S T E V. 32. M E S E C N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 43 V L 1 (J B L I A N I DNE 6 AVGUSTA i 930 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor >0 Din. Izhaja vsnko sredo. Spisi in dopisi nni se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba« naročnina reklamacije in ns-rati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Slovo g. nadškofa dr. Jegliča. Anton Bonaventura, po boiji in apostolskega sedeža milosti škof ljubljanski, vernikom ljubljanske Škofije sa slovo. Preden odidem v svoje novo domovanje, se moram od gospodov duhovnikov in cd vernega ljudstva posloviti. Zadnji dve leti naglo pešam. V letih 1928 in 1929 sem večkrat precej obolel. Kljub temu sem nameraval še vztrajati v svoji prevzvišeni in sveti službi. Toda letos -me je zadela možganska kap. Bila je sicer neznatna, vendar sem prvi čas prav težko kako besedo izgovoril in nisem mogel skupaj spravit niti onih molitev, ki jih navadno na pamet opravljam. Zdravnik mi je strogo zapovedal, da se moram varovati vsakega duševnega napora. In zares, ako bolj naporno premišljujem, mi postane glava zelo težka in tudi telo je nekako izmučeno. Ne bi rad, da bi me večji mrtvoud zadel irr bi jaz kar v nezavesti zadnji čas svojega življenja preživljal. V teh okolnostih se mi je porodila in vsaki dan bolj razvijala misel, naj sv. Očeta prosim, da mi odvzamejo breme pretežke škofovske službe. In res, okoli velike noči sem prošnjo sestavil in jo takole utemeljil: »Star sem 80 let, ljubljansko škofijo upravljam 32 let, zadnje čase hitro pešam, večkrat obolim in letos me je 11. marca zadela kap, nakar mi je zdravnik naporno duševno delovanje prepovedal. Imam pa tudi zagotovljenega dobrega naslednika, ki bo škofijo bolje upravljal, kakor sem jo mogel jaz.^< Tako priprosto selm prošnjo sestavil. Mislil sem si, naj sedaj sv. Oče odločijo, kakor bodo za dobro spoznali. Ako prošnjo "slišijo: hvala Bogu, ako ne, pa tudi hvala Bogu! Ko sem 1. maja pri Materi božji na Trsatu maševal, sem prosil Marijo, naj sklepe sv. Očeta vodi tako, kakor bo bolje za mojo ljubo ljubljansko škofijo. Kmalu sem po apostolskem nunciju d°bil poročilo, da so sv. Oče mojo prošnjo "slišali in me imenovali za nadškofa Gare-jenškega. Naročil mi je, naj povem, do kdaj bl "»ogel vse tako urediti, da bi mogel rim- ske dekrete izvršiti in bi postali pravo-močni. Vesel sem odgovoril, naj on vse tako uredi, da 31. julija preneham biti škof ljubljanski, 1. avgusta pa mi začne slediti dosedanji koadjutor, škof dr. Gregorij Rcžman. In tako se je zgodilo. Dragi verniki! Ker so me sv. Oče odvezali dolžnosti do ljubljanske škofije in odhajam v svoje novo domovanje, me sili srce, da se vsaj v listu od Vas poslovim. Dolgo vrsto let sem med Vami deloval. Pazil sem na nevarnosti časa, da ne bi prišli med Vas grabežljivi volkovi v ovčjih oblačilih. V vsakoletnih pastirskih listih sem Vam kazal nevarnosti in Vas skušal spodbujati k resničnemu krščanskemu življenju. Pokoren cerkvenim postavam sem Vas osebno obiskoval. Vsakih pet let sem prehodil vse župnije naše obsežne škofije. Dobro mi je delo, ko ste me prav prisrčno sprejemali. Rad sem šel v šolo, kjer sem se prepričeval o verskem znanju Vaših otrok, katere sem razveselil s par spodbudnimi besedami in z lepimi podobicami. Veliko tolažbe sem užil v spovednici; upam, da sem prav mnogo svojih predragih vernikov poučil, potolažil in z Bogom spravil. Rad sem šel na prižnico, kjer sem priznaval Vaš napredek in Vaše organizacije, cerkvene in izvencerkvene, verske, gdspoaaršice fn kulturne. Svaril sem Vas pred nevarnostmi in navduševal za čednostno, krščansko življenje. Prosil sem Vas prav posebno, da bi živeli v medsebojni ljubezni, v treznosti in čistosti. Oh, kako neizrečno veseli so bili osebni obiski vernikov v župniji, da težav in napora še čutil nisem! Sedaj pa iz srca zakličem: z Bogom! Izročim Vas novemu, predobremu škofu, kateremu so sv. Oče že tudi dali pravico, da prevzame upravo škofije takoj, ko jaz umrjem, ali odstopim. Občudujem božjo Previdnost, ki je o pravem času vse tako uredila, da more prav gospod dr. Gregorij Rožman biti moj naslednik. On je sicer učen profesor cerkvenega prava na ljubljanskih visokih šolah, toda po božjem poklicu je pred vsem vnet dušni pastir. Skoraj vsi ga že poznate. Saj je imel duhovne vaje ali kako cerkveno opravilo v mnogih župnijah križem škofije. Pridobil si je zaupanje duhovnikov in pridobil tudi Vašo ljubezen. Ker je tako za vse Vaše dušne potrebe preskrbljeno, bolj lahko premagujem bol srca, ko se moram radi onemoglosti od Vas posloviti. Ne bom Vas pozabil, ampak bom vsak dan pri sv. maši Gospoda Jezusa iz globočine svoje duše prosil, naj se Vas usmili in Vam podeljuje obilnih milosti, potrebnih za pravo krščansko življenje. Upam, da se me boste tudi Vi spominjali v molitvah, naj me Bog po tem dolgem življenju pripelje k srečni zadnji uri, k srečni večnosti! H koncu Vam vsem še enkrat prav iz 1' srca podeljujem pastirski blagoslov reko?: Daj Vas blagoslovi troedini Bog Oče, Sin |n sv. Duh. Amen. V Ljubljani, koncem julija 1930. t Anton BeaavcnUira, škot. Vladimir Pušenjak: Obupen položaj kmetijstva. Bolj kakor kedaj koli slišimo zadnje leto v kmečkih krcgih pritožbo, da ni denarja; da je denar redek gost pri kmetih, pričajo prazne trgovine in gostilne, pričajo nezaposleni obrtniki, priča odpuščanje delavcev in zmanjševanje obratov v tovarnah. Kupovna moč kmeta, najštevilnejšega odjemalca trgovcev, obrtnikov in tovarn je tako zelo padla, da trpi vsled tega celo naše gospodarsko življenje. Kako pa je prišlo do teh žalostnih razmer? Svetovna konkurenca, osobito konkurenca Amerike, na drugi strani pa milijoni nezaposlenih v Avstriji, Nemčiji, Angleški, Ameriki itd., so povzročili, da so vedno večje težkoce glede prodaje kmet. pridelkov. Način dela, uporaba strojev, boljša zemlia, pridelovanje v velikem, dobra prometna sredstva in izvrstna organizacija prodaje omogočajo n. pr. Ameriki, da postavi na svetovna tržišča cenejše kmet. pridelke kakor so naši, da Vsled nižje cene izpodriva naše pridelke. Kar pa še pride osobito v poštev, Amerika postavi na trg velike množine enotnega blaga prvovrstne kakovosti, uvažuje želje in zahteve odjemalcev, stori vse, da si pridobi in ohrani odjemalce. Milijoni in milijoni brezposelnih v omenjenih državah so navezani na podpore, ne morejo za živež toliko izdati ko oni, ki imajo delo in zaslužek, kar se močno čuti pri prodaji življsnskih potreb-surovega masla, sira, sadja itd. Za naše kraje pa je pripisati težkoče pri prodaji kmet. pridelkov dejstvu, da so države, ki bo prej v velikih množinah kupovale kmet. pridelke pri nas, kakor Avstrija, Nemčija, Cehoslovaška itd., zadnja leta toliko žrtvovale za povzdigo kmetijstva, da imajo danes dovolj mleka, svinj, klavne živine, rži, ovsa krompirja itd., da celo izvažajo nekatere izmed navedenih pridelkov, da rabijo le težko, pitano živino, pšenico in koruzo. Izgubili smo odjemalce, katere smo imeli ne le pred svetovno vojno, ampak tudi precej let po svetovni vojni. Naše sosedne države vedo dobro ceniti pomen kmetskega stanu, zavedajo se tega, da more država napredovati le tedaj, če je neodvisna glede preskrbe z živili, vedo dobro, da more obrt, trgovina in industrija uspevati le tedaj, če ima potrebno zaslombo v kmetijstvu, uver-jene so, da je država brez dobro razvitega kmet. stanu — država brez bodočnosti. Če se ozremo v preteklo leto nazaj, vidimo, da je padala cena pšenici od meseca do meseca, da je dosegla tako nizko ceno, da niso bili kriti v Sloveniji stroški pridelovanja, vidmo, da se ni dal prodati krompir, ne hmelj, ne vino v zadostni meri, da je vsled inozemske konkurence nastopil nagel padec cen jajc in lesa, tla vlada velik zastoj v lesni trgovini, da se kopičijo * zaloge pri žagah, a — ni odjemalcev za večje množine. Fiiol je imel lani v jeseni lepo ceno, okrog božiča pa je nastopil nagel padec cen, ki je povzročil znatne izgube onim trgovcem, ki so imeli fižol v zalogi. Edino živina se je dala prodati po primerni ceni, žalibog preteče par let, predno ima kmet par volov na prodaj. Poleg amerikanske konkurence se je pojavila v zadnjem letu parkrat Rusija na svetovnem trgu, padec cen je sledil pojavu Rusije. Če nastopijo kedaj redne razmere v Rusiji, bo ista nevaren konkurent na naših tržiščih, ki bo še poslabšal razmere glede vnovčevanja kmet. pridelkov. Ne samo naša država, tudi mnoge sosedne države, kakor Romunija, Madžarska, Bolgarija itd., ki imajo kmečki značaj kakor naša država, pa celo industrijske države, kakor Cehoslovaška, Nemčija in Avstrija, so v skrbeh radi prodaje kmet. pridelkov; vsem zadaja težko brigo — Amerika. Klic po carinskem premirju med državami v Evropi, po ustvaritvi Združenih držav Evrope, po ustanovitvi donavskega bloka (zveze Jugoslavije z Romunijo in Madžarsko) je posledica stremljenja doseči med državami Evrope ugodnejše gospodarske razmere, odstraniti vse ovire, ki otežkočajo trgovino med evropskimi državami in pospešujejo konkurenco Amerike, zasigurati obstoj domačemu kmetijstvu. Pa to ni dovolj! Vsaka država mora sama vse potrebno ukreniti, da bo njeno kmetijstvo v stanu prenesti svetovno koakureoco, da bo moglo s pvojimi pridelki na svetovni trg. V to svorho je treba plotom zakonodaje urediti mnoga kmetijstva in izvoza kmet. pridelkov se tičoča vprašanja, kreditno in davčno politiko, carinsko in trgovsko politiko, treba vse storiti, da se pospešijo posamezne panoge kmetijstva, zlasti pa potom zadružništva izvršiti vnovčevanje in izvoz kmet pridelkov. Veličastni gasilski dnevi Ljubljana je doživela pretekli teden dneve, kakor Se nikdar, ali pa vsaj.