj pridem jutri k nje-govej gospej. Vse to mu z veseljem obljubim. O, kako blaga je bila ta gospa! Tega ne pozabim nikdar. Povabila me je prijazno v sobo, dala mi mesa, vina in kruha, videč, kako prepadena sem lakote in skrbij. Vrhu tega pa mi je dala še polno košarico šivanja, nekaj obnošene obleke in toliko plačila naprej, da sem gospodarju lahko plačala stanarino. Hvaležno ji solznih očij poljubim roko, slaveč na tihem Marijo, da mi je na tak način pomogla iz stiske. Sedaj je vse dobro, mislila sem si domov grede. Gospodarju plačam stanarino, ob jednem pa mu odpovem stanovanje, da grem stanovat bližje mesta radi boljega zaslužka. Res sem to storila. Pri mestu je bilo sicer nekaj dražje stanovanje, a ker sem imela vedno dovolj dobro plačanega šivanja izhajali smo še dosti dobro. Ali žal, da je to trajalo kratko! Nekega dne zboli moja dobrotnica. Mož je poklical sicer vse zdravnike istega mesta, a zaman. Blaga gospa je morala umreti in z njo je umrl tudi lep kos mojega zaslužka. Dobivala sem sicer še šivanja, a to je bilo komaj za živež. Za obleko in stanovanje pa je zmanjkalo. Trpeli smo mnogo pomanjkanja. Otroci so zboleli in pomrli jeden za drugim, ponajveč radi pomanjkanja. Gospodar se je bil zopet ožemi in dobil ošabno gospo, ki je zelo zaničevala reveže. Zategadelj je postal i gospod popolno drugačen, da me ni podpiral več. Vsled tega sem bila Vedno sla- beja, dokler nisem popolnoma onemo gla. Vrhu tega pa sem se še prehladila in morala sem se vleči. Rabila sem vsa zdravila, kar mi je kdo rekel, a vse brez vspeha. Kakor ob vsaki nezgodi, zamolila sem tudi sedaj k Materi usmiljenja in se namenila opravljati devetdnevnico njej na čast, da bi ozdravela. Ta svoj sklep razodenem tudi velečastitemu župniku, koji so me obiskali vsak dan. Rekli so mi, da sem mnogo preslabotna za to, a nisem se dala omajati v svojem sklepu. Verovala sem tako trdno v Marijino pomoč, da sem bila prepričana, da ozdravim. Takoj naslednji dan pričnem pobožnost, in glej! Dan za dnem sem bila bolja, deveti dan pa vstanem na veliko začudenje vseh znancev. Za tem sem kmalo popolnoma okrevala. Ker nisem imela sedaj pri mestu več dovolj zaslužka, šla sem stanovat v to zagorsko vasico, kjer minió in zadovoljno živim ob dnini in darovih dobrih sosedov. Mirneje in zadovoljne-je morda od bogatih ljudi. — Bog ga bodi za to zahvaljen.” Iz te resnične dogodbe je razvidno, kako velika zavetnica je Marija vsem, ki se z zaupanjem zatečejo do nje, kajti njihovih prošenj ona ne zavrže nikdar. Trpel je na glavobolu. “Trpel sem na hudem glavobolu. Slišal sem o Vašem prašku zoper glavobol m nevralgijo. Naročil sem nekaj teh praškov, ter po rabljenju istih popolnoma ozdravel za kar se Vam iskreno zahvaljujem.” Dominik Horvat, New Brigton, Pa. — Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo odstranijo vsake vrste glavobol. Proda-jejo se v vseh lekarnah. 12 praškov v škatljici za 25 centov. Poskusite jih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. NASLOVNIK t.govcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mes mco. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvi i Jolietu. Velika zaloga. Nizke cc ne. 104 Jefferson St., blizu mosta CHUL1K BLAŽ J., 711 N. Chicag-st., bhzo slov. cerkve Prodajaln« moških ¡n ženskih ob -k DENAR Na POSOJlt-O. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicagi St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor). GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, Ih. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni. HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec a likerji na debelo. JURlClC FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vceh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, III. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indians St. Gostilna. STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja. VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec »n popravljalec čevljev. WOLK VICTOR, 200Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL, KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111. PITTSBURG, PA. NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St Pro daja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlei St, R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dvin last.. 5438 Butler St Ita Joliet national Na voglu Chicago in Clinton nHc RAZPOŠILJA DENAR NA VSK KRAJE SVETA. KAPITAL tioo.oo o.o« T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. ROJAKI! K e do zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino le naš slavni zdravnik: DR. J. E. THOMPSON -------GLAVNI ZDRAVNIK---------- ^ in ravnatelj Slovenskega zdravišca v Ntw York Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči. RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: — DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y. POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletnl svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na: ______Slovensko Zdravišče, 342 W, 27th Street, New York, N. Y. Anton Nemanich & Son. 1002 Ji. CHICAGO STREET 205 7 Ohi«. St. JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniski ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Pilone 2273 N. W. 41# Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bo-. diši po dnevu ILpo noči se to čno ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344, Joliet* ux> FINO PIVQ 7 STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT *nd CLAY STS OBA TEL ■« J. J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK WAUKEGAN, ILL. vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba + točna. Compagnije ^ G-enera-le ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St* N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17ttl St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois. DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ . POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to stroki, «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delci vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. Finančno poročilo K. S. K. J. za marc 1909 Ime, številka in kraj društva. 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 126. 127. 128. Sv. Štefana, Chicago, 1111.................... Sv. Jožefa, Joliet, 111.................... Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................ Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............ Sv. Družine, La Salle, 111................... Sv. Jožefa, Pueblo, Colo..................... Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............ Sv. Roka, Clinton, Iowa......................■ Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............. Sv. Jožefa, Forest City, Pa.................. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn........... Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont............. Sv. Roka, Allegheny, Pa...................... Sv. Jožefa, Virginia, Minn................... Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............ Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich.......... Sv. Jožefa, Federal, Pa...................... Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................ Sv. Barbare, Blocton, Ala.................... Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................... Sv. Frančiška Sal.; Joliet, 111.............. Sv. Petra, Calumet, Mich..................... Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash........... Matere Božje, Pittsburg, Pa.................. Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........ Sv. Jožefa, Riggs, Iowa...................... Sv. Barbare, Hibbing, Minn................... Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.................... Sv. Alojzija, Steelton, Pa................... Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................••• Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111...•••• Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont...... Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y......... Sv. Alojzija, Chicago, 111................... Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............ Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa...------ Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich------ Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.............. Sv. Jožefa, Waukegan, 111.................... Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............. Sv. Jožefa, Leadville, Colo.................. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................... Sv. Jožefa, Haser, Pa...........•............ Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......... Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111............. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............ Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111............. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................ Sv. Jurija, Etna, Pa........................ Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss........... Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio............... Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................... Sv. Barbare, Irwin, Pa....................... Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................ Srce Jezusa, St. Louis, Mo................... Sv. Antona Pad., Goff, Pa.................... Sv. Antona Pad., Ely, Minn................... Sv. Jurija, Toluca, 111...................... Sv. Barbare, Springfield, 111................ Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............ Marije Vnebovzete, Forest City, Pa........... Marije Pomagaj, Chicago, 111................. Marije Pomagaj, Waukegan, 111................ Matere Božje, So. Chicago, 111............... Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......... Sv. Alojzija, Fleming, Kans.................. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich------ Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio... Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo........... Sv. Antona Pad., Joliet, 111................. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich................... Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........ Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa............... Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................... Friderik Baraga, Chisholm, Minn.............. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Sv. Alojzija, Broughton, Pa.................. Sv. Barbare, Kaylor, Pa...................... Sv. Barbare, Mount Olive, 111................ Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111.............. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah.................. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio....... Novi Dom, Newark, N. J....................... Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis................... Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........ Sv. Ane, New York, N. Y..................... Sv. Barbare, Moon Run, Pa.................... Sv. Genovefe, Joliet, 111................... Sv. Družine, Aliquippa, Pa.................. Sv. Tožefa, Barberton, Ohio.................■ ,c >rca Marijinega, Barberton, Ohio......... Sv. Jožefa, Ely, Minn....................... Sv. Roka, Denver, Colo...................... Marije Milosti Polne, Steelton, Pa.......... Sv. Veronike, Kansas City, Kans............. Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah........... Sv. Pavla, Little Falls, N. Y............... Marije Pomagaj, Rockdale, 111............... Sv. Ane, Forest City, Pa.................... Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.......... Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo............... Sv. Ane, Bridgeport, Ohio................... Sv. Jakoba, Gary, Ind....................... Sv. Martina, Mineral, Kans.................. Sv. Ane, Waukegan, 111...................... Sv. Barbare, Etna Pa........................ Plačali. 125.15 300.25 115.05 105.05 147.95 367.50 98.85 12.10 33.00 273.50 59.10 175.30 115.00 450.00 37.80 56.10 116.60 41.55 17.7Ó 290.00 231.30 400.85 62.90 118.55 55.95 20.55 120.00 80.25 80.80 74.50 185.60 39.40 30.00 53.00 42.55 124.20 32.70 71.85 225.95 93.40 75.10 130.40 64.95 98.55 240.80 58.85 63.50 16.85 122.25 34.75 112.40 69.10 31.05 56.45 58.30 115.20 83.10 89.80 70.70 78.80 109.40 83.65 22.60 15.70 67.70 38.65 35.55 4.90 54.85 27.80 64.05 41.90 67.55 48.00 61.45 35.10 30.25 27.25 14.65 39.35 49.50 18.60 11.50 25.40 14.90 11.35 11.80 92.05 48.95 14.90 43.05 4.90 11.35 14.Ó5 17.80 18.80 19.90 43.55 17.20 39.90 33.05 Za i sobo $6.00 46.80 a 2 it 8.00 102.80 n 3 it 10.00 21.30 a 4 it 11.00 72.30 a 5 ti 12.50 33.30 ti 6 il 15.00 Skupaj .......................$8,482.10 Preostanek 1. marca 1909.................................................,$116,268.77 Plačano od društev ....................................................... 8,482.10 $124,750.87 Izplačana posmrtnina za: Marija Tomec .................................... $1000.00 Ignac Kavčič (del) ......................... ....... 600.00 Anton Godnjavec (del) ................................ 62.00 j Anton Brula (del) .................................... 600.00 | Marija Verlenič ................................ 1000.00 ! Filip Lukač ....................................... 500.00 | Andrej Perko ................................... 1000.00 : Martin Matekovič (del b)............................ 500.00 i Josip Bah (del b)................................ 100.00 Franc Arko ...............................'......... 1000.00 Eva Brozovič ....................................... 1000.00 Ana Marentič ..................................... 500.00 Marija Simonič ...................................... 708.00 Franc Krušnik (del) ................................ 50.00 $ 8,620.00 Amer. Slovencu za tiskovino od 1. okt. 1908 do 23. febr. 1909 kakor tudi za 6000 kovert s 2c znamkami .........................$ 717 50 Razni drugi stroški ........................................... 210 57 Preostanek 31. marca 1909 ..................................... 115 202 80 $124 750 87 JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. HRV iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI 1 rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. POTREBUJETE LI BARVARJA ali pa preprogarja stenskega papirja, oglasite se pri meni. Delo dobro. Chicago Tel. 3891. J. Benedikt, 1820 N. Broadway, Joliet, 111. TEMELJITO IZVEŽBANI SLO-venski organist išče službe pri kaki slovenski župniji. Naslovite pisma : 9546 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 2t. KJE JE MOJ BRAT JOSIP TER-ček, doma iz St. Jošta pri Vrhniki. Zanj bi rad zvedel njegov brat Mat. Terček, 1428 Washworth Ave., Waukegan, 111. It NAPRODAJ LEPA HIŠA “NA hribu”. Proda se po primerni ceni. Najboljša prilika. Vprašajte za podrobnosti še danes pri Amer. Slovencu. tfn. NAPRODAJ ČEDNA HIŠA NA Broadway cesti, 5 min. hoda do pod-kvarne; naprodaj tudi ena lota v Rockdalu. Jos. Jurjevich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. Pozor rojaki! Kdor si želi uvesti plin ali gas za razsvetljavo v svojo hišo se mu nudi najboljša priložnost sedaj, ker so znižane cene in tako ugodni pogoji, da si vsakdo lahko omisli gas v svojo hišo. Cene so: in tako naprej. Mi zgotovimo delo popolnoma. Plačuje, se lahko na