Že dolgo ne. Vršil se je kongres slovanskih gasilcev in proslava 00 letnice obstoja ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva. Prvi avgust je bil v glavnem določen za sprejem raznih inozemskih pa tudi jugoslovanskih gasilskih društev in slovesno je bila otvorjena gasilska razstava. Drugi dan se je izvršila proslava Sest-desetletnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in blagoslovitev društvenega prapora, na katerem so verzi gospoda kanonika dr. Opeke, ki se glase: »V ognju ljubezni do bratov plamtimo, ogenj sovražni krotimo, gasimo!« Isti gospod kanonik je zastavo, ki ji je kumovala ga. dr. Tavčarjeva, tudi blagoslovil in pri tej priliki izpregovoril sledeče pomenljive besede: »Gasilci, možje, bratje! Zbrali ste se k razvitju in blagoslovitvi zastave. Na vaših obrazih berem, kako slovesen in važen vam je ta trenutek, in res je slovesen in važen. Zastave, cerkvene, državne, bojne — vsaka predstavlja veliko idejo. Vaša zastava predstavlja idejo ljubezni do bližnjega. Velika je ta ideja, zakaj po tej ideji smo božji, smo Odrešenikovi. Njegovi smo, ker imamo ljubezen v sebi. Ta zastava pornenja skupnost. Skupnost potrebuje moža ob možu, skupnost pod poveljnikom, skupnost, ki se izkaže v požaru in vedno, kadar je treba edinosti in sloge med vami in gasilci. V trdn! skupnosti je moč. Zastava pomenja navdušenost. Zbrani pod to zastavo boste vi hiteli z navdušenostjo na kraj nevarnosti. V sebi boste imeli močnejši ogenj kot oni, ki ga boste gasili. Vaš klic: Na pomoč! ne bo prihajal samo iz ust, ampak iz gorečih src. Zvestobo vam pomenja ta zastava. Kadar bo treba v skok proti nevarnostim, je nihče ne bo zapustil, čeprav je radovoljno pri-segel zvestobo. Vsak bo vztrajal kot cel mož, pogumno in požrtvovalno pri njej. Da, pogumno in požrtvovalno, ker pomenja zastava pogum in požrtvovalnost. Kjer je velika ideja, tam ni strahu in ne plašljivosti. Tako se ne boste ustrašili, kadar vas bosta zaklicala plat zvona in gasilski boben. Prihiteli boste ponoči ali podnevi v najhujši vročini ali v ledenem viharju. Skupnost ideje vas bo navduševala v nevarnosti. — Zastava, vlivaj gasilcem v srca pogum in pripravljenost za žrtve! Na pomoč, možje, vi bratom na pomoč, vam Bog na pomoč!« Govoru dr. Opeke se je odzval viharen klic vseh: »Na pomoč!« Naj še omenimo, da so ta dan dopoldne gasilci odkrili spomenik pokojnemu starosti Franju Barletu, popoldne pa so položili vence pred spomenik pesnika dr. Franceta Prešerna. Zvečer so prižigali v pbčast kongresu sijajen umetni ogenj. Višek vseh dni pa je bila nedelja dne 3. avgusta. Vsa Ljubljana je bila v zastavah in nočni in jutranji vlaki, vozovi itd. so pripeljali v Ljubljano nad 20 tisoč ljudi. Prišlo je zopet zelo veliko ČehoV, Hrvatov in drugih. Zjutraj je na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo gasilcem bral sv. mašo gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Nato se je začel veličasten sprevod po mestnih ulicah: V sprevodu je bilo okrog 10 tisoč uniformiranih gasilcev, 20 godb in blizu 100 zastav. Občinstvo je gasilce povsod navdušeno pozdravljalo, na Gradu so pa grmeli topovi. Izvrstno je izpadel popoldne tudi javni nastop gasilstva na igrišču Ilirije. Posebno lepo so proizvajali razne vaje domači gasilci pod vodstvom g. Milka Hojana. Zadnja težavna in naporna točka je bilo gašenje navideznega požara, ki se je izvršilo v splošno zadovolinost. Vseh slovesnosti so se udeležili odposlanci Nj. Vel. kralja, vlade, Cerkve, bana, mestne občine, zastopniki tujih držav, vojaških in civilnih oblasti itd. Dostojno so se zaključile velike gasilske svečanosti v Ljubljani. Ogromna množica občinstva je odnesla s seboj nad vse ugoden utis in si bo slavnostne dneve se dolgo ohranila v spominu. Našim vrlim gasilcem in njih starosti gosp. Josipu Turku k sijajnemu poteku vseh svečanosti in K uspelemu vseslovanskemu kongresu iskreno častitamo! _ Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti. D O M O L J U B Stran 399. Bledičnost Novice iz Belgrada. Prometni minister je odredil, da se pošiljke vina in sadja ne smejo nikjer zadrževati in da se morajo prvenstveno odpravljati. Grozdje in drugo sadje naj se prevaža v zaprtih vagonih, ki so zadostno zračni. Vo-2ovi z grozdjem in sadjem naj se priklap-ljajo pospešenim vlakom. Po naredbi trgovinskega ministra se bo ta mesec izvršil pregled vseh bank v državi radi kontrole njihovega dela. Dospele so namreč mnoge pritožbe, da se nekatere banke ne držijo odredb zakona o delniških družbah in da njihovo delo ne odgovarja zakonskim predpisom. Pregled bodo vršili nadzorniki trgovinskega ministrstva. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja predlog za ministrski svet, da se novčanice po 10 Din zamenjajo s srebrnimi novci po 10 Din. Obtok srebrnih novcev bi znašal 1 milijardo. Srebrne novce bi kovala državna kovnica. Država dobi Te dni se bo dal v promet drobiž po 10 par iz niklja, ki je bil izdelan v Franciji. Novi zakon o zavarovanja kmeta vsebuje tudi odredbe o zavarovanju proti toči, ki se postavlja na zadružno podlago ob udeležbi občine in države. V kmetijskem ministrstvu se proučuje vprašanje ustanovitve zavoda, ki bi prevzel tako zavarovanje. po smi) Katoliška cerkev. Marijanski kongres v Lurdu. Marijanski narodni kongres, drugi v zgodovini francoskega marijanskega gibanja, se bliža svojemu koncu. 2e v Chartres, kjer je bil prvi, se je videlo, da je zamisel francoskih škofov, da redno sklicujejo narodne kongrese Marijinih kongregacij, zelo posrečena. Marijine družbe so že tam pridobile na mladen poletu in na požrtvovalnem duhu, ki jim je pomagal, da so si priborile vstop v moško akademsko mladino in v delavske sloje. Lurd bo pa pomenil v zgodovini francoskih Marijinih družb zopet novo dobo. To ljubko Marijino mestece, potisnjeno v predgorovje pirenejskih velikanov, je vse v južnem cvetju in v onih malih zastavicah, ki tako značilno krasijo francoske ulice ob dnevih velikih slavnosti. Bazilika je vsak večer v bengaličnem ognju, križev pot je razsvetljen. Mesto je prenapolnjeno romarjev. Kar ga danes razločuje od drugih dni, je to, da ima podobo mladega svežega mesta; povsod mladina, fantje, dekleta, otroci, z nasmehom na ustih in z radostnim ponosom v črnih očeh. Duhovništva je nad tisoč, škofje, polnoštevilni, med njimi pa se giblje veličastna postava lurškega škofa Gerliera, starega znanca iz Pariza, ki je bil do svojega 48. leta eden najizvrstnejših advokatov pa- Bleichsucht Bledičnosti začetek je prav za prav v neurejeni krvi. Bledičnosti so podvrženi otroci in odrasli, vendar je prizadet predvsem ženski spol in to v razvojni dobi med 12. in 16. letom. Ta neurejenost ni v preveliki aH premajhni množini krvi, ali ker je kroženje krvi neurejeno, t. j, nepravilno; kajti kroženje krvi je prav tako urejeno kot najbolj zdravem človeku; vzrok bledičnosti je marveč v tem, ker niso krvna telesa v onem razmerju, kot bi morala biti, in to zlasti še rdeča krvna telesca, ki vsebujejo železo in so najvažnejša sestavina krvi. Le kri, ki vsebuje dovolj železa, lahko hrani in vzdržuje naše telo. Bledičnost se pojavi zlasti pri onih ljudeh, ki se premalo gibljejo na prostem, ki nimajo zadostne prehrane, ki duševno ali telesno preveč delajo, dalje pri vseh onih, ki so preboleli kakršnokoli riške advokatske zbornice. Papežev odposlanec je kardinal Verdier, pariški nadškof, vedno na ulici v pogovoru z mladino. Spovednice so oblegane in vsak dan se razdeli na tisoče in tisoče sv.cbhajil. Pri svetih mašah strežejo voditelji katoliškega po-kreta, senatorji, poslanci, bivši ministri, generali iz svetovne vojne. Če bi ga smrt ne bila pobrala, bi Lourdes gotovo videl ob tej priliki ponižno postavo maršala Focha, ki je bil velik častilec Marijinega mesta v Pirenejih. Voditelji delavskih zvez se mešajo s člani najvišjega plemstva in kmečki fantje z dežele se bratijo s svojimi drugi iz mest. V Lurdu ni socialnih razlik, Lurd izenačuje kot katoliška cerkev izenačuje, kjerkoli se njenemu vplivu dovoli svoboden razmah. Na zborovanjih, ki se vrže na različnih krajih, se obravnavajo vprašanja, ki se tičejo Marijinega češčenja, dogma brezmadežnega spočetja, lurški čudeži. Po odsekih pa se izdeluje program za podrobno delo Marijinih v Marijinih društvih. In procesija z Najsvetejšim! Kdor še ni videl te krasote zvečer, ko se vije po ulici tisočero luči in ko se razlega med hribi klic: Ave, Ave Marija? Vtis neizbrisno ostane za celo življenje. ItalifK. s Fašisti zaklali fašista. Orazio Porco je bil član milanskega fašija. Nekega večera se je podal s tovariši v milansko okolico, da preišče neki spor. Eden izmed nasprotnikov je Pcrkota trikrat zabodel. Porco je kmalu umrl. Priredili so mu velikanski pogreb. Zločince, ki so pristni Italijani in fašisti so zaprli in jih bo sodilo posebno sodišče v Rimu. s Razno. Na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani napeljujejo električni tok na grobove. Do Vseh svetih bo baje že velik del pokopališča električno razsvetljen. -- V Gorici je umrla bančna uradnica Gabrijela Ziegler. — 16 metrov dolgo mino so razstrelili te dni ob Mirni. V mino je šlo več sto kilogramov streliva. Grušč bodo porabili v Benetkah za nasipe. — V Idriji so pokopali 69-letno Ma-rijano Munihov. Je bila svoje dni trikrat poročena. — Istotam sta umrla 76-letna žena vpok. rudarja Jožefa Miklavčičeva in 75-letni rudniški poduradnik Franc Kavčič. — V Komnu točijo belo vino po 7.80, teran po 9 60 Din liter. — Na Planini pri Vipavi so pokopali Viktorja Poljšaka iz Dolenj. — Na - Chlorose.) bolezen, kot vnetje pljuč — tifus — gripo — infiuenco itd. Bledičnost pa se lahko pojavi tudi zaradi bolezni krvi same, aH pa, če je človek že po naravi nagnjen k bolezni krvi. Bledif.ni ljudje so nagnjeni k vsem boleznim, če pa jih kaka bolezen napade, so manj odporni proti njej. Znanost je našla proti temu pojavu zanesljivo zdravilo, ki je v tem, da je krvi treba dajati takih hranilnih preparatov, ki vsebujejo železo, in sicer v taki obliki, da ga želodec lahko sprejema in krvi dovaja. En tak preparat so preizkusili tisoči zdravnikov in tisoči zasebnikov in se dobi v lekarnah pod imenom »Energin« železno kina vino v pol-litrskih steklenicah po 40 Din. Ustju je umrla Cvetka Stibilj. — V Podkraju so pokopali 87-letnega Janeza Sajovica. Je bil dolgo let župan in nad 28 le tključar ta-mošnje župne cerkve. Romunija. d Slovenec s kraljem Karolom II. Malo pozna je ta, vendar zanimiva. Povratek novega romunskega kralja Karola II. iz Pariza v Romunijo je bil skrbno pripravljen. Iz Pariza se je odpeljal kralj, kateremu so prijatelji oskrbeli ponarejen potni list, v Mona-kovo v avtomobilu. Od tu dalje je odpotoval z letalom ter, kakor znano, srečno pristal. Kraljevo letalo je spremljalo drugo letalo, v katerem sta se vozila dva odlična kraljeva prijatelja. To letalo je vodil krmar Božo Pi-bernik iz Ljubljane. Avstrija. s Bitko so se igrali. Svoj čas smo že omenili na tem mestu, kako se avstrijski na-rodnjakarji in socijaldemokratje pripravljajo na boj. Obe stranki sta oboroženi in pristaši so imeli te dni v Puntigamu pri Gradcu »orožne vaje«. Na ulici so se junaki obeh strank krvavo spopadli, oddali nad 1000 strelov, pa ne samo v zrak; 600 oseb je bilo več ali manj ranjenih. Rešev. društvo iz Gradca je poslalo v Puntigam vse razpoložljive zdravnike in drugo pomožno osobje ranjencem na pomoč. Policija je morala nastopiti zelo odločno, da je ločila oba sovražna tabora. Marsikateri našeškan narodnjakar, pa tudi socialdemokrat je danes prepričan, da bi bil veliko na boljšem, če bi si ohladil razburjeno kri namesto z revolverjem raje z vrčkom svežega puntigamskega piva. Nemčila. s Pripravljenost Nemčije. Po mirovni pogodbi bi smela imeti Nemčija le 100.000 mož vojske, 84.000 pušk in 80.000 karabink. — Toda v resnici ima nemška vojska že 300 tisoč pušk, 20.000 mitraljez, 19.000 trdnjav-skih tepov in 2000 poljskih topov. Razen tega imajo Nemci namesto dovoljenih 450 tisoč nabojev že 2 in pol milijona, ki so jih dobili iz Rusije. Fabrikacija ne ponehava. Vojno zračno brodovje se laliko takoj sestavi iz modernih zrakoplovov. Prav tako je vse skrbno pripravljeno za plinsko vojno. Nemčija tajno izdeluje velike topove in tanke. Reichsvvehr ima posebne oddelke, ki so v stalni zvezi z neko moskovsko tvornico. Ta je dobila za vojni materijal, ki ga je izdelala in dobavila v letih 1923 do 1926 70 milijonov mark. Ruska tvornica je pod nadzorstvom nemških oficirjev. Na francoski meji se grade prometne zveze samo s strategičnega vidika. Rusija. s Sovjetom so začeli stopati na prste. Ruski boljševiki so razpredli mogočno agita-tacijo za svetovno revolucijo tudi v Zedinje-nih državah ameriških. Nekaj časa je kazalo, kakor da se Amerika za vse to ne zanima. Zdaj pa čujemo, da so ameriški vodilni krogi napovedali ruskim sovjetom pravcato gospodarsko vojno. Carinske oblasti v Njujorku so nedavno odklonile izkrcanje ruskega blaga z dveh ruskih parnikov. Na potu pa je še 32 parnikov z ruskim blagom, ki se bodo morali vrniti s svojim tovorom. — Zadnja poročila trdijo, da je Amerika za enkrat popustila in dovolila iztovorjenje. Drobne novice. 2 milijona 715 tisoč brezposelnih je sedaj v Nemčiji. (Na Angleškem 1 milijon 939 tisoč). Na 2000 prebivalcev pride en zdravnik na Slovaškem. Več kot 100 juter gozda je uničil požar na Poljskem. Za 1 milijardo 714 milijonov 255 tisoč Din tobaka je prodala Čehoslovaška v prvem polletju 1930. 1830 otrok je ohromelo v francoski Al-zaciji na neki čudni bolezni. 15.000 oseb se je zastrupilo z neko vti-hotapljeno alkoholno pijačo v Združenih državah Amerike. Kje naj naložim svoj denar? Samo t Ljudski posojilnici v Novem mestu kjer bo najvarneje naložen in najbolje obrestovan. Obresti po 5—7'/,. Rentni davek plačuje posojilnica. Strašna zima je zavladala na dveh avstralskih otokih. 21 milijonov dinarjev za jed in pijačo porabijo dnevno Švicarji. Bivšega latiškega diktatorja Voldemo-rasa so podali v prognanstvo. Običajna usoda vseh diktatorjev! Ljudski dom z orlovsko telovadnico so otvorili v češkem Kašovu. 11 tisoč kovinarjev je v stavkalo v francoskem Lille. 20 tovarn za svilo so zaprli na Japonskem; 31.000 delavcev odpuščenih. Dva milijona šoloobveznih otrok še vedno ne hodi v šolo v Španiji. Baje ni dovolj šol. 29 ladij, potopljenih v svetovni vojni so le dvignili Angleži. Specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo Dr. Fr. Debevc do vgterSi 16. avgusta ne ordinira kaj ii n0ve0a Ob slovesu. Kar verjeti nismo mogli, da se bo zgodilo. Naš vladika dr. A. B. Jeglič je vsled bolehnosti in starosti zaprosil sv. Očeta, da ga odveže višjepastirskih dolžnosti do ljubljanske škofije, ki jo je vladal 32 let. Sv. Oče je prošnjo uslišal. Dne 1. avgusta je sivolasi naš knez odložil vodstvo Škofije in odšel na škofijsko posestvo Gornji grad, kjer hoče v miru in molitvi preživeti jesen svojega življenja. Z istim dnem je sv. Oče postavil naši škofiji novega pastirja v osebi presvetlega g. dr. Oregorja Rožmana, dosedanjega pomožnega škofa. Težko je bilo to slovo zanj in za nas. Saj se poslavlja od nas mož, kakoršnega naš narod še ni imel, mož, ki je živel s svojim ljudstvom, kakor živi dober oče s svojo družino, mož, ki je v globoki veri v Boga našel moči, da ni klonil glave nikdar in je kluboval vsem viharjem, ki bi nam mogli škoditi. On je bil tisti, ki je vedno prvi dvignil zastavo za obrambo naše vere in našega naroda. Njegovo slovo od Ljubljane je bilo nad vse prisrčno. Množice so da zadnjega kotička napolnile stolno cerkev, kjer je Prevzvišeni ob 9 opravil sv. mašo. Vse je ihtelo, ko je prišel in odšel. Tudi njemu so igrale solze v očeh, ko je koncem sv. maše podelil višjepastirski blagoslov. Po sv. maši se je od svojega voditelja poslovila v škof. palači duhovščina: stolni kapitelj, dekani, bogoslov. profesorji in okrog 150 duhovnikov. Malo pred poldnem so zazvonili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Gosp. nadškof je zapustil svojo prestolico in se odpeljal v spremstvu novega g. škofa na kolodvor, kjer so se zbrali k slovesu g. ban in podban, mestni župan, zastopniki državnih uradov in vsi v Ljubljani bivajoči konzuli tujih držav. Kolodvor je bil poln ljudstva, ki je prisrčno pozdravljalo odhajajočega g. nadškofa. Presvetli je opravil najprej pri la-zaristih v Celju duhovne vaje, nato pa se je podal na svoj novi dom. Ob tem težkem slovesu nas tolaži dvoje: da kljub telesni ločitvi ostanemo vendar še združeni v ljubezni in medsebojni molitvi; drugo pa je, da nam je božja Previdnost naklonila moža, ki bo vreden naslednik velikega vladike, prevzvišenega novega Škofa ljubljanskega, g. dr. Gregorja Rožrnana, kar teremu obljubljamo ljubezen in zvestobo. —0— d Svečani sprejem prevzv. nadškofa dr. Jegliča v Celju. V petek, dne 1. avgusta, je dospel z brzovlakom v Celje prevzvišeni gosp. nadškof dr. A, B. Jeglič v spremstvu prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega dr. Oregorija Rožmana, stolnega dekana g. Ign. Nadraha, kanonika Josipa Šiške in msgr. Dostala. Takoj po izstopu iz vlaka je vla-diko pozdravila mala Anka dr. Stanovniko-va in izročila »staremu stričku« šopek rož. Dalje je pozdravil prevzvišenega superior misijonske hiše pri Sv. Jožefu nad Celjem g. Alojzij Pohar kot gostitelj. Na peronu so pričakovali nadškofa in njegovo spremstvo celjski opat g. Peter Jurak, provincijal kapu. činov o. Lin Prah, profesor Anton Cestnik ravnatelj Mohorjeve tiskarne Josip Zeichen' katehet Fran Lukman in mestni kaplan ja' nez Orafola, dalje mestni župan dr. Alojzij Ooričan in okoliški celjski župan Alo zij Mihelčič ter večja množica Celjanov. Predstavniki so Prevzvišenega pozdravili s toplimi besedami. Vse je očaral ljubeznjivi nastop 80 letnega kneza in kar ni šlo ljudem v