obroke. Ako si kdo želi postaviti plinovo peč mu mi vse uredimo. Plin ali gas zastonj, ako kupi peč pri nas, katera velja od $16.00 do $35.00 in tudi te lahko plačujete na obroke. Pogovorite se lahko po slovensko, ker je upos-ljen pri nas g. Anton Selnikar in on vam drage volje pojasni vso stvar. Western United Gas and Electric Co. _____222 Jefferson St., Joliet, IH._ 50,000 KNJIG ZASTONJ MOŽEM. Vsaka knjiga bo vsaj za $10.00 koristila vsakemu bolniku. Mi želimo, da vsak bolnik piše po našo zdravniško knjigo, ker ista v umljivem jeziku kaže, kako je doma popolnoma ozdraviti: Otrovanje krvi, slabost, nečistenje, kostobol, želodčne bolezni, ter bolezni v mehurju, obistih in jetrih. Ako se vam zdi, da trošite svoj novec brez uspeha, potem pišite po to zdravniško knjigo, koja vam bode vredna stotine dolarjev. Ona vam pove vzrok vaše bolezni ter da nasvet do gotovega ozdravljenja. Na tisoče ljudi je bilo ozdravljenih potom te knjige, ker v njej so potrebne znanosti. Pomnite da se ta knjižica pošlje zastonj, mi tudi poštnino plačamo. Napolnite tu spodaj odrezek in ga nam pošljite, a mi vam pošljemo knjigo po prejetju istega brezplačno. , ŠE DANES POŠLJITE TA ODREZEK NAM. NASLOV: DR. JOS. LISTER & CO., AUS., 709 North Western Bldg., 22—5th Ave., Chicago, 111. Gospodje! Zanima me Vaša ponudba in Vas prosim, da mi pošljete brezplačno Vašo zdravniško knjigo. Ime..................................j..........., Pošta................. Država.................... ZASTONJ MOŽEM %%V\SVVWAV.V/A,AV\VAV.%W.WW.,AV.VA,,,AWV\W.WWAVmVAVAVWJ,m Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ........37,814,374 K Posojila občinam in korporacijam ........ 2,048,214 K Menice .............. 676,000 K Vrednostni papirji.30,028,626 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin......... 2,925,746 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. SW^AV.V.\V.W\%V,,VAVA%V.V.V.V/AV.V.V.,.V.,,V,V.,.,.!AV.,.V.,1VAVAV,V/2,A%,AY1, Angleščina brezi učitelja, • po navodilu: Slovensko-angleške slovnice, SloTensko-angleslčega tolmača in Angleško-angleškega slovarja. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri V. J. KUBELKA & CO., 9 Albany St. New York, N. Y. ROJAKOM naznanjam, da sem otvoril moderno BRIVNICO. DELO DOBRO IN TOČNO. Michael Rožici. 1130 Chestnut St. OTTAWA, ILL. ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Gostilno, /f Buffet ejer se toči vedno sveže pivo, žganj) ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SkLO ff, N. W. Phone 605,. tiN. Hickory St.. Joliet JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržir najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo, TELEFON 7612. •ots N. Broadway....JOLIET. ILT John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IB Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Ker sem več pisem dobil od Slovencev, kateri me uprašajo za zemljo za špekulacijo. Zdolaj podpisani sam rad imam denar vložen v zemlji. Ali prodam vso mojo zemljo za špekulacijo, katera leži med razdelanimi farmami. In to samo od 40 do 160 akrov komade. Naprodaj 80 akrov zemlje 2 milji in pol od Fairchild. Poleg šole, 2 milji od katoliške fare Fairview. Proda se za en tisoč dvesto dolarjev 160 akrov zemlje z hišo in hlevom. Nekoliko čiste zemlje poleg železnice in poleg mesta Grennwood prodam za tri tisoč dve sto dolarjev. Naprodaj dve farmi z velikim poslopjem. Ena farma je eno miljo od mesta Nilsville, glavno mesto od Clark County. Druga farma je 3 milje od goriomenjenega mesta. Obe farmi ste vse zorane. Prvo prodam po 75 dol. en aker. Eno četrtino gotovine na roko ostalo vsoto lahko izplačavate na 99 let. Prva farma meri nekaj čez 100 akrov, druga 160 akrov. Imam dosti zemlje naprodaj poleg železniške postaje Bright, Gormans in Willard. Prodam jo samo takim, kateri se naselijo na zemljo v teku enega leta. Lahko kupiš zemljo od mene kakoršno želiš. Kadar si pa želiš ogledat mojo zemljo ali farme, je najbolje, da greš naravnost k Ignac Česniku, P. O. Willard, Wisconsin. Za pogoje vprašaj zdolaj podpisanega. Česnik zna za vsak komad moje zemlje. N. C. FOSTER, president od Fairchild Northeast Railway. General office Fairchild, Wisconsin. JOHN N GOSAR CO. 5312 Butler St. Bell 1 itene, Fisk ¡090 J. Pittsburg, Pa. Se priporočam sl. ruštvomsan ročila ZASTAV, znakov (Re-galij)’ gumbov, ša slik, okvire knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, L Prva ! edina slov. tvrdka v Amer. -S 8 S •S O o N O rt u. „ c £ m (L) O c > £ S t c rt C -O « § E >N O m KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI. WAVAV.V.VAVWWAW. WW.,.V.V.V.V.V.YAWAVi POZOR! POZOR! Bliža se sezoua balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloveni c Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, III. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Obuedeljth N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejia pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista drui-ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! VWWAWWIANWWWWJW, W/AVAWAVVAWYWWVV\ Kogar novice iz raznih slovenskih naselbii ¿dlllllldJU si morajo naročiti “Amer. Slovenca” --------ker v njem jih dobi. Le $ 999 za Evropo $2.00.