glavo, da se ta častitljiva pojava, ki nosi v sebi več kot polstoletno zgodovino slovenskega ljudstva, umika v zatišje. S kolodvora se je Prevzvišeni v dveh avtomobilih s spremstvom podal v misijonsko hišo oo. la-zaristov. Kočevska šeststoletnka. Šeststoletnico, odkar so se naselili na slovenskih tleli, so praznovali Kočevci več dni v preteklem tednu. Giavni dan proslave pa ie bil 3. avgusta. V Kočevje so došli ta dan Nemci iz vse Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva. Nemške proslave so se udeležili številni Slovenci in s tem pokazali čut narodne strpljivosti. Navzoči so bili zastopniki Nj. Vel. kralja in kraljeviča Andreja, odposlanci vlade, banske uprave, vojaštva itd. Ob 9 je bila slovesna sv. maša s slavnostnim govorom. Po službi božji se je vršil na veseličnem prostoru koncert, nakav je bilo ob 12 svečano kosilo. Pri obedu je bilo izrečenih več lepih, domoljubnih govorov in so bile odposlane razne udanostne brzojavke. Zlasti pomenljiv je bil govor zastopnika koroških Slovencev gosp. župnika Starca. Po pojedini je bil po mestu sprevod, ki se ga je udeležilo do 3000 ljudi. Igrala je godba dravske divizije, sledilo je okrog 100 kočevskih narodnih noš. Posebno so ugajali pastirji v svojih slikovitih opravah. Na slavnostnem prostoru, kjer je bil tudi ban inž. Dušan Sernec, so se zbrali kočevski Nemci v narodnih nošah in so uprizorili kočevsko svatbo. Po predstavi se je razvila velika ljudska veselica. Vsi Gorenjci dobijo elektrike, Ideia pokojnega dr. Lampeta, naj se elektrificirajo vsi naši kraji, se bliža svojemu uresničenju. Uresničevati jo je že pričel bivši kranjski deželni odbor, nato oblastna samouprava in sedaj prav krepko banovina. Izdelan je že ogromen Idejni načrt, po katerem bodo zvezane med seboj vse elektrarne v Sloveniji, več transformatorskih postaj pa bi razpeeavalo tok v zadnjo slovensko vas. Tok bodo dovajale dosedanje elektrarne in pa tudi nove, ki jih namerava banovina še graditi, tako na primer elektrarna v Mostah pri Završnici, o čemer smo že poročali, še v teku enega leta bo zgrajen daljnovod od Velenja, preko Črnuč do Kranja. Ta daljnovod bo vezal obe centrali, velenjsko In pa Završnico. Imel bo tri transformatorske postaje in sicer v Sv. Petru pri Celju, na Črnučah in v Kranju. Že letos pa bodo Kranjske deželne elektrarne napravile velik korak naprej v »ulošni elektrifikaciji. V teku so namreč dela elektrifikacijo dela severne okolico Kranja. Zaenkrat se bo priključilo na električno centralo Završnico 17 vasi občin predoslje in Šenčur. Te vasi so: Primskovo, Kupa, Gorenje, Kokrica, Ilovka, Mlaka, Bobo-yck, Srakovlje, Tatinec, Britof, Predeslje, (Nre-liovlje, Suha, Mile, Visoko, ViSevek in Hote-niaže. V teh vaseh je okoli 650 hiš, ki bodo mogle biti vse deležne ugodnosti električnega toka. Takoj v začetku bo priključenih na Završnico 2200 žarnic in okoli 60 elektromotorjev. Ti kraji so pretežno kmetski. Zaradi industrializacije Kranja in okolice primanjkuje v kranjski okolici delovnih moči v kmetijstvu. Z elektrifikacijo teh vasi bo tudi v tem oziru znatno pomagano kmet-skemu prebivalstvu. Znatno bo dvignjena tudi obrt, ki že sedaj tako lepo cvete v Kranju. Pa tudi industrija v teh krajih bo pridobila, tako tovarna olja Zabret & Co. v Bri-tofu in opekarna v Bobovku, ki bosta mogli obe sprejemati tok od KDE. Za elektrifikacijo omenjenih krajev bodo KDE zgradile 14 km dolg daljnovod z napetostjo 20.000 voltov. Ta daljnovod se bo priključil v bližini Naklega na daljnovod Završnica—Kranj. Drugo leto pride do zveze med Velenjem in ZavrSnico. Takrat bodo zgradile KDE pri Naklem vefjo transformatorsko postajo za potrebe Kranja in okolice in bodo priključene na to postajo tudi omenjene vasi. Za elektrifikacijo teh vasi bo zgrajenih Šest transformatorskih postaj in napravljenih 17 krajevnih omrežij. Z elektrifikacijo bodo seveda ti kraji gospodarsko znatno pridobili. Prihodnje leto se bo ta akcija nadaljevala in pridejo na vrsto še druge vasi. Prebivalstvo nestrpno pričakuje elektrifikacije; dokaz: v omenjenih vaseh so ljudje krili znaten del stroškov za elektrifikacijo. Glavni del so seveda krile KDE, oziroma banovina. Tok bo v omenjenih vaseh na razpolago prebivalstvu po zelo ugodnih pogojih in nizki ceni. Akcijo KDE in banovine more vsakdo le pozdraviti, z željo, da bi gorela električna žarnica kmalu v vsaki slovenski hiši. —0— d Blagoslovitev prvega domačega letala je izvršil dne 3. avgusta na bivšem vojaškem letališču v Šiški sam prevzv. škof dr. G. Rc*man ob navzočnosti raznih vojaških, državnih in svetnih odličnjakov. Po blagoslovitvi je imel gospod škof sledeč pomenljiv nagovor: »Domač um in domače roke so gradile in napravile to letalo in Cerkev moli, da bi Bog, gospodar nebes in zemlje, to letalo čuval in branil pred vsemi viharji in nevarnostmi. Kot se to letalo dviga v zrak, prav tako naj se srca nas vseh dvigajo visoko v nebo in k Bogu. Naj vodi letalce in pilote, ki bodo letalo vodili, izrek našega pokojnega letalca šumana: Kako grde in malenkostne se mi zde človeške strasti, ko plavam na svojem aču pod sinjim nebom visok nad zemljo. Naj bo to letalo priporočeno Materi božji Loretski, ki je posebna zaščitnica letalcev. Da bi Bog vselej vse čuval, letalo in tiste, ki bodo v njem plavali nad našo ljubljeno domovino, v slavo njeno in v čast božjo!« — Letalo je izvršil inž. Bloudelc in se po njem tudi imenuje. d Priprave za evharističiii kongres v Zagrebu se bližajo koncu. Prvi udeleženci pridejo iz Amerike 7. avgusta. Največ jih pride 14. avgusta, dalje pridejo na kongres tudi odposlanci iz češkoslovaške in Francije, med njimi katoliški parlamentarec Abbt> Berger. Iz Lyona pride skupina 10 izobražencev. Katoličane iz Holandske bo zastopal en kanonik in en vseučiliški profesor. Tudi iz Poljske so se pripeljali udeleženci. Program evharističnega kongresa bo te dni gotov in bo izšel v posebni brošuri. d Nov trešarinski pravilnik. Pod tem naslovom prinaša Trgovski list tudi sledeče: »Nov trešarinski pravilnik, ki je bil objavljen te dni, ne vsebuje nikakih novih pred-isov, temveč je samo zbral vsa dosedaj ve-avna določila zakona in pravilnika, odnos-no izvršenega predpisa. Želimo le, da bi se vsi ti predpisi v kratkem objavili tudi v slovenščini, ker bi to njihov pregled brez dvoma jako pospeševalo in bi zbirka v sedanji obliki gospodarskim krogom, ki imajo opravka s trešarinskimi predmeti, dobro služila.« d Prosvetni dan v Trebnjem. Ob priliki blagoslovitve »Prcsvenega doma« v Trebnjem, ki bo 24. avgusta se bodo vršili za celo dekanijo in vso Dolenjsko prosvetni dnevi. 23. avg. bo posvečen voditeljem odsekov, predsednikom in tajnikom društev. Obravnavala se bo aktualna tvarina za bodoče naše prosvetno delo. Na ta prosvetni dan naj pošljejo vsa društva svoje najboljše moči. Vabljena je zlasti mladina. — 24. avgust bo slavnostni presvetni tabor za celo Dolenjsko. Tabora in blagoslovitve se udeleži nadškof dr. A. B, Jeglič in škof dr. O. Rožman. V ponedeljek, 25. avg. bo veljal zlasti duhovnikom, na katerih ramah teži večina prosvetnega delovanja po naših društvih. Prosvetna društva, pripravite se za vaš praznik. d Občinski odbor Sv. Jeronim je v svoji seji dne 13. jul. imenoval za svojega častnega občana g. svetnika Josipa Zdolšek-a, pri okr. sodišču na Vranskem — v zahvalo in priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za občino. d Božje postave nad vsemi človeškimi! — »Posvečuj praznik!« — Dosedaj smo videli, da so mnogi odrasli meščani ob nedeljah in praznikih napravljali izlete brez sv. maše. Zalibog pa smo opazili v zadnjem času, da getovi voditelji mladine isto delajo ž mladino, ki še poseča ljudsko šolo. Stem se vcepi že v zgodnji mladosti otrokom verski indiferentizem, verska brezbrižnost v spol-njevanju božjih zapovedi. Vsakega kristjana sveta dolžnost je, ko pride k pameti, da je vsako nedeljo in praznik pri sv. maši. Vzroki, ki ga opravičijo so n. pr. bolezen, pomanjkanje oblačila, strašno neurje, hud mraz ali kaki izredni slučaji v družini itd., nikakor pa ne izleti. Če hočete z mladino na izlete, jo morate prej voditi k sv. maši ali doma, ali pa v kraju, ki je cilj izleta. Vas sta-rišev dolžnost pa je, otrokom zabraniti udeležbo pri izletih brez sv. maše. d 80 letnico rojstva je obhajal te dni v Krškem ugledni meščan g. Peter Poč. Bog ga živi še mnoga leta! d Sedemdesetletnico je obhajal v nedeljo dne 3. avgusta gospod Janko Bajec, nadučitelj v pokoju v Vjžmarjih. Vzgled-nega, vsestransko delavnega šolnika Bog živi še mnoga mnoga letal ODttiiitc li bodltafc v nogah, milicah, členkih ? Ako Vam je otrpnil vrat, če Vas trga v zobeh ali glavi vs'ed prehlajenja nabavite si takoj 1 steklenico »ALGA« za masažo in že po prvem masiranju bo bolečina prenehala. »ALGA« v lekarnah in drogerijah Din 16.—> <■ d Važno za zasebna učiteljišča. S členom 71. novega zakona o narodnih šolah, ki je stopil v veljavo v decembru lani, je bilo določeno, da dobi državno učiteljstvo službo le, kdor je dovršil državno učiteljišče. Pred kratkim pa je bil ta člen izpre-menjen, tako da bodo tudi tisti, ki so študirali na zasebnem učiteljišču, lahko dobili državno učiteljsko službo. d Koleka proste so prošnje, ki jili vlagajo kmetovalci na kmetijske kontrolne postaje, nanašajoč se na pouk in poizvedbe zaradi zatiranja bolezni ali škodljivcev. d 17 družin stanuje pod oboki državnega mostu v Maribora. Ali ni takale »stanovanjska kolonija« sramota za nas vse? d Zopet so se pojavile kobilice v nekaterih občinah v Bosni. d Filmske aparate in filme za propagando kmetijstva so nabavile za svoje kmetijske oddelke vse banske uprave. Aparati ae bodo razdelili referentom, ki bodo imeli predavanja s pomočjo filmov. d Kurja koga se zelo širi v Mokronogu na Dolenjskem. Žival težko oboli, glava in greben postaneta zeleno-plava, žival polega m v par dneh pogine. Mrtve živali imajo črnikasto meso. Kot zdravilo se priporoča krtih, namočen v mleku. , d Osnovne šole v Jugoslaviji. L. 1919. je bilo v naši državi v celoti 5.610 osnovnih šol z 11.064 učitelji, oziroma učiteljicami ter 658.876 učenci, oziroma učenkami. Do danes je narastlo število osnovnih šol za 2000, število učiteljev za preko 8000, število otrok pa za preko 160.000. Po narodnosti so bili otrcci: 35.000 Nemcev, 31.000 Madžarov, 5.500 Turkov, 7.000 Arnavtov, 7.000 Slovakov, 2.000 Rusov, 4.000 ostalih Slovanov, 3.500 Zidov in pripadnikov ostalih narodnosti. Ostali so vsi Jugoslovani Mestnih osnovnih šol je 10%, podeželskih 90%; državnih osnovnih špl je 99%, zasebnih Vsak kmet mora biti član svoje stanovske organizacije ! Svetovna produkcija Fordovih tovarn osebnih in tovornih avtomobilov je znašala v maju 191.813 komadov. Od tega odpade na Ameriko 165.636, za izvoz pa 16.177 vozov. d Odvetniške in noi-irske takse naj se znižajo. Pri zadnji seji glavnega odbora Kmetijske družbe je bil sprejet tudi predlog g. Steblovnika, ki zahteva, da se odvetniške in notarske takse pri prenosu posestva znižajo, ker so sedaj naravnost neznosne. Stran 402. D O MOLJUB Stev. 32. d Poročila sta se na Brezjah Ivan Smre-kar z gdč. Cilko Toaij iz Utika oba iz ugledne rodbine. Želimo obilo sreče. d Ničnostno pritožbo Josipa Predavca v zadevi propadle Seljačke banke je stol sedmorice zavrnil in je obsodba v celoti potrjena za 2 in pol leta težke ječe in 5000 Din globe ter tri leta izgube državljanskih pravic. Ob 6 zvečer je bil z zagrebškim vlakom odpeljan v Lepoglavo, kjer bo prestajal kazen. d Naše bojne ladje v Aleksandriji. Na potovanju po Sredozemskem morju so došle ladje naše bojne mornarice v Aleksandrijo. Na potovanju so: podmornici »Nebojša« in »Hrabri« ter pomožna ladja »Sitnica«. Naše bojno brodovje je bilo v Egiptu slovesno sprejeto in aleksandrijski časopisi so priobčili v tem pogledu prav toplo pisane članke. Vojno brodovje je pa pardnevnem bivanju Aleksandrijo zapustilo in odplulo proti Beirutu. d 50 letnico obstoja sarajevske tobačne tovarne so praznovali oni dan ob prisotnosti številnih uradnih zastopnikov. Pri tej priliki so odkrili pokojnemu kralju Petru spomenik, ki je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki uradništva in delavstva tobačne tovarne. Spomenik je izdelala znana kiparka ga. Desničeva. d Romarski shod na Zaplazn. Vsem prijateljem Zaplaza se sporoča, da je veliki romarski shod na tej priljubljeni božji poti vsako leto v petek po Velikem Šmarnu; torej letos dne 22. avgusta. Popoldne je spovedo-vanje. Ob 6 zvečer pridiga in pete litanije. V soboto ob 5 se začno sv. maše, ob 6 pridiga in zahvalna pesem. d Dijake kamniškega okrožja vabim na sestanek v torek dne 12. avgusta. Zberemo se ob 2 pop. v društveni dvorani v Grobljah p. Domžale. Porazgovorili se bomo o dijaškem življenju v našem okraju. Treba je, da se spoznamo med seboj in ukrenemo kaj nam je delati v bodoče. Na svidenje v Grobljah! Martin 0«pek, predsednik kamniškega prosv. okrožja, Misijonišče v Grobljah, p. Domžale. d Tabor Krekovcev. V nedeljo 3. avgusta so imeli Krekovci tabor pri Sv. Magdaleni v Savinjski dolini. Na taboru sta govorila tov. Mikelu iz Celja in Langus Jože iz Ljubljane o pomenu strokovnih organizacij in smernicah krščanskega socializma. Tabor je bil prav dobro obiskan in lepa manifestacija krščanskih socialistov. Tudi kmečko ljudstvo bo prej ali slej moralo gledati na močno strokovno organizacijo. d Tabor viničarjev. Krekova mladina je v nedeljo 3. avgusta priredila na Govci pri Sv. Petru pri Mariboru tabor za viničarske £ante in dekleta. Govoriii so tov. Rozman Peter, Knupleževa in Joško Rozman. Navzočih je bilo okrog 250 ljudi. Krekovci se prav pridno gibljejo. Vedno večja agilnost in prava ter zdrava usmeritev obeta dobre uspehe. d Lovska razstava. V Jugoslaviji, ki je skoraj na polovico pokrita z gozdovi, je še mnogo divjadi, ki je v drugih državah že izginila. Bogastvo na divjadi je povod, da je Dentfef niip ogne ■zobni atetfe v Novem mesl-j ne ordinira do konca avgusta lovstvo visoko razvito. V pokrajinah, ki so pripadale pred svetovno vojno Stari Srbiji, je bil lov sicer prost, divjad pa se je obdržala zaradi redkih naselbin in raztrganega ozemlja. Da se seznani domačine kakor tudi tujce z gospodarskim pomenom lovstva ter da prikaže razne redkosti divjadi ter vzpodbuja k novi gojitvi, so sklenili lovci iz Slovenije prirediti do sedaj največjo lovsko razstavo, h kateri bodo pritegnili tudi lovske prijatelje iz vse države. Zanimiva bo ta razstava zaradi tega, ker bo poleg lovskega gospodarstva prikazana tudi zgodovina lovstva, gojenje, krmljenje kakor tudi lovski plen in vsa industrija, ki je v kaki zvezi z lovstvom. Na tej razstavi bo videti vse, kar bo vzbujalo pozornost ne samo lovcev nego tudi ostalih obiskovalcev. Važen del naše razstave bodo tvorili lovski predmeti, ki so bili razstavljeni na mednarodni lovski razstavi v Leipzigu. Kdor hoče videti bogato fauno Srednje Evrope in Balkana, naj ne zamudi posetiti naše razstave. Na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Zgor. Šiški se prične redni pouk 1. oktobra. Prospekte lahkko dobite pri vodstvu šole. — V šoli je nemška kpnverzacija. — Otroški vrtec v istem zavodu se prične s 1. septembrom. d Tečaji za kopnnjenje. Perutninarski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani priredi dne 14. avgusta, 20. septembra in 18. oktobra t. 1. od 14. do 18. ure tečaje za kopu-njenje perutnine po svetovnoznani metodi P. Collignon v valilni centrali tega odseka, Linhartova ul. št. 9. Tečaj bo vodil predsednik odseka g. J. Seher. Udeležbo na tečaj je prijaviti na dopisnici 5 dni pred začetkom. Za kritje stroškov prispeva vsak udeleženec. d Predavanje o kužnih boleznih pri perutnini. Perutninarski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani opozarja vse perutninarje, zlasti pa svoje člane, da bo predaval g. vet. Kocjan v ljubljanskem Radiu dne 15. avgusta ob 15.30 popoldne in v nedeljo 17. avgusta ob 10.20 dopoldne o kužnih boleznih pri perutnini (koleri, tifusu, beli griži in difte-riji. d Vodstvo kmetijske gospodinjske šole v Repnjah na Gorenjskem naznanja, da se prične s prvim oktobrom gospodinjska šola, ki bo trajala do 30. marca. Natančnejše podatke daje vodstvo kmetijske gospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano. d Tečaj za konserviranje na Dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani, sc vrši od 18. do 23. avgusta t. 1. d Razglas o sprejemu gojenk v kmetij-sko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1930 se otvori devetindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovmiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varu-ha, da zanje plačajo vse stroške šolanja" 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševali vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na Kmetijsko družbo v Ljubljani. d V Tržišču pri Mokronogu je umrl g. Ivan Majcen p. d. Šmicek, oče železniškega restavraterja na Pragerskem. Daj mu Bog nebeško veselje! d V Ljubljani je umrl znani veletrgove« gosp. Josip Bahovec. Zgleden krščanski moz naj v miru počiva! d Lokomotiva je avto razbila. Dne 29. julija je tovorni avto nekega trgovca fozii po gaštajnskem klancu pri Kranju črez železniško progo. Ko je bil avto sredi proge, je naenkrat po tiru pridrvela lokomotiva in se zaletela v avto. Lokomotiva je avto razbila. Šofer in še en delavec, ki je bil tudi na avtu, sta bila ranjena. Ob pol 4 popoldne sta bila prepeljana z nekim osebnim avtom v bolnišnico. Njune poškodbe so sicer hude, vendar niso nevarne za življenje. d Velika vremenska nesreča v sodraški dolini. V sredo dne 30. julija je neurje s točo in viharjem popolnoma uničilo v sedra-ški kotlini ves poljski pridelek tega lela. Vsepovsod golp sadno drevje, koruza izgleda kot pokošena, trave po pašnikih skoraj ni več, fižol je popolnoma zbit, zelje posekano, proso poležano in pobito. Visoke in močne smreke, da celo hrasti leže po tleh. Treba hitre pomoči od vseh oblasti, da se vsaj nekoliko ublaži milijonska škoda. d Strašno neurje na Hrvatskem. Dne jO. julija proti večeru je divjalo strašno neurje nad Križevci, Veliko gorico, Pisarevi-no, Karlovcem in Jastrebarskem. Okrog Pi-sarevine je uničenih okrog 200 oralov polja, Koruze je uničene najmanj za en milijon dinarjev. Pri Jastrebarskem so uničeni vsi vinogradi. Računa se, da je samo v tem kraju neurje prizadejalo nad 10 milijonov škode. Pri Križevcih je orkan porušil drevesa, telefonske in električne stebre. Povo-denj je silno poškodovala mlinska poslopja. d Požar je nničil v Črenšovcih v Slov. Krajini domačijo J. Nerata. d Pri žoKnili in boleznih na jetrih, žolčnemu kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. d Idealno pranje je mogoče samo z dobrim milom — zato, gospa, perite samo s pravim terpentinovim milom Gazela. Advokat Dr. Davorin ©ros naznanja, da ;e otvoril advokatsko pisarno ■v Novem m p »tu v hiši ge. Šlefanovič, Ljubljanska cesla 257. Bivši vojaki, na Brezje I To nedeljo vsi skromni in tihi trpini iz vojne k Mariji! Nimamo kričečih plakatov, nimamo sijajne reklame; naš plakat bodi prelita kri naših bojnih drugov, naša reklama ono silno tovarištvo, ki je edina lepa cvetka utrgana na vulkaničnih tleh groznega ognjenika. Naj gre kot glas trombe to vabilo v zadnjo našo vas, v slednje gorsko selišče. Pričetek dne 10. avgusta, na Brezjah ob pol 10. Igra izborna godba »Sloga« iz Ljubljane, nastopi pevski zbor vojnih tovarišev. Tovariši vsi na naš zbor kot en mož: za Boga, kralja, dom in družine naše! Giavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. Zborovanje hme jariev v Žalcu, 2alec, 3. avgusta 1630. Ob prav mnogobrojni udeležbi se je danes vršilo zborovanje hmeljarjev Savinjske doline, pri katerem se je predvsem določila mezda za odbiranje hmelja. Tozadevni predlog marenberških hmeljarjev, tla se pri sedanjih žalostnih razmerah, v katerih se nahajajo slovenski hmeljarji, naj plačuje za odbiranje enega škafa svežega hmelja t. j. 28 1 pri trikratni topli hrani in primernem stanovanju Din 1.50 — brez hrane in stanovanja pa Din 2.— — se je sprejel soglasno. Sledilo je poročilo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Z ozirom: 1. na skrčeno ploskev s hmeljem zasajenega zemljišča v tu- in inozemstvu; 2. na pero-nosporo, ki se širi po nemških nasadih in 8. na škodo, ki jo je bolhač povzročeval po Svilenkaste bujne lase daje ELIDA5HSMPOO čeških hmeljnikih že spomladi tekočega leta, se naj Slovenski hmeljarji odpravijo mirnim srcem na odbiranje, sušenje, basanje in prodajo hmelja, ker je vendar nekaj upanja, da se hmeljske cene letos ne bodo tam pričele, kjer so se lani končale. Seveda je pri spravljanju hmelja natančno izpolnjevati nauke umnega hmeljarstva. Lepo odbiranje, pravilno sušenje^ marljivo prebiranje in pravočasno basanje so glavni pogoji za prodajo hmelja. Nepravilno dolge ali nepravilno male, rjave, plesnjive in jalove kobule se naj puste na trtah, ker takšno blago ne bo še letos našlo kupcev. Končno so se hmeljarji pozivali, da se v obilnem številu udeleže hmeljske razstave, ki se bo priredila povodom proslave 50 letnice Hmeljarskega društva dne 7. in 8. septembra t. l. v Žalcu. Radio. Vsak delavnik; 12.80 Plošče - 13.00 Časovna napoved, borza, plošče — 13.80 Iz današnjih dnevnikov — 22.00 Poročila. — Četrtek, 7. avflusta: 10.00 Plofiče — 19.80 Otroška ura — 20.00 Preju* iz Salzburga (serenadn) — 22.15 Prenos iz Bleda. — Petek, 8. avgusta: 18.80 Kuharjev šrarael-kvar-tet — 18.30 Gospodinjska ura — 20.00 Vijolinski večer g. Riharda Zika, pri klavirju prof. J. Ravnik. —Sobota, 9. avgusta: 18.80 Citre (LCske) — 10.30 Nov kazenski zakon — 20.00 Jugoslovanski večer (Prenos iz Beograda) — 21.05 Prenos iz Zagreba — 21.56 Prenos iz Bleda. — Nedelja, 10. avgusta: 9.80 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.20 O poljedelstvu — 22.00 Prenos ia Vrhnike ob priliki odkritja Cankarjevega spomenika — 15.00 Reproducirana glasba — 15.80 Cerkveni zbor iz Doba pri Domžalah — 16.30 Citre in kitara — 20.00 Tamburaški zbor »Krim« — 21.00 Prenos iz Bleda — 22.15 G. Rakuša igra na harmoniko in poje prleške lcuplete. — Ponedeljek, 11. avgusta: 18.80 Samospevi g. Joža Likoviča — 19.80 Nemško filozofsko predavanje — 20.00 Ver. neille, Gospod Lambertier, izvajata ga. Danilov« in g. Bratina — 21.00 Prenos iz Bleda. — Torek. 12. avgusta: 18.30 Koncert godbe »Zarja« — 19.80 Mednarodni zračni promet z našo državo — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.15 Prenos iz Bleda. — Sreda, 18. avgusta: 18.30 Samospevi gdč. Vedra-love _ 19.00 Citraški tercet »Vesna« — 10.30 Ura dobre knjige — 20.00 Gostovanje članov mariborskega narodn. gledališča — 21.00 Prenos iz Bleda. V vsako hišo »Domoljuba«! 19 razno Prekanjen tat. — Tat pride v drugem nadstropju v sobo. Ker nikogar ne čuti, pobere oblačila ter jih nese pri belem dnevu prav predrzno po stopnicah. V prvem nadstropju ga sreča gospod in ga vpraša: »Kam neseš to obleko?« — »Dali so mi jo,« reče tat, »da jo skr-tačim.« — »Bodi tako dober,« reče gospodj »vzemi še mojo suknjo in očedi mi jo.« — »OU srca rad,« odgovori tat, vzame suknjo in odide. Najdragocenejša žival. Toliko kapitala ni mogoče od nobene živali dobiti kot od morskega kita. Dorastel kit na Groenlan-diji da eno tono ribje kositi, vredno 568.000 Din in 25 ton olja, vrednega okoli 142.000 Din. Zato je razumljivo, da je lov na jo dragoceno žival zelo živahen, in ako se ne bo nič ukrenilo, bo sčasoma "it popolnoma izumrl. Vroča kri. Napolitanec Luiijjo Montecorvo, po poklicu uradnik, je dolgo •"vel v srečnem zakonu. Te dni je šla njegova žena Hector Malot: Brez doma. Roman. »Ne znaš citati, kajne?« mi pravi. »Ne.« »Ali veš, kaj je knjiga?« »Vem; knjige nosijo k maši, da se berejo molitve, kadar se ne moli rožni venec; videl sem knjige, in še prav lepe s podobami znotraj in z usnjem od-zunaj.,« • »Dobro; razumeš torej, da se v knjigo spravijo molitve?« »Razumem.« »Pa tudi kaj drugega lahko damo notri. Kadar moliš rožni venec, ponavljaš besede, ki ti jih je mati položila v uho; in iz ušesa so prešle v tvoj duh in ko si jih priklical, so se pojavile v tvojih besedah. Tisti torej, ki molijo iz knjig, ne jemljejo besed iz spomina, marveč jih jemljejo z očmi iz knjig, kamor so bile položene. Pravimo, da čitajo.« »Saj sem jih videl citati,« sem rekel z zmagoslavnim glasom kot človek, ki ni neumen in razume točno, kar se mu reče. »Tako kot za molitve, delamo tudi za drugo. V knjigi, ki ti jo bom pokazal, kadar bomo počivali, bomo našli imena in zgodovino dežel, katere bomo še prehodili. Ljudje, ki so prebivali ali hodili po teh deželah, so zaznamovali v moji knjigi, kar so videli in spoznali. In sicer tako dobro, da mi je treba samo odpreti to knjigo in Citati, spoznam dežele, vidim jih tako jasno kot z lastnimi očmi in spoznam njih zgodovino, kot da bi mi jo pripovedovali.« Bil sem vzgojen kot pravi divjak, ki nima pojma o civilizaciji. Te besede so bile zame pravo odkritje, sprva sicer medlo, a sčasoma vedno jasnejše. Res je sicer, da so me poslali v šolo, toda le za en mesec; in v tem mesecu mi niso dali v roke knjige niti mi niso govorili o čitanju, ne o pisanju, sploh me niso ničesar naučili. Po tem, kar se splošno godi v šolah, ne smete sklepati, da je nemogoče to, kar trdim. V času namreč, o katerem govorim, je bilo na Francoskem mnogo občin sploh brez šole in tam, kjer so bile, so bile pod vodstvom takih učiteljev, ki niso poučevali njim zaupane dece bodisi že, ker sami niso nič znali, bodisi, da so imeli druge opravke. Tak je bil tudi učitelj v naši vasi. Ali je kaj znal? Mogoče! Nočem ga tožiti nevednosti. Resnica pa je, da nas ni učil niti ene uro ne mene ne mojih tovarišev ta čas, ko sem jaz hodil v šolo. Drugo delo je imel — bil je namreč po svojem poklicu coklar. Od zore do mraka je delal cokle in videti je bilo, kako so krog njega leteli ostružki hrastovine in orehovine. Nikdar nas ni nagovoril, razen da nam je pravil o naših starših, ali o mrazu ali o dežju; toda o branju in o računstvu ni nikdar spregovoril besede. Zanašal se je na svojo hčer, ki ga je morala nadomeščati in nas učiti. Ker pa je bila ona po poklicu šivilja, je storila kakor oče in medtem ko je on delal s šilom in kopitom, je ona živahno sukala svojo šivanko. Treba je pač živeti in ker nas je bilo dvanajst učencev, ki smo plačevali na mesec po petdeset san-timov, seveda od borih šest frankov nista mogla živeti dve osebi celih trideset dni: cokle in šivanje so donaŠale, česar jim šola ni mogla nuditi. Al po domovini Naša cerkev. (Tunjice pri Kamniku.) Cerkev sv. Ane, ki jo je lanski velikonočni ponedeljek zadela velika nesreča, da je uničil požar vse, kar je bilo lesenega na njej, je sedaj M svoj god skoraj popolnoma : de-klamacije, petje, prizori, igra i. dr. — Za o!)ileu poset se priporočajo kolonistinje. Prireditev. (Cerknica.) V nedeljo 10. avgusta 1930 priredi tukajšnje katol. prosvetno društvo javno prireditev z začetkom ob 3 popoldne. Vrši se na župnijskem dvorišču, v slučaju slabega vremena pi v dvorani prosvetnega društva. Program: 10 pesmi tuk. mešanega in moškega pevskega zbora, šaljiva poŠta, prosta zabava. Sodeluje godba tuk. gasilnega društva. Prijatelji lepe zabave, pridite! Nori transvi. (Trebnje.) V nedeljo 10. avgusta bomo pri podružnici sv. Marjete v župniji Trebnje blagoslovili dva nova bronasta zvonova. Nepovabljen gost. Ali je gospod ravnatelj doma? — Ne, odpotoval je. — Povejte mu, naj vzame na prihodnje potovanje s seboj glavo, ki jo je pravkar pomolil skozi okno. Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in H.-v nedeljo od 15.—17. ur«. -17., V soli se nisem torej prav ničesar naučil, niti črk ne. »Ali je težko citati,« sem vprašal Vitalisa, ko sem med potjo nekaj časa premišljal. >Težko je za tiste, ki imajo trdo glavo, še težje za one, ki imajo slabo voljo. Ali si trde glave?« »Ne vem. Ampak če me hočete naučiti čitanja, mislim, da ne bi imel slabe volje.« >Dobro, bomo videli. Dovolj časa imamo pred Beboj.« Časa pred seboj! Zakaj neki ne pričneva takoj? Nisem namreč vedel, kako težko je naučiti se čitanja; mislil sem, da bom takoj vedel, kaj je v knjigi, če jo le odprem. Drugega dne sem videl, kako se je gospodar spotoma sklonil in pobral s ceste malo prašno deščico. >To je knjiga, iz katere se boš učil citati,« mi pravi. Kaj, ta deščica naj bo knjiga? Gledal sem ga, ker sem mislil, da se norčuje iz mene. Ko je pa le ostal resen, sem jel pazljivo motriti njegovo najdbo. Bila je res navadna bukova deščica, komolec dolga, široka dve dlani in prav gladka. Nobenega napisa ni bilo na njej, nobenega znamenja! Kako naj čitam s te deske? Pa kaj naj čitam? »Resno premišljuješ, kajne?« meni Vitalis smeje. »Norčujete se iz mene!« »Nikakor ne, dečko! Norčuješ se lahko iz izprijenega značaja, zasmehovanje nevednosti pa je znak neumnosti. Čakaj, da pridemo do onih dreves tam. Tam se odpočijemo in videl boš, kako te naučim čitanja na tej mali deščici.« Kmalu smo prišli do onih dreves. Odložila sva torbe na tla ter se usedla v travo, ki je jela zeleneti in v kateri so m tu pa tam pokazale marjetice. Spu- stila sva Joli-Coeurja z verige in splezal je na dravo ter stresal veje po vrsti, da bi z njih padli orehi; psi pa, ki so bili bolj mirni in predvsem bolj trudni, so polegli okrog naju. Tedaj je Vitalis potegnil iz žepa svoj pipec ter z njim odcepil od deščice kar najbolj tenko palčico. Nato je palčico na obeh straneh izgladil po vsej dolžini. Ko je končal z delom, jo je razrezal na male kvadratke, tako da je dobil dvanajst enako velikih delov. Nisem ga spustil iz oči. Priznati pa moram, da kljub napornemu premišljevanju nikakor nisem mogel razumeti, kako hoče iz teh malih koščkov lesa napraviti knjigo. Čeprav sem bil zelo neveden, sem vendar vedel, da je knjiga sestavljena iz papirnatih listov, na katerih so črna znamenja. Kje so listi papirja? Kje črna znamenja? »Na vsak tak košček lesa,« mi je rekel Vitalis, »bom jutri s svojim nožem zarezal črko abecede. Tako se boš naučil obliko črk in ko jih boš poznal brez pomote, ko jih boš spoznal na prvi pogled, jih boš sestavljal v besede. Ko boš tako znal sestavljati besede, ki ti jih bom narekoval, tedaj boš tudi znal čitati iz knjig.« Kmalu sem imel v žepih zbirko lesenih kvadratkov, in hitro sem se naučil črk iz abecede; toda drugo je bilo čitanje samo, ni mi šlo tako hitro od rok in prišel je celo trenutek, ko sem se kesal, da sem se začel učiti čitanja. Priznati pa moram, če hočem biti pravičen proti samemu sebi, da se nisem kesal iz lenobe, temveč iz samoljubja. Ko me je Vitalis učil abecedo, je mislil, da jo bo naučil tudi Capija. Zakaj se pes ne bi naučil črk, ko si je vendar zapomnil številke na uri? Tako sva se skupaj učila; postal sem Capijev sošolec ali Capi moj, kakor se vzame. zgodaj zjutraj na trg. V veži ji izroči vratarica pismo, naslovljeno na moža. Žena odpre in v veliko presenečenje bere zaljubljene besede, ki jih nelut žensk« piše možu. Brž steče po stopnicah, pograbi samokres z noč; ne omarice in ga pomeri revežu, ki je še spal, v glavo. Mož je bil takoj mrtev. Nazadnje se je izkazalo, da je bilo tisto pismo le pomotoma naslovljeno n« njenega moža. Razpelo Marije Antoi-nette. V Niči na Francoskem je umrl nadškof Ri-chard, ki je sv. očetu zapustil svoje namizno razpelo. To ima svojo zgodovino. Pred njim je molila v ječi Temple, preden je odšla na morišce, nesrečna francoska kraljica Marija Antoinetta, k" Je bila v času francoske revolucije ob koncu 18. stoletja obglavljena. Pred smrtjo je razpelo podarita svojemu spovedniku. 'a je zapustil neki nečakinj'. Od nje ga je podedovala njena hči, ki je na smrlm postelji pred prilično W leti poklonila skromno hrastovo razpelo kaplanu Richardu, poznejšemu r.au. škofu v Niči. Človeška kri na ''ter. Na Dunaju biva gospod Alfred Hainisch, ki a« Ako Je pri drnjtv«. Zdravnik: »Znaki vaše bolezni so zelo resni; takoj morate v posteljo! Obiščem vas dvakrat na dan!« Bolnik: »O to je dobro, da sera pred kratkim pristopil k podpornemu društvu!« /dravnik: »Kaj! Pri podpornem društvu ste? Potem kupite za deset centov ricinovega olja in vse bode zopet v redu.« Dobro razlaga. A.: »Ali je res mogoče, da nekateri ljudje mislijo, da bode njih duša po smrti potovala po raznih živalih?« — B.: »Zakaj ne bi to bilo mogoče? Jaz sem že bil nekoč velik osel.« — A.: »Beži,, kdaj pa?« — B.: »Ko sem tebi posodil 100 dinarjev.« Pri bolniku. Zdravnik: »Kakšna bolezen pa vas muči?« — Bolnik: »Hm, hm, menda bo mrzlica!« — Zdravnik: »Nič se Sati, to kmalu izlečimo, stičnih slučajev sem imel it na tisoče! Če ni prvo ali drugo, je potem tretje zdravilo s priloženim računom gotovo vsakemu razgrelo zopet kri!« Iz šole življenja. Gašper je pri kovaču, da mu podkuje kljuse. Kovač izvleče iz žerjavice žarečo podkev in jo pusti na tleh, da se ohladi. Gašper misli, da je že hladna, ker ni več rdeča, in jo zagrabi, a se neznansko opeče. — »Dragi moj, ti moraš biti previdnejši in moraš drugače napraviti!« Kovač pokliče nato svojega sina: »Daj, Janezek, pljuni na podkev!« Janezek to stori in podkev zacvrei. »Vidiš, tako se poskusi, in če ne zacvrčj, potem jo šele primerr.« - Gašper pride domov in žena mu predloži skledo vročega mleka. »Vidiš, Barbusa, česa sem se danes naučil, da se nikdar več ne opečem,« reče Gašper in pljune v mleko ter čaka, da zacvrči. Z ulice. Mlad potepin zadene v Izložbeno okno ter ubije šipo. Potepin hoče pobegniti, pa ga zgrabijo trgovčeve roke. — »Smrkavec, ali veš, da mi boš moral plačati šipo?« kriči trgovec. — »To se razume,« odgovori potepin, »saj sem pravkar hotel teči domov po denar.« Neki vseučiliški profesor je bil posebno znan radi svoje brezmejne raztresenosti. Ko je oni dan šel po ulici, ga ustavi eden izmed njegovih bivših slušateljev. Ko sta malo po-kramljala, eta nadaljevala vsak svojo pot. Takoj pa se profesor obrne ter zakliče za študentom: »Oprostite, ali sem šel gori, ali doli po cesti, ko sva se srečala?« »Doli, doli, gospod profesor« je odvrnil študent. »Hm, tako, potem takem sem pa že kosil« je zamrmral ter nadaljeval svojo pot. Uradnik: »Kako naj vknjižim 30.000 dinarjev, s katerimi je blagajnik pobegnil?« Ravnatelj: »Zapišite med tekoče izdatke.« prstane v veliki izberi - priporoča J08IP JANKO, urar t Kamnih« na Šmni, nasproti farne cerkve. Najboljši trdi in mehki koks in kooalfcl pranrag Vam nudi dtuHm llirila, Uubliana Dunajska a. M. Telefon 3820 Izdelale harmonije vsakovrstna popravili ta uglajtovasje klavirjev kakor tudi cerkvenih orgelj Tiamte Anton » Skofi-jloka Bel i zobje olepšajo vsak obraz. Cesto le zadostuje samo enkratna čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovino tudi na stranicah zob, ako sa vporablja posebno izdelano šeetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilote neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitcjše z Chlorodont-ščetko, Poskusito najprej z maJo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont fičetka z» otrok«, za dame (mehke ščetine), za gospode (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo v.a večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57 Nepreviden šofer je podrl mesarskega vajenca, ko je ta raznašal meso. »Ali sem te zelo? Si morda ranjen?« ga je spraševal šofer sočutno. Vajenec (po tleh pobiraje vsebino košare): »Nevem, tu je srce in stegno, ampak kje je moj jezik?« Zahvala Lepo se zahvaljujemo vsem, k' so karkoli storili dobrega m natega pokojnega očeta Jožefa Skrbeč bodisi v bolezni, ob smrti in pri pogrebu. Nadlask, dne 30. julija 1930. RODBINA SKRBEČ. 20 od prodaje lastne — krvi. Pustil si jo je v bolnišnicah že 25 krat vzeti. Vsakokrat po pol litra. Dunajska klinika je Haiui-schu dala tudi posebno izkaznico kot »prodajalcu krvi«. Za pol litra krvi je prejel nad 800 Din. Lotil se je pa Hainisch svojega posla največ iz • bede. Sicer je pa danes na Dunaju še 100 ljudi, ki imajo tako osebno izkaznico kot prej omenjeni Hainisch. Kraljeva pipa. Na Angleškem imajo velikansko pipo. V njo lahko nabašeš blizu sto kil tobaka. Celo leto se iz nje kadi. Ljudstvo jo zovc »kraljeva pipa«. Vzidana je v steno velikanskih tobačnih skladišč v Liverpoolu. Pipa, ki ima posebnega moža, da ji noč in dan 9treže, ima svoi namen. V skladišče pride vedno kaj tobaka, ki je pokvarjen. Iz skladišča pa ne gre, ker bi bilo več carine, kot je tobak vreden. Ta tobak wej zbašejo v to pipo, «1 se veselo noč in dan kadi. Resnico je povedal. — »estra vpraša bratca, ki ™di v prvi razred: »Kdo vas p« najbolj zna v šoli?« Bratec modro govori: »Oospodična ičitellical« Seveda Capi ni imenoval črk, katere je videl, ker ni znal govoriti. Toda ko so bile naše lesene črke razvrščene v travi, je moral s tačko potegniti iz vrtte črke, katere je gospodar imenoval. Sprva sem hitreje napredoval kot on. Toda medtem, ko sem jaz bil bolj inteligenten, je on imel boljši spomin; kar se je enkrat dobro naučil, je obdržal za vedno in ni več pozabil. In ker ni bil raztresen, nI nikdar okleval in se ni nikdar zmotil. Kadar sem se tedaj zmotil, je naš gospodar vedno rekel! »Capi bo znal čitati prej kot Remi.« Ker je pes pohvalo brez dvoma razumel, je zmagoslavno mahal z repom. »Neumnejši kot žival, je dobro le v šaloigri,« je pristavil Vitalis, v resnici pa je sramotno,« To me ie tako zbodlo, da sem se potrudil na vso moč in sem' se naučil čitati iz knjige, medtem ko se ie ubogi pes naučil pisati le svoje ime s tem, da je izbral svoje štiri črke iz abeceae. >Zdaj ko znaš čitati črke, te vprašam, ali se ho-čeS naučiti tudi note,« mi je rekel Vitalis. »Kaj bom znal peti kakor vi, kadar bom poznal note?« . „ »Kaj bi hotel peti kakor jaz?« »O, ne kot vi, saj vem, da to ni mogoče.« >Ampak pel bi?« »Ali rad poslušaš moje petje?« »V največje veselje mi je. Slavček poje lepo, zdi se mi pa, da vi še mnogo lepše pojete; sicer p« to sploh ni isto. Kadar pojete, storite z menoj kar hočete; zdaj mi gre na jok, zdaj zopet na smeh in priznati vam moram nekaj, kar se vam bo zdelo menda neumno: Kadar pojete nežno in žalostno melodijo, me spomnite na mater Barbarino, nanjo mislim to vidim }o v domači hišiei. In vendar ne razumem besed, ki jih izgovarjate, ker so italijanske.« Ko sem tako govoril, sem ga gledal in zdelo se mi je, da so se mu oči orosile. Tedaj sem odnehal in menil, da ga s svojim govorjenjem žalostim. »Nikakor ne dete moje,« mi odvrne z ginjenim glasom. Ne žalostiš me, nasprotno spominjaš me na mojo mladost, na lepše čase. Le miren bodi, naučim te peti in ker imaš dušo, bos tudi ti s petjem vzbujal solze in žel priznanje. Boš vide1.« Nenadoma je odnehal in imel sem občutek, da se noče »puščati v ta razgovor, toda nisem mogel razumeti zakaj. Šele pozno, mnogo kasneje sem spoanal njegove vzroke v žalostnih in strašnih okoliščinah, katere bom pripovedoval, ko pridejo na vrsto v moji povesti. Takoj drugi dan je moj gospodar pričel z glasbo kot je to storil za čitanje, to se pravi pričel je rezati lesene kvadratke, v katere je delal znamenja s svojim pipcem. Toda to pot je bilo njegovo delo obširneje, ker so razna znamenj« za note težja in bolj zapletena kot abeceda. Da pa ne bi imeli preveč navlake, je pisal na obe strani deščic. Na vse je napravil po pet črt, ki so predstavljale vrsto note in je na eni strani vdolbel violinski, na drugi pa basovski ključ. Ko je tako vse pripravil, sva pričela s jpoukom in priznati moram, da mi je delal večje težkoče kot či- tan](še Vitalis, ki je bil tako potrpežljiv s avojimi psi, je večkrat postal nestrpen in je zavpil: »Pri živali se človek brzda, ker ve, da Je le žival, ti pa me bo« spravil ie v grob Ideal donre gospodinje je pravo tcrpentinovo Pozor!Svetovno znane 'k**1®* bencinske FR. STUPICA motorje in vse poljedelske stroje dobite v železnini Ljubljani, Gosposvctska cesta 1 %ZEU ker se z njim uspešno pere vse tudi najfinejše tkanine Javna zahvala Podpisani sem imel zavarovano pri Jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« svoje poslopje, katero mi je 22. junija 1930 uničil požar. Zavarovalnica »Slavija« mi je škodo takoj in brez vsakega odbitka izplačala. Za tako kulantno postopanje se Jugoslov. zavarovalni banki .Slaviji« javno zahvaljujem in jo vsakomur kot domač zavarovalni zavod najtopleje priporočam. Zdenska vas pri Dobrem polju, 3. jul. 1930. Jožef Petrič, posestnik, Zdenska vas pri Dobrem polju 26, Kmetova ci Gorenjske! Svojo pšenico najboljše zamenjate za moko v Elek-irovaljčnem mlinu »TRATA«, Skofja Loka, kolodvoru, in Vam ni potreba delati dvojnega pota. — Istolam so na zalogi vedno sveža krmila za živino, kakor tudi prvovrstne moke iz I a banaške pšenice in vsi ostali mlinski izdelki po najnižjih cenah. Preklic Podpisani Žabjek Jože, po domače pri Mo-harju, posestnik, Sostro 13, obžalujem in prekli-cujem vse žalitve in očitke kot neresnične, katere sem izrekel dne 26. julija 1930 ali kedajkoli proti g. Pavčič Francetu, posestniku in gostilničarju, Zavoglje 6, na njegovem domu, kakor tudi vse žalitve proti njegovemu očetu. Zahvaljujem se navedenima, da sta odstopila od sodnega pregona. Lfot»l|ana, dne 2. avg. 1930. Žabjek Jože. Suhe gobe In lancno $emc kopale in plača najbolje. — Po naročilu pride tudi osebno v vsako vas na Dolenjskem Iravlzan Anion. BrSllta Novo mesto Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Prava pot, hi vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodtiaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumeoje v ušesih, motenje v prebavi, pouicnjkanje spanja, ne-veselje do dela in druge slabe pojave. Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bole osvobodili vseh takih bolezni. V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj. Tisoči zahvalnlc potrjujejo edini obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe I Priprlčajti ii sml, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki ml piše, p, polnoma bresplaCno in franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na: Ernst Pastemach, Berlin 8.0., Miciiaelhipcbplatz 18, HM. 317 ČUDEŽNI BALZAM Pošljite še 20 lončkov Radio-Balzama ket so ljudje zelo zadovoljni. — Spoštovanjem' Franc Maček, čevljarna, Logatec. — Rešite se tudi Vi" kurjih očes, bradavic, trde kože, izpuščajev hui itd. z Radio-Balzamom; brez nevarnosti, brez no! ža, ki je že marsikoga pokopal. — Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje. Dva lončlt« 28 Din, tri 40 Din pošlje: R. COTIč, Ljublian, (Šiška), Kamniška ul. 10 a. ' 11 Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po Irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. iščemo prodajalci po deželi za posnemal-nike, brzoparilnike, ple-tilne stroje, kolesa itd. (tudi kot postranski zaslužek). » T e h n a < družba, Ljubljana Mestni trg 25 I. nitki* priOMNIA«, LJUBL ANA Ako želite moj nasvet, tedaj ostanite kakor Jaz, enkrat za vselej p,i Fellerjevlh Elsa-mlllh zdravja In lepote (milo iz lllijlnega mleka lill-Jlne kreme, iz rumenjaka, glicerinovo. bo-raksovo, katranom In brivsko). • Popolne iSlh za nejro elesa nt! NJI liovo izvrstno delovanje livlra iz njihovega zdravilnega sestava. - Jnz ne rabim nikdar drugih mil! Za plemenito nego obraza jemljem blsa-Creine-pomado! - Za umivanje glave rabim Izvanredno dober Elsa-Shampoo. Delajte tudi Vi tako — pomagalo bo tudi Vam! 5 kom. Elsa-iniln na izbiro stane 52 Din franko. f« se denar vpoSlJe i.aprej: po povzetju 62 Din. 2 lonca Elsa Creme-poninde 40 Din franko fe se denar vpoSlJo nanrejs po .,„vzetja 50 Din. -Elza-Sbampoo 3 Din 30. Dobiva se povsod! Kjer ne. izvolite naročiti naravnost pri: KITGEN V. HELLER, lekarnar, Stubiea Doaja. hliatrg 16. Najaipelaeile sredstvo ta refo domače Ovali le brezdvomao sMASTINa ki pospeiuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezitevilna tahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 Skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotor*«), Lfubl|ana, Mestni trg 4. Izak je prišel na obisk k Moricu. Ta mu je razkazal vse svoje prostore, posestvo, verando itd. V nekem kotu je Izak opazil gasilni aparat. »Odkod pa imaš to?« ga je vprašal radovedno. »Zavarovalnica mi ga je poslala.« »Tako? Kaj pa je v aparatu?« »Kaj je bilo prej, tega ti ne vem povedati. Vem pa, da je zdaj notri bencin.« Edino najboljši sivaln. stroii in pietilni švic. ..Oubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peldlnca Orllzner. Afller Najnižje nene! Tudi na obroke Uubllana blizu Prešernovega spomenika Pon'.- ■ vezenlu brezplačno. Večletna garancija. »Papa, daj mi en dinar.« »Ali nisi že nekoliko prevelik, da moleduješ za dinar?« »Prav imaš papa, daj mi enega kovača « PROATEUI Zakaj so francoske linije najkralie In naibollše v Juino in Severno Ameriko? Zato, ker črta L« Hawr«-N*w-Vark je najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker velikanski francoski brzoparniki „ I« d* Franc«", ,,Parim' - itd., so v hitrosti nepre-kosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brez* platno pri vsakem obedu. Potnikom se lx Ljubljane dO Par za ni treba nič presedati. Vse to pa dokazujejo priznalna in zahvalna pisma. Najkrajša pot » Juino A mor. hO pa gre preko pristanišča Maraelll« 14 do 15 dni v Argentine. Cie. Gle. Transatlanti-que, Chargeurs-Reunis, Transports-Maritimes Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker Ljubljana- Kolodvorska 35 Zadružna Gospodarska banka d. d. V "TOLJANI (Miklošičeva cest« 10) VLOGE NAD »,N SSSST'" GOSPOBANKA. TELEFON STEV. 20S,. 29I, ' -------— kapital in rezerve nad din 16,000.000 - Sprejema VLOGE — daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazila - akreditivi — Borzna naročila. Izda'atelj: Dr. Franr Knluvee. 1* podružnice: KOČEVJE £IaJV, D JAKOVO NOvFSAD SSS. ^B0R ŠIBENIK Izvršuje vse bančne posle naikulantneie. Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes - deposits. — Prodaja srečk.